Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, Predmetno poučevanje
Alenka Stanonik
POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO SLOVENSKIH NARODNIH
JEDI
Magistrsko delo
Ljubljana, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, Predmetno poučevanje
Alenka Stanonik
POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO SLOVENSKIH NARODNIH
JEDI
Knowledge and Attitudes of Elementary Students towards Slovene Traditional
Dishes
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
Ljubljana, 2020
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu za sprejem mentorstva in
usmerjanje pri pisanju tega magistrskega dela.
Zahvaljujem se vsem učencem, ki so sodelovali pri raziskavi.
Velika zahvala gre predvsem mojim staršem, ki so mi skozi vsa študijska leta stali ob strani,
verjeli vame in me podpirali na moji študijski poti.
Zahvala pa gre tudi mojim prijateljicam Nevi Ključevšek, Gaji Črnac, Lei Turk in Vesni
Hribar, ki so se izkazale za res prave prijateljice, tudi v manj lepih trenutkih in mi s tem
pomagale, da sem lažje napredovala do tukaj, kjer sem zdaj.
Zahvaljujem se tudi sodelavkam, Tini Osterman, Jani Ržen in Evi Pečelin, za vso pomoč pri
prvi pravi izkušnji s poučevanjem ter za vso pomoč in vzpodbudne besede pri pisanju
magistrskega dela ter Tatjani Ignatov Žlebnik za prevod in Sabini Leben za strokovni pregled.
Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigo do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič,
ne drugič do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.
(Tone Pavček)
POVZETEK
Slovenija je majhna srednjeevropska država, ki je naravno in kulturno pestra. To je posledica
stičišča Alp, Mediterana, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Poleg naravnih enot je tu tudi
stičišče slovanske, romanske, germanske in ugrofinske jezikovne skupine. H kulturni pestrosti
prispeva tudi priseljevanje prebivalcev drugih držav, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. Vse
to skupaj vpliva na prehrano, ki se je oblikovala skozi stoletja. Dandanes se vsakodnevna
prehrana Slovencev močno razlikuje od prehrane prebivalstva izpred petdesetih let. Ta je
temeljila na lokalnih in sezonskih živilih, ki so bila pripravljena na poseben, tradicionalen
način, razlikovala so se od regije do regije. Včasih je prebivalstvo v večini jedlo rastlinsko
hrano, saj je bilo meso na mizi samo ob posebnih priložnostih. V času globalizacije se v
Sloveniji narodne jedi izgublja, kar precej vpliva na mlajše rodove, na njihovo poznavanje
narodnih jedi in oblikovanje odnosa do njih. Učenci se s slovenskimi narodnimi jedmi srečajo
pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja, v okviru rednega pouka gospodinjstva tega sklopa
ni zaslediti. Zato sem se odločila raziskati, kakšno je poznavanje in odnos učencev do
slovenskih narodnih jedi. S pomočjo vprašalnika, ki so ga učenci reševali preko spleta, smo
ugotavljali, kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in jedi svojega okolja.
Raziskovali smo, če obstaja razlika v poznavanju slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so
obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in med tistimi, ki ga niso, ter kakšen odnos
imajo učenci do slovenskih narodnih jedi. V raziskavi je sodelovalo 219 učencev osmega in
devetega razreda iz celotne Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da je poznavanje najbolj
značilnih slovenskih narodnih jedi dobro in da obiskovanje izbirnega predmeta načini
prehranjevanja bistveno ne vpliva na poznavanje jedi. Odnos učencev do slovenskih narodnih
jedi je pozitiven, saj jih radi jedo in so jim okusne. Tudi tukaj se je izkazalo, da obiskovanje
izbirnega predmeta ne vpliva na to, kakšen odnos imajo učenci do narodnih jedi. Smiselno bi
bilo, da bi vsebine o slovenskih narodnih jedeh vključili v program rednega predmeta
gospodinjstvo. Potrebno je, da učenci spoznavajo tudi manj poznane narodne jedi, zlasti tiste,
ki so značilne za okolje, v katerem živijo. Izobraževanje na tem področju lahko pomembno
prispeva k spodbujanju ohranjanja teh jedi.
Ključne besede: Slovenija, narodne jedi, tradicionalna živila, učenci, gospodinjstvo.
ABSTRACT
Slovenia is a small, central European country with rich cultural and natural diversity. It is
situated at the crossroads of the Alps, the Mediterranean, the Pannonian Plain and Dinarides.
Besides its natural features it is also at the crossroads of the Slavic, Germanic, Romanic and
Ugrofinnic language group. A great influence was also the migration from other countries,
mainly from the former Yugoslav republics. All of the above mentioned influenced the diet
through the centuries. Nowadays the everyday Slovenian diet is nothing like the diet 50 years
ago. The former one was based on local and seasonal products that were prepared differently
from region to region. People in the past mainly consumed vegetables, because meat was only
available on special occasions. Today, in the time of globalisation, the Slovenian national dishes
are fading away and that affects the younger generations and their knowledge and attitude to
them. The students get to know them at the optional subject The Ways of Nourishment, and
during the Home Economics lessons, the topic of national dishes is not mentioned. That led me
to start researching how much the students know the national dishes and what their attitude to
them is. The students completed an online questionnaire asking them how well they know the
national and local dishes and we wanted to know if there was any difference between the
students who attended the optional subjects and those who did not, and the general attitude
towards to the Slovenian national dishes. 219 students from the eighth and ninth grade form all
over Slovenia took part in the survey. The results show that they know the most common
national dishes well and that the optional subject does not make a big difference in their
knowledge. The students have a positive attitude to the dishes and find them tasty. Here it was
also obvious that attending the optional subject does not affect their attitude. It would be
sensible to include the topic of Slovene national dishes in the Home Economics curriculum. It
is necessary for students to recognise less known national dishes as well, especially local ones.
Educating them on the topic can lead to better preservation of tradition.
Keywords: Slovenia, national dishes, traditional food, elementary students, Home Economics
Kazalo
Uvod .........................................................................................................................................................1
1 Teoretični del ...................................................................................................................................3
1.1 Slovenija ...................................................................................................................................3
1.1.1 Zgodovina Slovenije ........................................................................................................3
1.1.2 Lega Slovenije ..................................................................................................................3
1.1.3 Prebivalstvo ......................................................................................................................4
1.2 Slovenska narodna kuhinja .......................................................................................................4
1.2.1 Narod in hrana ..................................................................................................................4
1.2.2 Razlaga temeljnih pojmov ................................................................................................5
1.2.3 Zgodovina narodnih jedi ..................................................................................................6
1.2.4 Slovenske narodne jedi .....................................................................................................7
1.2.5 Gastronomske regije .........................................................................................................7
1.2.6 Slovenske narodne jedi po pokrajinah ..............................................................................9
1.2.7 Označevanje narodnih živil ............................................................................................ 11
1.2.8 Slovenske narodne jedi in prazniki ................................................................................ 13
1.2.9 Zdrave slovenske narodne jedi ....................................................................................... 15
1.2.10 Kakovost slovenskih narodnih jedi ................................................................................ 16
1.2.11 Slovenske narodne jedi v predmetniku osnovne šole ..................................................... 17
1.2.12 Napačne predstave o slovenskih narodnih jedeh ............................................................ 17
1.2.13 Slovenske narodne jedi v knjigah ................................................................................... 18
2 Empirični del .................................................................................................................................. 21
2.1 Opredelitev raziskovalnega problema .................................................................................... 21
2.2 Raziskovalna vprašanja in cilji raziskave ............................................................................... 21
2.3 Metode in raziskovalni pristop ............................................................................................... 22
2.4 Opis vzorca ............................................................................................................................. 22
2.5 Opis postopka zbiranja podatkov ........................................................................................... 23
2.6 Postopki obdelave podatkov ................................................................................................... 23
2.7 Rezultati z razpravo ................................................................................................................ 24
2.7.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev ............................................................... 24
2.7.2 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in znanje o slovenskih narodnih
jedeh 32
2.7.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi .................................................................. 34
2.7.4 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih
narodnih jedi ................................................................................................................................... 41
2.8 Sklep ....................................................................................................................................... 45
2.8.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev ............................................................... 45
2.8.2 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih
narodnih jedi .................................................................................................................................. 45
2.8.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi ................................................................. 46
2.8.4 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih
narodnih jedi .................................................................................................................................. 46
3 Viri in literatura ............................................................................................................................. 47
4 Priloge ........................................................................................................................................... 51
Kazalo tabel
Tabela 1: V raziskavo vključeni jedilniki (Vulić, 2015). ....................................................................... 16
Tabela 2: Demografska struktura vzorca ‒ spol. .................................................................................... 22
Tabela 3: Demografska struktura vzorca ‒ razred. ................................................................................. 22
Tabela 4: Delež učencev glede na regijo bivanje. .................................................................................. 22
Tabela 5: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet načini prehranjevanja. .. 23
Tabela 6: Delež učencev glede na udeležbo pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja. .................. 23
Tabela 7: Mnenje učencev o poznavanju narodnih jedi, jedi njihove regije in njihovega kraja. ........... 26
Tabela 8: Poznavanje slovenskih narodnih jedi med anketiranimi učenci. ............................................ 28
Tabela 9: Poznavanje slovenskih narodnih jedi glede na regijo bivanja. ............................................... 29
Tabela 10: Pogostost pripravljanja slovenskih narodnih jedi doma. ...................................................... 31
Tabela 11: Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih narodnih
jedi. ......................................................................................................................................................... 33
.Tabela 12: Odgovori učencev o pripravi in uživanju slovenskih narodnih jedi. ................................... 35
Tabela 13: Odgovori učencev o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja. ............................ 36
Tabela 14: Odgovori učencev o tem, katero jed bi raje izbrali. ............................................................. 37
Tabela 15: Mnenje učencev o slovenskih narodnih jedeh. ..................................................................... 39
Tabela 16: Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta
načini prehranjevanja. ............................................................................................................................ 41
Tabela 17: Delež učencev, ki bi izbral posamezno jed glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini
prehranjevanja. ....................................................................................................................................... 43
Kazalo grafov
Graf 1: Delež učencev glede na to, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini
prehranjevanja. ...................................................................................................................................... 25
Graf 2: Mnenje učencev o tem, kaj pomeni "narodna jed". ................................................................... 26
Graf 3: Odgovori učencev o tem, ob katerih priložnostih pripravljajo slovenske narodne jedi (N =
210). ....................................................................................................................................................... 32
Kazalo slik
Slika 1: Slovenija na stičišču štirih velikih naravnih enot (Lega Slovenije, b. d.). ................................. 3
Slika 2: Slovenija, razdeljena na 24 gastronomskih regij (Vulić, 2007). ................................................ 8
Slika 3: Uradni zaščitni znak za označevanje živil slovenskega porekla (Označevanje, 2018). ........... 12
Slika 4: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018). ................................ 13
Slika 5: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018). ................................ 13
Slika 6: Kuharske bukve (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.). ...........................................................
Slika 7: Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila (Kuharske knjige na
Slovenskem, b. d.). ....................................................................................................................................
Slika 8: s. Felicita Kališek (Felicita Kalinšek, 2016). ...............................................................................
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
1
Uvod
Slovenija je kljub majhnosti kulinarično izredno bogata in pestra dežela. Na majhnem območju
lahko najdemo veliko lokalnih posebnosti in okusov. Jedi se med seboj razlikujejo zaradi
različnih kulinaričnih izročil. Skozi stoletja so na razvoj slovenskih narodnih jedi vplivali
dejavniki, kot so lega regij in njihovi podnebni vplivi, kulturna raznolikost in pestrost ljudskih
izročil, velika ločnica med kmečkim in mestnim življenjem, zgodovinska dejanja ter kulinarični
vplivi mejnih dežel. Zato je na zahodu Slovenije mogoče najti vplive italijanske kuhinje, na
severu avstrijske, na jugu in vzhodu hrvaške in na severozahodu madžarske kuhinje (Jeseničnik,
2017).
Slovenija je kulinarično razdeljena na 24 gastronomskih regij in vse imajo svoje posebne
značilnosti ter jedi (Bogataj, 2018). Godina Golija (2010) pa Slovenijo razdeli glede na tipe
kulture prehranjevanja na vzhodni – panonski tip, severni – alpski tip, centralni tip in na zahodni
– mediteranski tip.
Trend ponovnega odkrivanja narodnih jedi je po mnenju Costa in sod. (2013) reakcija na vplive
globalizacije in želja, da bi se zaščitila in ohranila raznolikost regionalne hrane in poljedelske
tradicije. Avtorji menijo, da so raziskave o sestavi hrane, posebej narodnih jedi, ključne za
razumevanje njihovega vpliva na zdravje ljudi in priporočil za izboljšanje prehranjevalnih
navad.
Böder (2012) ugotavlja, da se je trend vračanja k tradicionalnim navadam prehranjevanja
vzpostavil že leta 1970 z uporabo pojmov »zgodovinska hrana«, »tipična hrana«, »babičini
recepti«, kar je rezultat reakcije vpliva globalizacije na vsakdanje življenje. Ohranjanje lokalne
kulinarične dediščine predstavlja cilj socialnih gibanj.
Na oblikovanje prehranjevalnih navad posameznika vplivajo številni dejavniki, med katerimi
so pomembnejši starši, vrstniki in izobraževanje. Ustrezno prehransko izobraževanje ima tako
velik vpliv na oblikovanje dolgoročnih prehranjevalnih navad posameznika. Pomembno je, da
so prehranske vsebine vključene že v osnovnošolsko izobraževanje ter so del obveznega
izobraževanja. Z njim vplivamo na oblikovanje prehranjevalnih navad v nadaljnjem življenju
(Kostanjevec, 2013). Da bi se učitelji gospodinjstva v osnovnih šolah lahko uspešno soočili s
podajanjem znanja o slovenskih narodnih jedeh, moramo najprej ugotoviti predznanje učencev
in odnos do določene snovi, saj le na ta način lahko optimalno podamo snov, ki je za učence
koristna tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. V ta namen se uporabljajo vizualna sredstva, s
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
2
pomočjo katerih lahko vplivamo na znanje in stališča učencev glede načina prehranjevanja
(Kostanjevec, Koch in Polak, 2007).
Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti znanje učencev o slovenskih narodnih jedeh in
njihov odnos do njih. Na podlagi raziskave je mogoče oblikovati predloge, kako učencem
približati slovenske narodne jedi.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del zajema teoretično izhodišče, v katerem
so predstavljeni podatki o Sloveniji, zgodovina narodnih jedi, gastronomske regije, označevanje
narodnih jedi, narodne jedi in prazniki, narodne jedi v učnem načrtu, kakovost in predstavitev
pomembnih kuharskih knjig, ki so ključne, da te jedi danes sploh poznamo, hkrati pa so
pripomogle k oblikovanju jedi. V drugem delu je predstavljena raziskava, s katero sem
ugotavljala, ali so učenci obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, ali so se učili o
slovenskih narodnih jedeh, kako dobro jih poznajo, ali jih doma pripravljajo in kako, ali poznajo
njihove sestavine in kakšen je njihov odnos do narodnih jedi. Poleg tega sem raziskovala in
ugotavljala, ali obstajajo razlike v znanju o slovenskih narodnih jedeh med učenci, ki so
obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in med učenci, ki ga niso.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
3
1 Teoretični del
1.1 Slovenija
1.1.1 Zgodovina Slovenije
Slovenija spada med najstarejša poselitvena območja v Srednji Evropi, saj je bilo ozemlje
poseljeno že v kameni dobi pred več kot 200000 leti. Naši predniki so naše današnje ozemlje
poselili v 6. stoletju. Ker je ozemlje današnje Slovenije ležalo na prometnem in kulturnem
stičišču, se je za ozemlje zanimalo veliko različnih držav. Preden je Slovenija postala
samostojna država, je bila vključena v mnoge evropske države. Do leta 1918 so na tem ozemlju
vladali Habsburžani. Med leti 1809 in 1813 so na kratko vladali Francozi in je bilo slovensko
ozemlje pod Ilirskimi provincami. Do konca druge svetovne vojne smo bili vključeni v
Kraljevino Jugoslavijo. Nato je Slovenija dobila svojo republiko pod okriljem Socialistične
federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Leta 1991 je Jugoslavija razpadla na več neodvisnih
držav, med katerimi je bila tudi Slovenija. Obdržala je zunanjo mejo z Italijo, Madžarsko in
Avstrijo, na novo pa je dobila mejo s Hrvaško, ki poteka po nekdanji republiški meji
(Tommasini in Janžekovič, b. d.).
1.1.2 Lega Slovenije
Republika Slovenija leži v osrčju Evrope, na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva
in Sredozemlja. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na jugu in jugovzhodu s Hrvaško
in na severovzhodu z Madžarsko (O Sloveniji, b. d.). Z 20.273 km2 in 2 milijonoma prebivalcev
jo uvrščamo med manjše države (Tommasini in Janžekovič, b. d.)
Slika 1: Slovenija na stičišču štirih velikih naravnih enot (Lega Slovenije, b. d.).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
4
Naravna in kulturna pestrost je posledica stika štirih velikih naravnih enot (Alpe, Panonska
nižina, Dinarsko gorstvo in Jadransko morje) in jezikovnih skupin (slovanska, germanska,
romanska in ugrofinska jezikovna skupina). Na slovenskem ozemlju so se zaradi tega
oblikovala različna narečja, tudi šege in navade ter arhitektura in gospodarska usmerjenost
(Tommasini in Janžekovič, b. d.).
1.1.3 Prebivalstvo
Po podatkih Statističnega urada RS (2020) je imela Slovenija 1. januarja 2020 2.095.861
prebivalcev, kar je za 15.000 več kot leta 2019. Število državljanov se je zmanjšalo za približno
3.200, število tujih državljanov pa se je povečalo za približno 18.200.
1.2 Slovenska narodna kuhinja
Z razvojem kuhinje, prostora in orodja za pripravo hrane se je začela razvijati kultura, saj prej
za to niso bili izpolnjeni pogoji. Kulinarična kultura je potemtakem krajši izraz za skupni okus
ljudi, ki spodbuja njihovo znanje o kuhanju. Trg, založen z različnimi živili, je bolj kot številne
restavracije spodbujal k pestri prehrani ljudi. Prav tu lahko iščemo začetek prehranske kulture
in gastronomije (Pokorn, 2001).
1.2.1 Narod in hrana
Narod je etnična skupina, ki ima skupno:
- Kulturo, kamor uvrščamo jezik, običaje, tradicijo, navade,
- zgodovinsko preteklost,
- zavest o skupnem poreklu,
- narodno oziroma etnično ozemlje,
- gospodarsko enotnost in skupne cilje ter
- religijo in njeno tradicijo.
Slovenci smo narod že stoletja, nacija pa smo postali leta 1991, ko smo dobili svojo lastno
državo. Nacija namreč pomeni narod, ki živi v samostojni in neodvisni politični tvorbi oziroma
državi (Narod in nacija, b. d.).
Hrana, natančneje kultura hrane, gradi in vzdržuje določen odnos med posameznikom in
narodom. S kulturo hrane ne mislimo zgolj na določeno prehrano, ampak na način in načine,
kako določena družba hrano pripravlja in uživa. Tukaj ne gre samo za hrano in identiteto na
splošno, ampak za to, kako določene skupine ljudi dojemajo svojo kulturo hrane in kako jim to
pomaga predstavljati sebe kot del naroda (Ichijo in Ranta, 2016).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
5
Wiegelmann (2006), nemški etnolog in eden izmed pionirjev na področju sodobnega
raziskovanja kulture prehranjevanja, je zapisal, da so hrana, govor in obleka edini kulturni
elementi, ki so vsakodnevno realizirani.
Godina Golija (2012) ugotavlja, da je v evropski etnologiji hrana kot kulturni resurs del
življenja in kulture, ki zaostaja za drugimi materialnimi elementi, kot so kostumi, kultura,
ambient doma ipd. Hrana predstavlja pomemben segment ljudske kulture, saj je vsak
posameznik vpet v svoje socialno in kulturno okolje, ki vpliva na njegovo izbiro hrane, njeno
uporabo, priprave in uživanje. Hrana nosi sporočila o socializaciji in družbenih dogodkih,
odnosih, hierarhiji, vključevanju in izključevanju, postavljanju in kršenju meja.
1.2.2 Razlaga temeljnih pojmov
V literaturi sem zasledila kar nekaj pojmov, ki se nanašajo na slovensko narodno kulinariko.
Kateri pojem je najbolj ustrezen, so opredelili Lebe in sodelavci (2006):
Gastronomija je širši pojem od kulinarike. Pomeni vedo o prehranjevanju oziroma kulturah
prehranjevanja, ki vključuje tako hrano kot pijačo. Iz pojma gastronomija izvira tudi izraz
gastronom, ki ima dva pomena. Lahko pomeni strokovnjak za sestavo jedilnikov in pripravo
jedi ali pa pomeni sladokusca ali dobrojedca.
Kulinarika označuje znanje pripravljanja in ponujanja jedi ter kuharske sposobnosti.
Pojmovno je beseda kulinarika ožja od besede gastronomija. Pojem pokriva vse v zvezi s
kuhinjo in kuhanjem ter kuharskimi spretnostmi. Poleg tega se uporablja tudi za širša
označevanja (npr. slovenska kulinarika). Iz pojma izvira tudi izraz za kuharja – kulinarik. Danes
se bolj uporablja pojem oziroma besedna zveza kulinarična kultura.
Pojem narodne jedi pomeni časovno in družbeno spreminjajoče ter različno paleto jedi, ki
opredeljujejo vse družbene skupine nekega naroda v različnih obdobjih
družbenozgodovinskega razvoja. Iz pojma narodne jedi se oblikuje pojem narodna kuhinja.
Narodna kuhinja je pojem za dediščino in sodobnost kulinarične in gastronomske kulture vseh
družbenih skupin nekega naroda, z upoštevanjem regionalnih razlik in časovnih sprememb.
Pravilen izraz je slovenska narodna kuhinja, s katerim označimo svojo gastronomsko dediščino
in sedanjost.
Tradicionalna kuhinja je manj ustrezen pojem za kulinarično in gastronomsko dediščino.
Podobno je tudi s pojmom tradicionalne jedi. Primerneje je govoriti o prehranski dediščini,
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
6
dediščini prehranjevanja, dediščini določenih jedi itd. Pojem tradicija se lahko nanaša na
opisovanje tradicije in z njo povezanih jedi.
Pojem domača hrana oziroma domače jedi je neustrezen, a zelo razširjen. Pojem je uporaben
le takrat, kadar se nanaša na hrano, ki jo pripravljajo ljudje v privatnem okolju.
1.2.3 Zgodovina narodnih jedi
Slovenska ljudska kulinarika se je oblikovala predvsem na podlagi razlik med socialnimi sloji
in tudi med pokrajinami. Med nižjimi sloji je bilo v preteklosti pomembno nabiralništvo, saj so
si z nabrani sestavinami izboljšali vsakdanjo prehrano. Podeželska prehrana je bila preprosta in
sezonska, večinoma brez mesa. Redko so uživali kruh, ki je bil pretežno bel. Pili so mleko in
uživali mlečne izdelke, od sadja so jedli pretežno jabolka in hruške. Namesto sladkorja so
uporabljali domači med. 17. in 18. stoletje je bilo prelomno za ovsene kaše. Takrat so tudi začeli
gojiti krompir, poleg krompirja pa tudi buče, sončnice in ajdo. Zato so številne ljudske jedi iz
pire, prosa, boba in leče skoraj popolnoma izginile. Vendar pa se te jedi v zadnjem času vračajo
kot del zdrave in uravnotežene prehrane (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).
Prehrana slovenskega podeželskega in mestnega prebivalstva je bila v 19. stoletju skromna in
enolična. Sestavljena je bila iz doma pridelanih ali pripravljenih živil. Malokrat se je zgodilo,
da so imeli kupljene sestavine, saj so bile v tistem času dostopne samo v določenem delu leta.
Posledično so se jedi na mizah ponavljale. Na to je vplivalo tudi slabo kuharsko znanje
gospodinj in pomanjkanje časa. Zapisano je, da so v Mengšu in okolici jedli pretežno mlečno
kašo, fižol, žgance in ajdov kruh. Na Štajerskem so jedli predvsem ajdove in koruzne žgance,
polite z juho ali kašo, zelje, kislo mlečno juho ter ržen in pirin kruh. Na Koroškem so bili na
vsakdanjem meniju ajdovi žganci, mlečne juhe, mlečne kaše, kislo mleko, kruh, kislo zelje,
ričet in krompir. V Prekmurju so jedli kumare s smetano in česnom, s slanino zabeljeno solato,
kislo zelje, repo, lečo, fižol, ajdo, koruzo, ječmen in proso (Godina Golija, 2014).
Na slovensko meščansko kuhinjo so močno vplivale srednjeevropske kuhinje, še posebej
dunajska kuhinja. Jedi, ki so izvirale iz Avstro-ogrske monarhije, so bile goveja juha z jetrnimi
cmoki, dunajski zrezek, pljučna pečenka, kuhana govedina iz juhe, golaž, kranjska klobasa in
krompirjeve jedi. Od sladic pa so še zdaj priljubljeni jabolčni zavitek, cesarski praženec,
marelični cmoki, palačinke in potica (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).
Količinsko je hrane večini prebivalstva primanjkovalo, dovolj hrane so imeli le bogatejši
kmetje, premožno meščanstvo in plemstvo, pri katerih je bil meso na vsakdanjem jedilniku.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
7
Manj premožni pa so skušali vsakdanje jedi izboljšati z ocvirki in kakšnim kosom suhega mesa
(Godina Golija, 2014).
V 19. stoletju se jedi niso kaj dosti spreminjale in razvijale. Edino, kar se je spreminjalo, so bila
količinska razmerja sestavin vsakdanje prehrane. Kmečko prebivalstvo je imelo v idealnem
dnevu pet obrokov, in sicer jutranjega, predpoldanskega, opoldanskega, popoldanskega in
večernega. Imeli so torej jutranji obrok (jutrka, kosilo, plitvo kosilce, zajtrnica, zajtrnja),
dopoldanski vmesni obrok (dojužnik, dopoldanja malica, mavžina, pokosilnik, predjužnica,
predjužnik, predpoldnica), opoldanski obrok (južina, južna, obed, v mestih tudi kosilo),
popoldanski vmesni obrok (južinica, kupšček, mala južina, mavžina, popoldanica, popoldanja
malica, predvečerek) in večerni obrok (večerja). Predvidevajo, da je bila norma treh obrokov
dnevno najbolj razširjena in najbolj pogosta (Makarovič, 1988‒1990).
V prvi polovici 20. stoletja je bilo podobno. Meso so večinoma pripravljali ob nedeljah, prav
tako pa je bilo pomembno tudi ob praznikih, ko na mizah ni smelo manjkati. Revno prebivalstvo
je imelo meso na mizah predvsem ob večjih praznikih, kot sta velika noč in božič, ter za pusta.
Kmetje so redili predvsem prašiče, da so si naredili zalogo mesa, masti in ocvirkov za celo leto.
Ko so imeli kmetje koline, so skromne jedi zamenjale jedi iz svežega mesa. Za revno
prebivalstvo pa je bil čas kolin zelo pomemben, saj so po dolgem času uživali sveže meso. V
drugi polovici 20. stoletja sta se zaradi izboljšanja ekonomskega položaja izboljšala kupna moč
in življenjski standard. Posledično se je začela spreminjati tudi prehrana, ki je bila posledica
urbanizacije podeželja in preseljevanju agrarnega prebivalstva v mesta. Začelo se je opuščati
samooskrbo z živili. Jedilniki so postali odvisni od kupljenih in industrijsko pripravljenih jedi
(Godina Golija, 2014).
1.2.4 Slovenske narodne jedi
Slovenija je Evropa v malem. Nanjo so vplivali geografski, klimatski, gospodarski in
kulturnozgodovinski dejavniki ter tri velike evropske kulture – alpska, sredozemska in
panonska. Tako je na Primorskem od nekdaj prevladovala sredozemska kuhinja, v Prekmurju
madžarska in na Dolenjskem balkanska (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).
1.2.5 Gastronomske regije
Bogataj (2013 b) navaja, da je kulinarična in gastronomska podoba moderne Slovenije
zasnovana na kulturnem in zgodovinskem preseku evropskih alpskih, mediteranskih in
panonskih regij. Kombinacija različnih vplivov je izoblikovala edinstveno in originalno
kulinariko ter gastronomijo. Slovenija je kulinarično razdeljena na 24 gastronomskih regij:
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
8
Ljubljana in njena okolica, Dolenjska in Kočevska, Notranjska, Bela krajina, Kozjansko,
Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje, Posavje in Bizeljsko, Prlekija,
Prekmurje, Slovenske gorice, Maribor, Pohorje, Dravska dolina, Kozjak, Celje, Spodnja
Savinjska in Šaleška dolina, Laško, Koroška, Zgornja Savinjska dolina, Zasavje, Gorenjska,
Rovtarsko, Idrijsko, Cerkljansko regija, Dolina Soče, Goriška brda, Goriška, Vipavska dolina,
Kras, Slovenska Istra, Brkini in Kraški rob (Bogataj, 2018).
Slika 2: Slovenija, razdeljena na 24 gastronomskih regij (Vulić, 2007).
Godina Golija (2010) navaja, da po etnološki klasifikaciji obstajajo štirje glavni tipi kulture
prehranjevanja v Sloveniji:
- vzhodni – panonski tip,
- severni – alpski tip,
- centralni tip in
- zahodni – mediteranski tip.
V vzhodnem ‒ panonskem tipu kulture prehranjevanja prevladuje žito, predvsem pšenica in
ajda. Pogoste jedi so testenine, kruh, različne pite ipd. Velikokrat se v jedeh zasledi kislo
smetano, skuto, rdečo mleto papriko, mak in bučno olje.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
9
V severnem – alpskem tipu kulture prehranjevanja prevladujejo jedi iz koruze in ajde ter mlečni
izdelki (npr. mleko, kislo mleko, sir, skuta). Meso divjačine je pogosto predelano v klobase in
druge mesne izdelke.
V centralnem tipu kulture prehranjevanja sta pomembna ajda in proso, prosena kaša, ki je
skuhana na vodi ali mleku, od zelenjave pa krompir in repa. Jedi pogosto vključujejo zelje in
repo. Na tem področju so prebivalci v 19. stoletju prvi začeli vključevati v dnevne obroke
krompir in ga pripravljali na različne načine, zato je hitro postal priljubljen.
Za zahodni ‒ mediteranski tip kulture prehranjevanja je značilno, da je na tem območju zemlja
slabo rodovitna. Primerna je za gojenje ovac, oljk in različnih vrst zelenjave in sadja (npr.
paradižnik, bučke, čičerika, fige, kaki, granatno jabolko, grozdje ipd.). Med najpogosteje
uživane jedi spadajo polenta, ki je nadomestek kruha, različne mineštre, zelenjavne in mesne
omake, ribe ter oljčno olje.
1.2.6 Slovenske narodne jedi po pokrajinah
Jedi lahko delimo na osnovno živilo, ki sestavlja jed, na rastlinske, mesne, mlečne in jajčne jedi
ali glede na namen in socialni status na:
- prvotne slovenske, ljudske, kmečke jedi (vsakdanje jedi, praznične jedi, jedi za posebne
priložnosti),
- spremenjene in izboljšane vsakdanje, praznične jedi in jedi za posebne priložnosti ter
- jedi slovenske, klasične, meščanske (mednarodne) kuhinje.
Ta stroga delitev na vsakdanje, praznične in gosposke ali meščanske jedi je v večji meri začela
izginjati šele po drugi svetovni vojni. Z višanjem standardov ljudi so začele izginjati iz
vsakdanjih jedilnikov preproste, cenene in zlasti neokusne jedi, ki so jih začeli nadomeščati
meso in mesni izdelki ter boljše močnate jedi iz žit, riža, krompirja, boljše zelenjave in sadja.
Prav tako se je povečala poraba maščob in slaščic iz mednarodne kuhinje (Pokorn, 2001).
Bogataj (2018) je razdelil Slovenijo na 24 gastronomskih regij s pripadajočimi jedmi:
- Ljubljana z okolico (štruklji, janška vezivka, všenat zelje, ljubljanska jajčna jed, ričet,
pražen krompir, ljubljanske skutne palačinke, žabji kraki, leteči žganci, ljubljanski
štrukelj),
- Notranjska regija (bloška kavla ali trojka, ščuka s fižolom, polšja obara),
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
10
- Dolenjsko Kočevska regija (poprtnik, matevž, ajdov potancelj, ribniška povanca,
fižolovi štruklji, kostelske hrge, kostelski želodec, repa s fižolom ribnčan, pečena gos
ali raca z mlinci in rdečim zeljem),
- Bela krajina (belokranjska pogača, belokranjska povitica, prosta povitica, žitna klobasa
jaglača ali mastenica in čmar, črnomaljski nadev ali fuline),
- Posavje in Bizeljsko (bizeljski ajdov kolač, bizeljska mlinčevka, pofalača, koruzna
prga ali pršjača in pleteno srce),
- Kozjansko (korejevec, kozjanska mlinčevka, sirova zafrk(n)jača, kozjanska kruhova
potica, kozjanski krapi ali ajdov parjek),
- Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje (erpica, jerpica ali oprešak,
haloška gabonca),
- Prlekija (prleška tünka, prleške murke, ajdov krapec, prleška gibanica),
- Prekmurje (prekmurska gibanica, bosman, vrtanek, ocvirkove pogačice, prekmurski
bograč, gibice, bujta repa, krumpluvi žganiki ali dödöli, prekmurske koline in
prekmurska šunka, repni retaš, makovi külinji, povitnica, hajdinska zlejvanka z bučnim
oljem in ocvirki),
- Slovenske gorice (sireki, slivova juha, oljov pocük, krompirjev krapec, kipjena gibanica
ali kvasenica),
- Dravska dolina, Kozjak, Pohorje, Maribor (štajerska kisla juha, pohorski lonec, olbič
ali pohorski žganci, pohorska bunka, bogeca ali bogajca, pohorska omleta, štajerski
kuhani štruklji),
- Celje, Šaleška dolina (mlečna forfulcova župa s češplji, češpljeva juha, hruškova
čežana s štrukeljci, zabeljeni hmeljevi vršički, jajčni štruklji, žemeljna potica,
Prešernove fige),
- Koroška (koroška skuta s čebulo in bučnim oljem, kvočevi nudelni, mežerli, koroški
kruhov hren, povitnek, trenta),
- Savinjska dolina (zgornjesavinjski želodec, pohla, mohovt, solčavski sirenk, ubrnjenik,
firuš, zdrkanka, ajdnek),
- Zasavje (trojanski krofi, grenadirmarš, funštrc ali knapovski sonce, krumpentoč,
zasavska jetrnica),
- Gorenjska (rateški kocovi krapi, govnač, loška smojka, loška medla ali midla, bohinjski
mohant, masovnik ali maslenik, gorenjska danka ali želodec s kašo, ajdova kaša z jurčki,
ajdovi in koruzni žganci, bohinjska zaseka, jurjeva kapa, sir trnič, budl ali gorenjska
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
11
prata, dražgoški kruhek, rateški špresovi krapi, kranjski štrukelj, mavžlji ali mavželjni,
tržiške bržole, ajdovi krapi, trjak ali terjak, blejska kremšnita ali kremna rezina, dovški
krapi, kranjska klobasa),
- Rovtarska, Idrijska, Cerkljanska regija (idrijski žlikrofi z bakalco, luštrkajca,
smukavc, šebreljski želodec, pajtičke, karaževc, želševka),
- dolina Soče (sir tolminc, čompe s skuto, bovški sir, trentarske kloce ali krafi, bulje,
frika, buški krafi, poštoklja, kobariški štruklji, soška postrv v ajdovi ali koruzni moki),
- Goriška Brda (briške češnje, bela ali rumena polenta, krodegini, šankanele,
markandele, kruh križnik, frtalje ali cvrče, pištunj, kuhnje, šfojada, fuje, štruklji
wljkava, toči, hubanca),
- Goriška regija (goriška gubanca, k'p'rouc, žvarcet, mulce, bleki, goriški radič, sope,
pinca, goriške pečenice v vinu, goriški golaž s polento),
- Vipavska dolina (nanoški sir, vipavski pršut, šelinka, skuha, fižolova mineštra,
vipavski štruklji, vipavska jota),
- Kras (šelinka, kraška jota, kraški pršut, kraška panceta, kraški zašinek),
- Brkini, Kraški rob (fuži),
- slovenska Istra (kruh z oljkami in figov kruh, fritaje ali frtalje, mineštre, istrska jota,
pašta, bakala na belo in rdeče, ribe v šavorju, kalamari, pedoči, nakelda, istrski štruklji,
figov hlebček).
Tako kot slovenska narodna kuhinja so tudi narodne kuhinje različnih držav iz Azije, Bližnjega
Vzhoda, Zahodne Indije, Latinske Amerike, Afrike in Evrope posebne oblike kuhinj, ki
vključujejo različne navade pri pripravi in izbiri živil ter ponudbi hrane. Vsaka kuhinja ima
svoje značilnosti, ki so posledica zgodovinskih, geografskih in klimatskih dejavnikov ter
razpoložljivosti hrane. Nekatere jedi, ki so značilne za določene narode, npr. kebab, curry,
hamburger, pica, so znane in priljubljene po vsem svetu, toda avtentične verzije posameznih
jedi so vezane izključno na posamezno državo (Pokorn, 2001).
1.2.7 Označevanje narodnih živil
V Evropi so se z zaščito lokalnih oziroma narodnih živil začeli ukvarjati že v 50. letih prejšnjega
stoletja. Potem se je v Evropi začel vzpostavljati sistem zaščit lokalnih oziroma narodnih
proizvodov, ki je bil v državah najprej določen z nacionalno zakonodajo, šele kasneje tudi z
mednarodnimi sporazumi. Leta 1992 je Evropska unija vzpostavila enoten sistem zaščite
kmetijskih pridelkov in živil za članice EU, ki potrošniku zagotavlja pristnost narodnih lokalnih
proizvodov, ki so zaščiteni (Grašek in Kos Skubic, 2010).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
12
Splošno označevanje živil je obvezno in enotno za vse države, ki so članice EU. Oznaka živila
mora zajemati informacije o identiteti in sestavi, o lastnostih ali drugih značilnostih živila,
informacije o lastnostih sestavin, ki lahko škodijo zdravju nekaterih skupin potrošnikov,
informacije o roku uporabnosti, shranjevanju in varni uporabi, informacije o vplivu na zdravje
ter informacije o hranilni vrednosti živila (Kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov in
živil, 2019).
Slovenija je nekatere kmetijske pridelke in živila zaščitila, in sicer z oznakami:
Zaščitena označba porekla,
Zaščitena geografska označba in
Zajamčena tradicionalna posebnost
(Grašek in Cencič, 2015).
1.2.7.1 Zaščitena označba porekla
Ta shema kakovosti v Sloveniji zajema živila, ki so pridelana, predelana in pripravljena na
določenem geografskem območju, njihove lastnosti pa so posledica značilnosti tega področja.
Taka živila so zaščitena z zaščitnim znakom Zaščitena označba porekla (Slika 3). Prav tako je
zaščiteno tudi ime in se ne sme uporabljati za noben drug izdelek (Peterman, 2008). Tako
označbo imajo na primer tolminc, bovški sir, mohant, istrski pršut, ekstra deviško oljčno olje
slovenske Istre (Grašek in Cencič, 2015).
Slika 3: Uradni zaščitni znak za označevanje živil slovenskega porekla (Označevanje, 2018).
1.2.7.2 Zaščitena geografska označba
Ta shema kakovosti v Sloveniji zajema živila, ki morajo biti izdelana, predelana ali pripravljena
na določenem geografskem območju. Imeti morajo sloves, lastnosti in kakovost, ki so odraz
značilnosti tega geografskega območja – na primer podnebja, vetra, tradicionalnega načina
pridelave (Peterman, 2008). Tako označbo imajo kranjska klobasa, kraški pršut, prekmurska
šunka, štajersko bučno olje (Grašek in Cencič, 2015).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
13
Slika 4: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018).
1.2.7.3 Zajamčena tradicionalna posebnost
Ta shema kakovosti zajema živila, ki so splošno sprejeta med ljudmi. Od podobnih izdelkov se
ločijo po tradicionalnem načinu priprave, uporabljenih sestavinah in načinu postrežbe. Ti
izdelki so del slovenske kulinarične tradicije, proizvaja jih lahko kdorkoli, če se le dosledno
drži receptov in ima certifikat ustrezne akreditirane agencije (Peterman, 2008). Taki izdelki so
belokranjska pogača, prekmurska gibanica, slovenska potica in idrijski žlikrofi (Grašek in
Cencič, 2015).
Slika 5: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018).
1.2.8 Slovenske narodne jedi in prazniki
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2015) je praznik definiran kot dan, ko se navadno ne
dela in je posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj, ali kot dan, ki je posvečen
spominu na kak pomemben dogodek ali osebo iz cerkvene zgodovine. Večina tradicionalnih
praznikov izvira iz religije. Zgodnja verovanja so častila naravne pojave, kasneje pa so začeli
častiti še božanstva. Praznik je povezan z obredi, ki jih lahko razdelimo na dve skupini. V prvi
skupini obredov so tisti, ki predstavljajo postenje, očiščevanje, zmernost, strogost v vedenju,
abstinenco, objokovanje in žalovanje. V drugi skupini so tisti, ki predstavljajo praznovanje,
pojedine, darovanje in žrtvovanje ter veselje (Ovsec, 1993). S prazniki in praznovanjem pa je
povezana tudi hrana. V Evropi je bilo meso zaradi pomanjkanja več stoletij pomemben
oznanjevalec praznikov. Tudi drugače so bili obroki in priprava obrokov na dan praznikov
bogatejši in drugačni od vsakdanjih obrokov (Godina Golija, 2014).
Hrana oziroma priprava jedi je pomemben del življenja, zato ni presenetljivo, da so verski
prazniki in družinska praznovanja povezana z uživanjem hrane in pijače že več stoletij. V
Sloveniji je veliko praznikov povezanih z narodnimi jedmi, ki se jih pripravlja ob teh
priložnostih (Bogataj, 2013 a).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
14
1.2.8.1 Velika noč
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik (Ovsec, 1993). Sledi 40-dnevnem postu.
Praznuje se vsako leto prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. To je nekje med 22. marcem in
25. aprilom. Velikonočno obdobje zajema čas med pepelnično sredo in velikonočno nedeljo. V
tem obdobju se zvrsti veliko šeg in navad, pri katerih je izvor zelo star in poganski (Bogataj,
2011).
Z veliko nočjo povezujemo tudi velikonočne jedi. Te imajo v krščanstvu svojo simboliko. Na
Slovenskem so to hren, potica, kruh, šunka ali drugo meso in jajca. Hren ima simboliko žebljev,
s katerimi so Kristusa pribili na križ. Potica predstavlja trnovo krono. Kruh pomeni življenje in
božjo dobroto. Šunka ali drugo meso predstavljajo Jezusovo telo. Največjo simboliko pa imajo
jajca, ki jim rečemo pirhi. Rdeče obarvana jajca so simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za vse ljudi,
predstavlja pa tudi njegovo vstajenje (Bogataj, 2011).
1.2.8.2 Božič
Božič je med ljudmi najbolj priljubljen praznik. Je praznik, ki ga praznuje tudi veliko
neverujočih. Z zakonom je božič v Sloveniji dela prost dan. S tem praznikom povezujemo tudi
različne tradicije, šege in navade, ki so velikokrat predkrščanskega izvora. Čeprav je veliko
hipotez o času Kristusovega rojstva, se na praznik, 25. decembra, spominjamo prav tega (Ovsec,
1993).
Od božičnih jedi je na Slovenskem najbolj tradicionalna jed praznični božični kruh., ki izvira
iz poganskega obdobja. Oblike kruha se razlikujejo od hiše do hiše, prevladuje pa potica, ki je
pogosto orehova ali lešnikova. Temeljna posebnost božičnega kruha je v tem, da mora biti na
mizi tako za božič kot tudi za silvestrovo in za svete tri kralje. Poznamo pa še nekaj božičnih
jedi, ki pa se razlikujejo od vasi do mesta ter od regije do regije. Pogosto na božični mizi
najdemo koline (pečenko ali žolco), kraški pršut, polenovko s krompirjem in zeljem, priljubljen
je tudi krap. Danes pa so prehranske navade spremenjene in so naravnane predvsem po
sodobnih načelih prehranjevanja (Bogataj, 2011).
1.2.8.3 Martinovo
Martinovo je najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, ki je povezano z vinom in vinsko
kulturo. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva. Poleg praznovanja nove letine
z martinovanjem povezujemo tudi nekatere jedi. Tako na mizi za martinovo ne sme manjkati
pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Med nepogrešljivi jedmi pa so tudi potic
in pogače ter druge sladke jedi (Martinovanje, veselje ob novi letini vina, b. d.).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
15
1.2.8.4 Praznik kolin
Kljub temu da koline nimajo nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na letnem
koledarju, pravimo, da je praznik kolin še vedno eden največjih praznikov slovenskega človeka.
Že od davnih časov predstavlja praznik kolin prve zimske dneve (Ovsec, 1993).
Na praznik kolin se je vedno bogato jedlo. Na mizi so bile potice, kruh, zaseka, krompirjeva
juha, ajdovi žganci, kislo zelje, kisla juha, pečenke, jetrca, klobase in krvavice (Gabrovec,
2017).
1.2.9 Zdrave slovenske narodne jedi
Prehrana in zdravje sta tesno povezana. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in hkrati
preprečujemo zvišan krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi ter debelost, ki so dejavniki tveganja
za nastanek kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilne bolezni, rak, sladkorne bolezni tipa II in
druge (Lukman, 2009).
Ne smemo prezreti še enega vidika narodne kuhinje. Za večino starih slovenskih jedi z vseh
koncev naše države velja, da so bile v svojem času kolikor mogoče uglašene ne le z možnostmi,
temveč tudi s potrebami predvsem kmečkega prebivalstva. Bile so bolj zdrave, vsebovale so
manj mesa in slaščic, značilnih za današnjo t. i. mednarodno kuhinjo, ter več škrobnatih jedi,
zelenjave, sadja z množico dragocenih zaščitnih snovi. To še posebej velja za zelje, repo in
korenje, tudi ohrovt, česen in čebulo ter ajdovo, ovseno in proseno kašo, ješprenj in koruzo
(Ilich, 1997).
Kot model zdrave slovenske prehrane bi tako lahko imeli prvotno slovensko kuhinjo s
preprostimi kmečkimi jedmi iz 19. stoletja. Izbrati moramo le tiste jedi, ki vsebujejo malo ali
nič dodanih maščob, vključno z vsemi žitnimi jedmi in zelenjavo ter domačim sadjem. Vse
praznične jedi ali jedi za posebne priložnosti pa v jedilnike vključimo le občasno ali pa v zelo
majhnih količinah. Lahko zaključimo, da so domače jedi posebnost vsakega naroda in zato tudi
del turistične ponudbe. Tako kot jedi iz visoke klasične kuhinje morajo tudi slovenske domače
jedi z veliko mesa, jajc in maščob priti le občasno ali v manjši količini na mizo zdrave prehrane.
Slovenske jedi so večinoma nizkohidratne jedi z malo maščob in zato zdrave (Pokorn, 2001).
Lorenzini in sod (2011) menijo, da so narodne jedi postale priljubljene in promovirane kot
turistična atrakcija in regionalna posebnost, ki je skladna z načeli zdrave prehrane. Guerero in
sod. (2010) ugotavljajo, da evropski potrošniki doživljajo narodne jedi kot jedi, ki so zdrave in
dosegljive brez pretirano obdelanih živil.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
16
1.2.10 Kakovost slovenskih narodnih jedi
Vulić (2015) je raziskovala gastronomsko kakovost slovenskih narodnih jedi. Narejena je bila
senzorična in kemijska analiza ter izračun hranilne in energijske vrednosti jedi. Preučili so
splošno sprejemljivost, senzorično kakovost in hranilno vrednost dvajsetih narodnih jedi,
združenih v štiri jedilnike različnih slovenskih regij (alpske, primorske, panonske in centralne
regije).
Tabela 1: V raziskavo vključeni jedilniki (Vulić, 2015).
Vzorci Hod Jed
Jedilnik 1
Alpska regija
Hladna predjed Koroška skuta s čebulo in
bučnim oljem
Juha Govnač z zeljem in krompirjem
Topla predjed Loška smojka
Glavna jed Tržiška bržola, igličevi nudelni
Sladica Ljubljanska torta
Jedilnik 2
Primorska regija
Hladna predjed Ribe v švorju
Juha Mineštra
Topla predjed Toč s pršutom ob beli polenti
Glavna jed Bakalca z idrijskimi žlikrofi,
kprouc
Sladica Trentarske kloce
Jedilnik 3
Panonska regija
Hladna predjed Prekmurska tünka
Juha Štajerska kisla juha
Topla predjed Svinjska ribica, ajdova kaša z
jurčki in jabolčnimi krhlji
Glavna jed Pohorski pisker
Sladica Haloška gibanica
Jedilnik 4
Centralna regija
Hladna predjed Belokranjska pogača
Juha Knapovski golaž
Topla predjed Kozjanski krapi z ocvirki
Glavna jed Zasavska jetrnica, kozjanska
kruhova potica in dušeno rdeče
zelje
Sladica Mlinčevka
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
17
Senzorično analizo so izvedli z osemčlansko komisijo, ki je pokazala, da je najbolje ocenjen
jedilnik primorske regije. Kemijska analiza je pokazala razlike tako hranilni sestavi, energijski
vrednosti in energijskim deležem hranljivih snovi posameznih jedi kot tudi v hranilni in
energijski vrednosti celotnih jedilnikov. Ugotovljeno je bilo, da močno prevladujejo močnate
jedi. Mesnih jedi je bilo za polovico manj. Sladic je bilo dovolj, ampak so bile podobne
močnatim jedem, le da so imele bolj sladek okus.
1.2.11 Slovenske narodne jedi v predmetniku osnovne šole
Prehranske vsebine predstavljajo pomemben vsebinski del izobraževanja tako pri nas kot v
svetu. Strokovnjaki se strinjajo, da je potrebno gospodinjstvu nameniti več pozornosti
(Lichtenstein in Ludwig, 2010). Prehranske vsebine pomembno prispevajo k izboljšanju
prehranskega znanja otrok. Redno izobraževanje lahko vpliva na oblikovanje stališč, ta pa na
izvajanje določenega vedenja (Kostanjevec, 2013).
Učenci slovenske narodne jedi obravnavajo v sklopu izbirnega predmeta načini prehranjevanja,
ki se predvidoma izvaja v 9. razredu osnovne šole, lahko pa tudi v 7. in 8. razredu. Pri tem
predmetu učenci:
- poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja in
- analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele
(Program osnovna šola, Načini prehranjevanja, učni načrt, 2009).
1.2.12 Napačne predstave o slovenskih narodnih jedeh
Tako kot na vsakem področju se tudi na področju gospodinjstva, natančneje na področju
poznavanja jedi, lahko pojavijo napačne predstave. Napačne predstave so posameznikove ideje,
ki se razlikujejo od znanstveno sprejetih dejstev (Ayas in sod., 2002). Nastanejo zaradi
raznovrstnih osebnih izkušenj posameznika, ki so lahko posledica sovrstnikov, medijev, kulture
in tudi razlage učitelja (Wandersee, Mintzes in Novak, 1994 v Bahar, 2003). Več avtorjev je
opisalo razvoj napačnih predstav kot proces pridobivanja izkušenj, ki je odvisen od jezikovnih
in kulturnih faktorjev (Goswami, 2008; Madole in Oakes, 1999).
Zaradi vseh emigracij, ki so potekale v preteklosti in še potekajo, je k nam prišlo kar nekaj jedi,
ki jih mlajše generacije lahko smatrajo za slovensko narodno jed. Primer take jedi je burek.
Burek je pita iz vlečenega testa z različnimi nadevi (sirov, mesni burek), ki je dobro znan po
celotnem Balkanu in pod drugimi imeni tudi na Bližnjem vzhodu. K nam je prišel skupaj s
priseljenci iz nekdanjih republik Jugoslavije. Najprej je bil burek predvsem hrana priseljencev,
v drugi polovici osemdesetih let so ga začnele peči slovenske pekarne, ponujali so ga v
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
18
prodajalnah bureka in vključil se je v šolsko prehrano (Mlekuž, 2010), zato ga lahko nekateri
razumejo kot slovensko narodno jed. Tudi dr. Jernej Mlekuž je pred leti izjavil, da lahko samo
čakamo, kdaj bomo Slovenci burek patentirali kot svojo značilno jed (Pihlar, 2017).
1.2.13 Slovenske narodne jedi v knjigah
Prve kuharske knjige, ki so bile znane Slovencem, so bile predvsem tuje kuharske knjige in
prevodi nemških kuharskih knjige, med katere so tedaj spadale tudi Kuharske bukve Valentina
Vodnika (Kalinšek, 2019). Etnolog Janez Bogataj pravi da Vodnik v svojem delu ni pisal
receptov, temveč je samo podajal smernice, kako naj bi jedli (Ponovni ponatis Kuharske bukve
Valentina Vodnika, 2012). Vodnikove kuharske bukve so bile veliko bolj namenjene
uveljavljanju slovenskega jezika kot pa praktični pripomoček gospodinjam v kuhinji (Kalinšek,
2019).
1.2.13.1 Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila
Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jela je prva izvirna slovenska
kuharska knjiga. Leta 1868 jo je izdala Magdalena Pleiweis. Knjigo je narekovala prijateljici in
tako vsem Slovenkam in Slovencem omogočila uporabno in praktično kuharsko knjigo,
napisano v domačem slovenskem jeziku. Ta knjiga je bila v tistem času postavljena ob bok
drugim kuharskim knjigam. Vendar pa je po nekaterih sestavinah, ki so bile takrat drage in težje
dostopne, namenjena pretežno bogatašem in meščanom oziroma njihovim gospodinjam
(Kalinšek, 2019).
Slika 6: Kuharske bukve (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
19
1.2.13.2 Slovenska kuharica
Slovenska kuharica je zapuščina s. Felicite Kalinšek, priznane učiteljice kuhanja. Leta 1912 je
knjigo za njeno šesto izdajo temeljito dopolnila in prilagodila za potrebe takrat pretežno
podeželskega prebivalstva. Podvojila je število receptov, pojasnila kuharske izraze, dodala
številne priročne nasvete in knjigo obogatila z različnimi ilustracijami sestavin, jedi in
kuhinjskih pripomočkov. Zaradi pečata, ki ga je s. Felicita Kalinšek pri tej knjigi pustila, je ta
kuharska knjiga znana tudi ko »kalinškova« Po smrti Kalinškove je postala kulturna dediščina
reda šolskih sester. Iz tega reda so izšle tudi vse naslednice s. Felicite, ki so še naprej preurejale
knjigo. Leta 1952 je urejanje z deseto izdajo knjige prevzela s. Izabela Gosak, ki je ponovno
razširila nabor receptov, pri tem pa upoštevala dostopnost sestavin, saj je ta prenova potekala v
povojnem socialističnem času. Razširila je tudi vegetarijansko prehrano. Z 18. izdajo leta 1980
je urejanje knjige prevzela s. Vendelina Ilc. Knjigo je ponovno prilagodila tedanjemu načinu
življenja in prehranjevalnim navadam ljudi, izključila pa je zastarele recepte in dodala nove
(Kalinšek, 2019).
Slika 7: Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.).
Slika 8: s. Felicita Kališek (Felicita Kalinšek, 2016).
Slika 9: Slovenska kuharica (Trost, 2019).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
20
1.2.13.3 Velika slovenska kuharica
24. izdajo Slovenske kuharice so preimenovali v Veliko slovensko kuharico, ki velja za pravo
enciklopedijo slovenske kuhinje na prelomu tisočletja. Takrat se je življenjski standard
Slovencev še bolj moderniziral, dostop do živil se je povečal. Tudi pri tej izdaji je svoj pečat
pustila s. Vendelina Ilc. Kasneje je pri preurejanju knjige sodelovala tudi s. Bernarda Gostečnik,
ki je voditeljica zelo priljubljenih kuharskih tečajev in ki je pripravila tudi zadnjo, 30. izdajo
Velike slovenske kuharice (Kalinšek, 2019).
1.2.13.4 Okusiti Slovenijo
V knjigi priznanega slovenskega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja je Slovenija razdeljena na
24 gastronomskih regij. Na stičišču Alp, Panonske nižine in Mediterana je skozi stoletja
nastajala kulinarična podoba Slovenije, ki je strnjena v teh gastronomskih regijah in v 170
receptih. Predstavljene jedi pa ne zajemajo celovite različnosti jedi v posamezni regiji (Bogataj,
2007).
Slika 10: Marija Ilc - s. Vendelina Ilc (Vloga žensk v preteklosti, 2011).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
21
2 Empirični del
2.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Zanimanje za gastronomsko identiteto posameznih držav Evropske unije pa tudi bolj oddaljenih
dežel po svetu je v sodobni družbi precejšnje. Vse bolj se poudarja pomen nacionalne, narodne,
lokalne, regionalne, tradicionalne in tudi etnične kuhinje.
Slovenske tradicionalne jedi se obravnava pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja. V
učnem načrtu predmeta so opredeljeni cilji:
- poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja,
- analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele.
Učenci naj usvojijo osnovno znanje o tem, kaj sploh so slovenske narodne jedi. Po pregledani
literaturi sem ugotovila, da v Sloveniji še ni bila opravljena raziskava, ki bi ugotavljala
poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi, zato sem se odločila, da to
podrobneje raziščem.
2.2 Raziskovalna vprašanja in cilji raziskave
Raziskovalna vprašanja so:
Kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in narodne jedi iz svojega okolja,
kjer živijo?
Ali obstaja razlika v poznavanju slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali
izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki ga niso?
Kakšen odnos imajo učenci do slovenskih narodnih jedi?
Ali imajo učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja boljši odnos do
slovenskih narodnih jedi od učencev, ki ga niso?
Cilji raziskave:
Ugotoviti, kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi.
Ugotoviti razlike v znanju o slovenskih narodnih jedeh med učenci, ki so obiskovali
izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki ga niso.
Ugotoviti, kakšen odnos imajo učenci do slovenskih narodnih jedi.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
22
2.3 Metode in raziskovalni pristop
V raziskavi sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja.
Kot raziskovalni pristop je bila uporabljena kvantitativna metoda. Uporabljeni so podatki, ki
sem jih pridobila z anketiranjem učencev.
2.4 Opis vzorca
Uporabila sem neslučajnostni vzorec. V raziskavo je bilo vključenih 219 učencev 8. in 9.
razreda iz celotne Slovenije (Tabela 3). Od tega je bilo 83 učencev (37,9 %) in 136 učenk (62,1
%). Iz 8.razreda je bilo 122 učencev (56 %), iz 9. razreda pa 96 učencev (44 %). 37 %
anketiranih učencev prihaja iz severne – alpske regije, 12,2 % učencev prihaja iz zahodne –
mediteranske regije, 28,8 % učencev prihaja iz vzhodne – panonske regije in 22,0 % učencev
prihaja iz centralne regije (Tabela 4). Učenci so v 30,3 % odgovorili, da njihova šola ne ponuja
izbirnega predmeta načini prehranjevanja, 69,7 % je odgovorilo, da njihova šola ponuja ta
izbirni predmet (Tabela 5). Izbirni predmet načini prehranjevanja obiskuje ali je obiskovalo 49
učencev (22,4 %), 170 učencev (77,6 %) ga ni obiskovalo (Tabela 6).
Tabela 2: Demografska struktura vzorca ‒ spol.
Spol Število učencev
Moški 83
Ženski 136
Tabela 3: Demografska struktura vzorca ‒ razred.
Razred Število učencev (%)
8. 122 56,0
9. 96 44,0
.
Tabela 4: Delež učencev glede na regijo bivanje.
f %
Severna – alpska regija 81 37,0
Zahodna – mediteranska
regija
27 12,2
Vzhodna – panonska regija 63 28,8
Centralna regija 48 22,0
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
23
Tabela 5: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet načini prehranjevanja.
Ponudba izbirnega predmeta načini
prehranjevanja
Delež
f %
Šola ponuja izbirni predmet načini
prehranjevanja.
152 69,7
Šola ne ponuja izbirnega predmeta načini
prehranjevanja.
66 30,3
Tabela 6: Delež učencev glede na udeležbo pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja.
Izbirni predmet Načini prehranjevanja: Delež
f %
Sem obiskoval/-a. 49 22,4
Nisem obiskoval/-a. 170 77,6
2.5 Opis postopka zbiranja podatkov
Instrument zbiranja podatkov je bil vprašalnik, ki sem ga sestavila sama. Na začetku sem zbrala
demografske podatke o učencih, ki so izpolnjevali vprašalnik: spol, regija, kateri razred
obiskujejo ter če so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja. Sledil je sklop vprašanj,
s katerimi sem pridobila podatke glede poznavanja slovenskih tradicionalnih jedi. V naslednjem
sklopu vprašanj sem dobila podatke o odnosu učencev do slovenskih narodnih jedi. Vprašalnik
je bil anonimen in je bil oblikovan v programu 1KA. Povezava do spletne ankete v programu
1KA je bila poslana preko elektronske pošte pomočnikom ravnatelja sedemdesetih osnovnih
šol, ki so jih posredovali naprej učencem. Podatke sem zbirala 21 dni. Opisan način anketiranja
sem izbrala glede na epidemiološko stanje v Sloveniji, ker je pouk zaradi epidemije potekal na
daljavo.
2.6 Postopki obdelave podatkov
Pridobljeni podatki so bili vneseni v program Microsoft Excel, kjer sem jih ustrezno uredila.
Urejene podatke sem nato vnesla v program SPSS (Statistical Package for the Social Sciences),
kjer je bila opravljena statistična analiza. Z metodami interferenčne statistike sem računala
statistično pomembne razlike v poznavanju in odnosu do slovenskih narodnih jedi med učenci.
Rezultate pri vprašanjih odprtega tipa sem analizirala z vsebinsko analizo. Vse dobljene
rezultate sem prikazala v tabelah in grafih.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
24
Pomen oznak:
M – aritmetična sredina,
SD – standardni odklon,
p – statistična pomembnost.
2.7 Rezultati z razpravo
V nadaljevanju je predstavljena analiza pridobljenih rezultatov. Predstavljeni rezultati tematsko
pokrivajo naslednja vsebinska področja:
- poznavanje slovenskih narodnih jedi pri učencih,
- obiskovanje izbirnega predmeta načina prehranjevanja in poznavanje slovenskih
narodnih jedi
- odnos učencev do slovenskih narodnih jedi ter
- obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih
narodnih jedi.
2.7.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev
Poznavanje slovenskih narodnih jedi je eden izmed temeljev, na katerem gradimo odnos do
njih. Bolj jih poznamo, bolj pozitiven odnos oblikujemo. Zato me je v prvem delu zanimalo,
kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in če obstajajo statistično pomembne razlike
v poznavanju jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi,
ki ga niso.
Najprej sem v vprašalniku učence, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,
vprašala, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini prehranjevanja. V Grafu 1 so
predstavljeni rezultati.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
25
Graf 1: Delež učencev glede na to, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini prehranjevanja.
Učenci omenjajo, da se najbolj spominjajo kuhanja (52,1 %). Omenili so tudi različne jedi in
recepte zanje (16,7 %) in da so pri tem predmetu obravnavali vsebine, ki jim bodo v prihodnje
prišle zelo prav (10,4 %). Dobrih 21 % učencev pa je podalo zelo različne odgovore, ki so
zbrani pod odgovorom »ostalo«. Med drugim so ti učenci napisali, da jim je bila pri urah
izbirnega predmeta načini prehranjevanja najbolj všeč sproščenost in so zato zelo radi
obiskovali izbirni predmet.
Z odprtim vprašanjem sem učence spraševala, kaj menijo, da pomeni pojem »narodna jed«.
Rezultati so prikazani v Grafu 2.
52,10%
16,70%
10,40%
20,80%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
Kuhanje Jedi Uporabne vsebine Ostalo
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
26
Graf 2: Mnenje učencev o tem, kaj pomeni "narodna jed".
Največji delež učencev (45,0 %) je odgovoril, da to pomeni jed, ki je značilna za določen narod.
Drugi najpogostejši odgovor (20,80 %) je bil, da je to jed, ki je značilna za določeno območje.
Podobno zastopanost (20,30 %) je imel tudi odgovor, da je to jed, ki prihaja iz neke države.
Skoraj 14 % učencev je podalo odgovore, ki sem jih uvrstila pod kategorijo »ostalo«.
Najpogostejši primer odgovora v tej kategoriji je bil, da je to tradicionalna jed. Lebe in sod.
(2006) so ta pojem opredelili pod pojmom »narodna kuhinja«, ki je značilnost nekega naroda.
To pomeni, da manj kot polovica učencev pozna ta pojem. Sklepam lahko, da ta pojem med
učenci splošno ni poznan.
Učence sem v vprašalniku spraševala, kako dobro po lastnem mnenju poznajo slovenske
narodne jedi. Rezultati so prikazani v Tabeli 7.
Tabela 7: Mnenje učencev o poznavanju narodnih jedi, jedi njihove regije in njihovega kraja.
Zelo slabo Slabo Niti dobro niti
slabo
Dobro Zelo dobro M
f % f % f % f % f %
Slovenske
narodne jedi
4 1,8 17 7,8 87 39,7 99 45,2 12 5,5 3,45
Narodne jedi
moje regije
3 1,4 14 6,4 85 38,8 101 46,1 16 7,3 3,52
Narodne jedi
mojega kraja
1 0,5 12 5,5 77 35,2 110 50,2 19 8,6 3,61
Legenda: *M – povprečna vrednost (1 –zelo slabo, 2 – slabo, 3 – niti dobro niti slabo, 4 – dobro, 5 – zelo dobro)
45%
20,30% 20,80%
13,90%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Jed, ki je značilnazadoločen narod
Jed, ki prihaja izdoločene države
Jed, ki je značilna zadoločeno območje
Ostalo
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
27
Največ učencev (45,2 %) je odgovorilo in ocenilo, da slovenske narodne jedi pozna dobro.
Malo manj učencev (39,7 %) meni, da narodnih jedi ne poznajo niti dobro niti slabo. 7,8 %
učencev je mnenja, da slovenske narodne jedi slabo poznajo. Samo 5,5 % učencev je
odgovorilo, da slovenske narodne jedi poznajo dobro. Štirje učenci pa menijo, da jedi poznajo
zelo slabo. Vrednosti M se bistveno ne razlikujejo.
V poznavanju jedi svoje regije so učenci malo bolj prepričani kot pri splošnem poznavanju
slovenskih narodnih jedi. 46,1 % učencev meni, da jedi svoje regije dobro poznajo. 38,8 %
učencev meni, da jedi svoje regije srednje poznajo (niti dobro, niti slabo). 7,8 % učencev je
mnenja, da jih slabo oziroma zelo slabo poznajo. Samo 7,3 % učencev meni, da jedi svoje regije
zelo dobro poznajo. Naslednja kategorija je bila poznavaje jedi svojega kraja. Dobra polovica
učencev (50,2 %) je mnenja, da jedi svojega kraja dobro poznajo. Tretjina učencev (35,2 %)
meni, da jedi svojega kraja ne poznajo niti slabo niti dobro. 5,5 % učencev meni, da jih slabo
poznajo, samo en učenec (0,5 %) pa meni, da jih pozna zelo slabo. Mnenja, da jedi svojega
kraja zelo dobro poznajo, je 8,6 % učencev. Ocenjujejo, da najbolje poznajo jedi svojega kraja
(M= 3,61), ni pa zaznati bistvenih razlik s poznavanje jedi svoje regije (M= 3,52) in slovenskih
narodnih jedi (M= 3,45).
Sklepam lahko, da učenci slovenskih narodnih jedi ne poznajo niti dobro niti slabo, medtem ko
jedi svoje regije in kraja poznajo dobro. Tukaj je potrebno poudariti, da gre samo za mnenje
učencev.
Učencem sem naštela nekaj jedi in jih vprašala, katere od naštetih jedi poznajo. Pri tem
vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Rezultati so prikazani v Tabeli 8.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
28
Tabela 8: Poznavanje slovenskih narodnih jedi med anketiranimi učenci.
Jed f % učencev
Prekmurska gibanica 217 99,1
Štruklji 216 98,6
Kranjska klobasa 216 98,6
Trojanski krofi 213 97,3
Blejska kremšnita 210 95,9
Jota 197 90,0
Kalamari 191 87,2
Pohorska omleta 119 54,3
Matevž 116 52,5
Bujta repa 112 51,1
Belokranjska pogača 71 32,4
Krumpluvi žganiki (dödoli) 59 26,9
Dražgoški kruhek 55 25,1
Leteči žganci 54 24,7
Loška smojka 22 10,0
Grenadirmarš 7 3,2
Iz Tabele 8 je razvidno, da so med najbolj poznanimi slovenskimi narodnimi jedmi prekmurska
gibanica (99,1 %), štruklji (98,6 %), kranjska klobasa (98,6 %), trojanski krofi (97,3 %), blejska
kremšnita (95,9 %) in jota (90,0 %). Med najmanj poznanimi slovenskimi narodnimi jedmi pa
so grendirmarš (3,2 %), ki je značilna zasavska jed in tudi bolj lokalno poznana. Iz rezultatov
lahko sklepam, da bolje poznajo bolj znane slovenske jedi (prekmursko gibanico, štruklje,
kranjsko klobaso, trojanske krofe in blejsko kremšnito), slabše pa poznajo manj znane lokalne
slovenske narodne jedi (grenadirmarš in loško smojko).
V Tabeli 9 so prikazani rezultati primerjave poznavanja določene jedi in regije bivanja
učencev.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
29
Tabela 9: Poznavanje slovenskih narodnih jedi glede na regijo bivanja.
Slovenske narodne
jedi
Poznajo/ne poznajo jedi Regija Hi2 preizkus
Severna – alpska
regija
Zahodna – mediteranska
regija
Vzhodna – panonska
regija
Centralna regija Hi2 df p
f(%) f(%) f(%) f(%) Štruklji DA 100 96,3 97 100 7,586 6 0,270
NE 0 3,7 3 0
Belokranjska
pogača
DA 21,9 37 40,3 40,4 12,696 6 0,048
NE 78,1 63 59,7 59,6
Matevž DA 35,3 63 55,2 89,4 63,442 6 0,000
NE 65,7 37 44,8 10,6
Bujta repa DA 41,5 33,3 95,5 55,3 30,710 6 0,000
NE 58,5 66,7 4,5 44,7
Jota DA 95,1 96,3 80,6 91,5 23,885 6 0,001
NE 4,9 3,7 19,4 8,5
Leteči žganci DA 30,5 18,5 16,4 27,7 11,638 6 0,071
NE 69,5 81,5 83,6 78,3
Prekmurska
gibanica
DA 100 96,3 98,5 100 5,035 6 0,539
NE 0 3,7 1,5 0
Loška smojka DA 17,1 7,4 1,5 10,6 13,346 6 0,038
NE 82,9 92,6 98,5 89,4
Grenadirmarš DA 2,4 3,7 1,5 6,4 3,314 6 0,769
NE 97,6 96,6 98,5 93,6
Krumpluvi žganiki
(dödoli)
DA 15,9 14,8 44,8 25,5 32,919 6 0,000
NE 84,1 85,2 55,2 74,5
Pohorska omleta DA 47,6 51,9 62,7 57,4 24,031 6 0,001
NE 52,4 48,1 37,3 44,6
Kalamari DA 86,6 96,3 80,6 93,6 7,865 6 0,248
NE 13,4 3,7 19,4 6,4
Trojanski krofi DA 100 92,6 95,5 97,9 8,409 6 0,210
NE 0 7,4 4,5 2,1
Dražgoški kruhek DA 57,3 7,4 3 10,6 76,868 6 0,000
NE 42,7 92,6 97 89,4
Blejska kremšnita DA 98,8 92,6 92,5 97,9 8,457 6 0,207
NE 1,2 7,4 7,5 2,1
Kranjska klobasa DA 100 100 97 97,9 6,461 6 0,374
NE 0 0 3 2,1
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
30
Statistično pomembne razlike (Tabela 9) so se pokazale pri poznavanju belokranjske pogače,
matevža, bujte repe, jote, loške smojke, krumplovih žganikov (dödolov), pohorske omlete in
dražgoških kruhkov. Belokranjsko pogačo, jed iz Bele krajine, najbolje poznajo v vzhodni –
panonski regiji (40,3 %), kar je pričakovano. Presenetljivo je, da približno enak odstotek
učencev iz centralne regije prav tako pozna belokranjsko pogačo (40,4 %). Matevža, značilno
dolenjsko jed, najbolje poznajo učenci iz centralne (89,4 %) in mediteranske regije (63,0 %),
kar je presenetljivo. Pričakovala sem, da bodo jed matevž najbolje poznali učenci iz vzhodne –
panonske regije. Bujto repo, značilno jed za Prekmurje, najbolje poznajo učenci vzhodne –
panonske regije (95,5 %), kar je pričakovano. Pričakovano je bilo, da joto, ki je značilna za
Primorsko, najmanj poznajo učenci iz panonske regije (80,6 %). Loško smojko, gorenjsko jed,
značilno za škofjeloško okolje, v povprečju vsi učenci zelo slabo poznajo, vendar pa jo
pričakovano najbolje poznajo učenci, ki prihajajo iz alpske regije (17,1 %). Krumplovi žganiki
ali dödoli so prekmurska jed, za katero se je izkazalo, da jo tudi najbolje poznajo tamkajšnji
učenci (44,8 %), a delež je še vedno nizek. Pohorska omleta je sladica, značilna za okolico
Pohorskega hribovja, in jo pričakovano najbolje poznajo učenci iz panonske regije. Dražgoški
kruhek, gorenjski kruhek, pričakovano najbolje poznajo učenci, ki prihajajo iz alpske regije
(57,3 %). Pri poznavanju ostalih jedi statistično pomembnih razlik ni.
Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepam, da večina učencev pozna bolj znane slovenske
narodne jedi (prekmurska gibanica, kalamari, trojanski krofi, blejska kremšnita in kranjska
klobasa). Ostale slovenske jedi, ki niso tako znane po vsej Sloveniji in so znane predvsem v
svojih regija oziroma okoljih, pa v večini prepoznajo učenci, ki prihajajo iz tiste regije, za katero
je ta jed značilna.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Naslednje vprašanje je od učencev zahtevalo, da naštejejo tri slovenske narodne jedi, ki jih
poznajo, in njihove sestavine. Najpogosteje so učenci omenili:
- štruklje, za katere so navedli moko, vodo, skuto, sol, sladkor, vaniljev sladkor, rozine,
- kranjsko klobaso, ki po njihovem vsebuje meso, sol, začimbe, črevo,
- matevža, pripravljenega iz krompirja, fižola, z dodatkom soli,
- ajdove žgance z ajdovo moko, vodo in soljo,
- joto s kislim zeljem, slanino ali ocvirki, soljo, vodo, krompirjem in fižolom,
- potico, ki jo pripravimo z naslednjimi sestavinami: moka, maslo, kvas, mleko, sladkor,
rumenjaki, vaniljev sladkor, nastrgana limonina lupinica; nadev: mleti orehi,
mleko/sladka smetana, sladkor, jajca, rum,
- prekmursko gibanico vsebuje testo in 4 nadeve (skutin, jabolčni, makov in orehov
nadev).
Prav tako sem učencem podala odprto vprašanje o tem, kako pogosto doma sami, njihovi straši
ali stari starši pripravljajo in uživajo slovenske narodne jedi. Za opis pogostosti so si lahko
pomagali z opisom pogostosti: enkrat tedensko, večkrat tedensko, enkrat na mesec, nekajkrat
na mesec in nekajkrat na leto. Odgovori so zbrani in prikazani v Tabeli 10.
Tabela 10: Pogostost pripravljanja slovenskih narodnih jedi doma.
Enkrat
tedensko
Večkrat
tedensko
Enkrat na
mesec
Nekajkrat na
mesec
Nekajkrat na
leto
ajdovi žganci,
jota, kranjska
klobasa
žganci, štruklji žganci, štruklji,
krumplovi
žganiki, idrijski
žlikrofi,
belokranjska
pogača,
kranjska
klobasa, jota
potica, bujta
repa, pehtranova
potica, pohorska
omleta, žganci,
jota, štruklji
matevž, blejska
kremšnita,
trojanski krofi,
krvavice, bujta
repa, kranjska
klobasa,
kalamari, potica,
prekmurska
gibanica
Iz odgovorov sklepam, da v domačem gospodinjstvu najpogosteje pripravljajo ajdove žgance,
joto, štruklje in kuhajo kranjsko klobaso. Manj pogosto pa pripravljajo potico, bujto repo,
belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe, prekmursko gibanico, blejsko kremšnito, trojanske krofe
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
32
in krvavice. Ocenjujem, da bi za natančnejšo oceno potrebovala spremljanje priprave
posameznih jedi daljše časovno obdobje.
Z odprtim vprašanjem sem učence spraševala, ob katerih priložnostih pripravljajo narodne jedi
in katere. Graf 3 prikazuje odgovore, ki so jih podali učenci.
Graf 3: Odgovori učencev o tem, ob katerih priložnostih pripravljajo slovenske narodne jedi (N = 210).
Najpogostejši odgovor je bil, da jih pripravljajo splošno ob praznikih, 15 jih je omenilo, da jih
pripravljajo za božič, 20 za veliko noč. Prav tako jih je 20 omenilo, da jih ne pripravljajo ob
posebnih priložnostih, ampak kdaj za kosilo ali večerjo. 13 jih je omenilo, da pripravljajo
slovenske narodne jedi ob rojstnodnevnih praznovanjih. Ostali anketirani učenci so omenili tudi
piknike, na katere prinesejo belokranjsko pogačo, pripravljajo jih, kadar imajo doma sestavine
za te jedi, omenili so tudi novo leto, če gredo v hribe, v slaščičarno. V povezavi s prazniki,
veliko nočjo in božičem so omenjali potico. Za rojstne dneve so večinoma omenili blejsko
kremšnito, trojanske krofe in prekmursko gibanico. Za kosilo ali večerje največkrat pripravljajo
štruklje, žgance, joto, kalamare, za sladico tudi kakšno pohorsko omleto. Če gredo v hribe,
vzamejo s sabo kranjsko klobaso, za novo leto pa se posladkajo s potico, ki so jo spekli za božič.
Trikrat se je pojavil tudi odgovor burek in da ga pripravljajo za kosilo ali večerjo. Sklepam
lahko, da so ti učenci potomci priseljencev iz držav bivše Jugoslavije ali pa burek dojemajo kot
slovensko narodno jed, ker je vključen tudi v šolsko prehrano.
2.7.2 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in znanje o slovenskih
narodnih jedeh
Tu me je zanimalo, ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju slovenskih
narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki
20
15
38
13
20
7
22
0 5 10 15 20 25 30 35 40
velika noč
božič
prazniki
rojstni dan
ni posebnih priložnosti
jih ne pripravljamo
ostalo
Število odgovorov
Naj
po
gost
ejši
od
govo
ri u
čen
cev
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
33
izbirnega predmeta niso obiskovali oziroma ga ne obiskujejo. Rezultati so prikazani v Tabeli
11.
Tabela 11: Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih narodnih jedi.
Je obiskoval/-a izbirni predmet. Ni obiskoval/-a izbirnega
predmeta.
p
f(%) f(%)
Štruklji Pozna jed. 95,5 99,4 0,064
Ne pozna jedi. 4,5 0,6
Belokranjska
pogača
Pozna jed. 35,4 31,8 0,634
Ne pozna jedi. 64,6 68,2
Matevž Pozna jed. 44,9 54,7 0,226
Ne pozna jedi. 55,1 45,3
Bujta repa Pozna jed. 38,8 54,7 0,049
Ne pozna jedi. 61,2 45,3
Jota Pozna jed. 89,8 90,0 0,967
Ne pozna jedi. 10,2 10,0
Leteči žganci Pozna jed. 30,6 22,9 0,272
Ne pozna jedi. 69,4 77,1
Prekmurska
gibanica
Pozna jed. 98,0 99,4 0,348
Ne pozna jedi. 2,0 0,6
Loška smojka Pozna jed. 8,2 10,6 0,619
Ne pozna jedi. 91,8 89,4
Grenadirmarš Pozna jed. 4,1 2,9 0,689
Ne pozna jedi. 95,9 97,1
Krumplovi žganiki
(dödoli)
Pozna jed. 20,4 28,8 0,242
Ne pozna jedi. 79,6 71,2
Pohorska omleta Pozna jed. 57,1 46,5 0,655
Ne pozna jedi. 42,9 53,5
Kalamari Pozna jed. 91,8 85,9 0,271
Ne pozna jedi. 8,2 14,1
Trojanski krofi Pozna jed. 100,0 96,5 0,182
Ne pozna jedi. 0,0 3,5
Dražgoški kruhek Pozna jed. 28,6 24,1 0,526
Ne pozna jedi. 71,4 75,9
Blejska kremšnita Pozna jed. 91,8 97,1 0,105
Ne pozna jedi. 8,2 2,9
Kranjska klobasa Pozna jed. 100,0 98,2 0,349
Ne pozna jedi. 0,0 1,8
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
34
Iz Tabele 11 je razvidno, da med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,
in učenci, ki ga niso, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju slovenskih narodnih jedi, in
sicer štrukljev, belokranjske pogače, matevža, jote, letečih žgancev, prekmurske gibanice, loške
smojke, grenadirmarša, krumplovih žganikov, pohorske omlete, kalamarov, trojanskih krofov,
dražgoških kruhkov, blejske kremšnite in kranjske klobase. Statistično pomembne razlike pa so
se pojavile v poznavanju bujte repe (p = 0,049). Večina učencev (61,2 %), ki so ali obiskujejo
izbirni predmet načini prehranjevanja, ne pozna bujte repe, medtem ko pa večina učencev (54.7
%), ki niso obiskovali izbirnega predmeta, pozna slovensko narodno jed bujta repa..
Večina učencev, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, kot tudi večina
učencev, ki ga niso, pozna štruklje, joto, prekmursko gibanico, kalamare, trojanske krofe,
blejsko kremšnito in kranjsko klobaso. Prav tako obe skupini učencev ne poznata loške smojke
in grenadirmarša.
Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepam, da obiskovanje izbirnega predmeta načini
prehranjevanja ne vpliva na poznavanje slovenskih jedi. Bujte repe, ki so jo v večini
prepoznavali učenci iz vzhodne – panonske regije, verjetno drugod po Sloveniji pri pouku ne
obravnavajo. Za natančnejše rezultate bi morali podrobneje raziskati, kaj obravnavajo, da bi
lahko trdili, da je v tem primeru ključen vpliv obiskovanja izbirnega predmeta načini
prehranjevanja.
2.7.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi
Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi je tema, ki še ni bila raziskana. Otroci si svoj odnos
do različnih jedi in na splošno do hrane začnejo oblikovati že v najzgodnejših letih svojega
življenja. Velik vpliv pri tem imajo kultura, religija in tudi starši, saj otroci posnemajo njihov
odnos do hrane. Zato me je v magistrskem delu zanimal odnos učencev do slovenskih narodnih
jedi. .
Učencem sem navedla šest naključno izbranih jedi: prekmursko gibanico, kranjsko klobaso,
belokranjsko pogačo, pohorsko omleto, štruklje in ajdove žgance. Zanimalo me je, ali v
domačem gospodinjstvu sami, skupaj s starši ali starimi starši pripravljajo to jed, so jo že jedli
in ali bi jo poskusili, če je še niso. V Tabeli 12 so prikazani rezultati.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
35
.Tabela 12: Odgovori učencev o pripravi in uživanju slovenskih narodnih jedi.
Jed Ali pripravljate doma to jed? Si jo že jedel/-a? Bi jo poskusil/-a?
DA NE DA NE DA NE
f % f % f % f % f % f %
Prekmurska
gibanica
55 25,1 164 74,9 161 73,9 57 26,1 183 87,1 27 12,9
Kranjska
klobasa
142 65,1 76 34,9 191 87,6 27 12,4 174 84,1 33 15,9
Belokranjska
pogača
20 9,1 199 90,9 51 23,6 165 76,4 171 79,5 44 20,5
Pohorska
omleta
54 24,7 165 75,3 91 41,6 127 58,0 184 85,2 32 14,8
Štruklji 176 80,4 43 19,5 206 94,1 13 5,9 193 92,3 16 7,7
Ajdovi
žganci
142 64,8 77 35,2 185 84,5 34 15,5 150 71,8 59 28,2
Najbolj pogosto doma pripravljajo štruklje, ajdove žgance in kuhajo kranjsko klobaso. Manj pogosto pa doma pripravljajo prekmursko gibanico,
belokranjsko pogačo in pohorsko omleto. Velika večina je že jedla prekmursko gibanico, kranjsko klobaso, štruklje in ajdove žgance, medtem ko
veliko učencev še ni jedlo belokranjske pogače in pohorske omlete. Velika večina učencev bi poskusila vse naštete jedi, kar kaže na to, da bi lahko
te jedi ponujali tudi v šoli za malico ali kosilo.
V Tabeli 13 so predstavljeni rezultati o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
36
Tabela 13: Odgovori učencev o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja.
JED REGIJA ALI PRIPRAVLJATE
DOMA TO JED?
SI JO ŽE JEDEL/-A? BI JO POSKUSIL/-A?
DA NE DA NE DA NE
f (%) f (%) f (%) f (%) f (%) f (%)
PREKMURSKA
GIBANICA
Severna ‒alpska regija
26,2 73,8 78,8 21,2 85,0 15,0
Centralna
regija
12,8 87,2 61,7 38,3 83,0 17,0
Zahodna ‒mediteranska
regija
18,5 81,5 59,3 40,7 74,1 25,9
Vzhodna –
panonska
regija
49,3 50,7 83,9 16,1 91,9 8,9
KRANJSKA
KLOBASA
Severna ‒
alpska regija
71,3 28,7 90,0 10,0 91,3 8,7
Centralna
regija
61,7 38,2 87,2 12,8 70,2 29,8
Zahodna –
mediteranska
regija
51,9 48,1 74,1 25,9 57,7 42,3
Vzhodna –
panonska
regija
46,4 53,6 91,8 8,2 90,0 10,0
BELOKRANJSKA
POGAČA
Severna ‒alpska regija
6,3 93,7 15,0 85,0 73,8 26,2
Centralna
regija
8,5 91,5 23,4 76,6 80,9 19,1
Zahodna –
mediteranska
regija
3,7 96,3 11,1 88,9 77,8 22,2
Vzhodna –
panonska
regija
17,9 82,1 57,2 42,8 88,2 11,8
POHORSKA
OMLETA
Severna ‒alpska regija
20,0 80,0 38,8 61,2 86,3 13,7
Centralna
regija
25,5 74,5 36,2 63,8 85,1 14,9
Zahodna ‒
mediteranska
regija
22,2 77,8 37,0 63,0 92,6 7,4
Vzhodna –
panonska
regija
15,7 84,3 29,3 70,7 57,2 42,8
ŠTRUKLJI Severna ‒
alpska regija
83,8 16,2 96,3 3,7 91,3 8,7
Centralna
regija
83,0 17,0 93,6 6,4 87,2 12,8
Zahodna –
mediteranska
regija
66,7 33,3 96,3 3,7 81,5 18,5
Vzhodna –
panonska
regija
84,3 15,7 93,6 6,4 94,0 6,0
AJDOVI ŽGANCI Severna ‒
alpska regija
76,3 23,7 95,0 5,0 76,3 23,7
Centralna
regija
72,3 27,7 91,5 8,5 71,7 28,3
Zahodna –
mediteranska
regija
18,5 81,5 40,7 59,3 44,4 55,6
Vzhodna –
panonska
regija
71,8 28,2 69,3 30,7 76,6 23,4
Iz Tabele 13 je razvidno, da je prekmursko gibanico pripravljal večji delež učencev iz vzhodne
– panonske regije (49,3 %) v primerjavi z učenci iz severne – alpske, zahodne ‒mediteranske
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
37
in centralne regije. Večinski delež (f (%) > 50 %) učencev vseh regij je to jed že jedlo in bi jo
tudi rado poskusilo. Kranjsko klobaso je doma že skuhal večji delež učencev iz severne ‒ alpske
regije (71,3 %), centralne regije (61,7 %) in zahodne – mediteranske regije (51,9 %) v
primerjavi z učenci vzhodne – panonske regije (46,4 %). Jedla jo je že večina učencev iz vseh
regij, prav tako bi jo tudi poskusila večina. Belokranjske pogače večina učencev ne pripravlja
doma, jo je pa jedel večji delež učencev iz vzhodne – panonske regije (57,2 %) v primerjavi z
učenci iz ostalih treh regij, katerih delež učencev, ki so belokranjsko pogačo že jedli, je manjši
od 25 %. Poskusila pa bi jo večina učencev vseh štirih regij. Pohorske omlete pri večini učencev
vseh regij ne pripravljajo doma, prav tako je večina tudi še ni jedla. Bi jo pa večina učencev
vseh regij rada poskusila. Štruklji so jed, ki jo doma pripravlja večina učencev vseh štirih regij.
Prav tako je večina učencev štruklje že jedla in bi jih tudi poskusila. Ajdovi žganci so jed, ki jo
v primerjavi z učenci iz severne – alpske, centralne in vzhodne – panonske regije ne pripravlja
večina učencev iz zahodne – mediteranske regije (81,5 %). Prav tako večina učencev iz zahodne
‒ mediteranske regije še ni jedlo ajdovih žgancev (40,7 %) in jih tudi ne bi poskusilo (44,4 %)
v primerjavi z učenci iz ostalih treh regij.
Učencem sem nanizala nekaj dvojic jedi in jih vprašala, katero jed v dvojici bi izbrali, če bi jo
imeli na izbiro.
Tabela 14: Odgovori učencev o tem, katero jed bi raje izbrali.
Dvojica jedi
f % f %
1. Pire
krompir
188 85,7 Matevž 31 14,3
2. Kranjska
klobasa
139 65,6 Hrenovka 73 34,4
3. Burek 87 39,7 Štruklji 132 60,3
4. Pehtranova
potica
56 25,7 Čokoladni
biskvit
162 74,3
5. Orehova
potica
157 73,0 Potratna
potica
58 27,0
6. Polnozrnat
kruh
126 58,1 Belokranjska
pogača
91 41,9
7. Pražen
krompir
93 42,9 Pomfri 124 57,1
8. Jota 63 28,9 Goveja juha 155 71,1
9. Žganci 67 30,9 Testenine 150 69,1
V Tabeli 14 je razvidno, da bi učenci raje izbrali jedi, ki jih doma pogosteje pripravljajo ali so
jim bolj poznane. Večina učencev (85,7 %) bi izbrala pire krompir raje kot matevža (14,3 %).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
38
Prav tako bi raje izbrali čokoladni biskvit (74,3 %) kot pehtranovo potico (25,7 %) in orehovo
potico (73,0 %) kot potratno potico (27,0 %). Učenci bi raje izbrali polnozrnat kruh (58,1 %)
kot belokranjsko pogačo, pomfri (57,1 %) kot pražen krompir (42,9 %), govejo juho (71,1 %)
raje kot joto (28,9 %) in raje testenine (69,1 %) kot žgance (30,9 %). Presenetljivo bi 60,3 %
učencev raje izbralo štruklje kot burek (39,7 %). Sklepam lahko, da bi učenci pogosteje izbrali
jedi, ki so jim bolj poznane (pomfri, čokoladni biskvit, testenine itd.). Matevž je jed, ki bi jo
izbralo najmanj učencev. Je tudi jed, ki med učenci ni najbolj poznana, zato tudi sklepam, da je
to razlog, da je niso izbrali. Kot navaja Pokorn (2001), se pri uživanju hrane socialni, psihološki
in tudi drugi dejavniki okolja zelo razlikujejo med populacijami ljudi oziroma med različnimi
kulturami. Kljub temu pa imajo ljudje enake fiziološke reakcije ob uživanju hrane. Režim
prehrane in izbira hrane sta odvisna od fizioloških, kulturnih in socialno-ekonomskih
dejavnikov v določenem okolju, ki vključujejo tudi pravila kuhanja in znanje o pravilni
prehrani. Na izbiro hrane vplivajo senzorične lastnosti hrane, izkušnje o dobri in slabi hrani,
informacije o hrani, cena, prestiž, navade, zdravstvena vrednost hrane ipd. Tradicija ima tudi
močan vpliv pri izbiri vrste in količine hrane. Pomembno je samo, ali imajo ljudje na razpolago
dovolj hrane ali ne. V različnih kulturah ima hrana različen pomen. Pri nekaterih narodih je
dobra hrana bistvo užitka. Tako je npr. pri Francozih. Pri Američanih je zlasti pomembno,
kakšno prehransko vrednost ima hrana. Pri Hindujcih, v Indiji pa ni pomembna prehranska
vrednost hrane, ampak kdo jo je pripravil.
Učencem sem na koncu navedla še splošne trditve o slovenskih narodnih jedeh. Svojo stopnjo
strinjanja so anketiranci ocenili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Rezultati so
prikazani v Tabeli 15.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
39
Tabela 15: Mnenje učencev o slovenskih narodnih jedeh.
Trditev o
slovenskih
narodnih jedeh
Sploh se ne
strinjam.
Se ne
strinjam.
Niti se
strinjam niti
se ne
strinjam.
Se strinjam. Popolnoma se
strinjam.
M*
f % f % f % f % f %
Rad/-a jem slovenske
narodne jedi.
4 1.8 7 3,2 69 31,7 100 45,9 38 17,4 3,739
V šoli bi rad/-a
pripravljal/-a
slovenske narodne
jedi.
18 8,3 44 20,3 99 45,6 35 16,1 21 9,7 2,986
Všeč mi je, da se v
šoli učimo o
slovenskih narodnih
jedeh.
13 6,0 30 13,9 85 39,4 75 34,7 13 6,0 3,208
Želel/-a bi si, da je v
šoli večkrat na
jedilniku slovenska
narodna hrana.
16 7,3 48 22,0 84 38,5 48 22,0 22 10,1 3,055
Slovenske narodne
jedi so okusne.
3 1,4 9 4,1 65 29,7 94 42,9 48 21,9 3,799
Slovenske narodne
jedi so zdrave.
7 3,2 9 4,1 97 44,5 78 34,9 29 13,3 3,509
Slovenske narodne
jedi so manj okusne
od drugih.
40 18,3 78 35,8 71 32,6 22 10,1 7 3,2 2,440
V slovenskih
restavracijah bi
morali ponujati več
narodnih jedi.
7 3,2 28 12,8 70 32,1 67 30,7 46 21,1 3,537
Legenda: Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne
strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam).
Narodne jedi imajo po Evropi pozitivno podobo, navajajo Almli in sod. (2001), saj so narodne
jedi po Evropi vse bolj iskane, kot ugotavljajo Vanhonacker in sod. (2010). Dickson Spillmann
in sod. (2011) menijo, da je to zato, ker si potrošniki želijo manj industrijsko pripravljenih jedi
Učenci se strinjajo (M > 3,5), da radi jedo slovenske narodne jedi, da so slovenske narodne jedi
okusne in da bi v slovenskih restavracijah morali ponujati več narodnih jedi. Nestrinjanje (M >
1,5) so izrazili s trditvijo, da so slovenske narodne jedi manj okusne od drugih. Ne izražajo
posebne naklonjenosti (M > 2,5), da bi v šoli radi pripravljali slovenske narodne jedi, da jim je
všeč, da se v šoli učijo o slovenskih narodnih jedeh, da si želijo, da je v šoli večkrat na jedilniku
slovenska narodna hrana in da so slovenske narodne jedi okusne. Ocenjujem, da se učenci v
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
40
večini primerov strinjajo, da je ponudba slovenskih narodnih jedi v restavracijah premajhna, saj
so te jedi okusne in jih radi jedo. Zaključki kažejo na to, da bi bila potrebna primerna spodbuda
v šolskih kuhinjah, da na jedilnik večkrat uvrstijo slovenske narodne jedi. Pomembna je namreč
kakovostna priprava in promocija narodnih jedi. Poleg tega pa bi tudi učenci potrebovali
primerno spodbudo pri pripravljanju in uživanju teh jedi doma.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
41
2.7.4 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi
Zanimalo me je, ali ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v odnosu do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta
načini prehranjevanja. V Tabelah 16 in 17 so zbrani in prikazani rezultati.
Tabela 16: Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja.
Trditev o
slovenskih
narodnih
jedeh
Skupina* Sploh se
ne
strinjam.
Se ne
strinjam. Niti se
strinjam
niti se ne
strinjam.
Se
strinjam. Popolnoma
se strinjam. M** SD t p
f (%) f (%) f (%) f (%) f (%) Rad/-a jem
slovenske
narodne
jedi.
1 0,0 2,0 49,0 34,7 14,3 3,612 0,759 ‒1, 185 0,237
2 2,4 3,6 26,6 49,1 18,3 3,775 0,871
V šoli bi
rad/-a
pripravljal/-
a slovenske
narodne
jedi.
1 6,1 22,4 46,9 18,4 6,1 2,959 0,957 ‒0,205 0,837
2 8,9 19,6 45,2 15,5 10,7 2,994 1,069
Všeč mi je,
da se v šoli
učimo o
slovenskih
narodnih
jedeh.
1 2,1 21,3 31,9 38,3 6,4 3,255 0,943 0,377 0,706
2 7,1 11,8 41,4 33,7 5,9 3,195 0,972
Legenda:*Skupina 1: učenci, ki obiskujejo ali so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja; Skupina 2: učenci, ki niso obiskovali izbirnega predmeta načini prehranjevanja
Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma
se strinjam).
Tabela 16 se nadaljuje na naslednji strani.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
42
Nadaljevanje Tabele 16.
Trditev o
slovenskih
narodnih
jedeh
Skupina* Sploh se
ne
strinjam.
Se ne
strinjam.
Niti se
strinjam
niti se ne
strinjam.
Se
strinjam.
Popolnoma
se strinjam.
M** SD t p
Želel/-a bi
si, da je v
šoli večkrat
na jedilniku
slovenska
narodna
hrana.
1
4,2 33,3 50,0 8,3 4,2 2,750 0,838 ‒2,644 0,010
2 8,2 18,8 35,3 25,9 11,8 3,141 1,111
Slovenske
narodne jedi
so okusne.
1 0,0 8,2 38,8 34,7 18,4 3,633 0,883 ‒1,515 0,131
2 1,8 2,9 27,1 45,3 22,9 3,847 0,870
Slovenske
narodne jedi
so zdrave.
1 0,0 0,0 53,1 34,7 12,2 3,592 0,705 0,736 0,462
2 4,1 5,3 42,0 34,9 13,6 3,485 0,939
Slovenske
narodne jedi
so manj
okusne od
drugih.
1 16,3 30,6 36,7 12,2 4,1 2,571 1,041 1,036 0,302
2 18,9 37,3 31,4 9,5 3,0 2,402 0,996
V
slovenskih
restavracijah
bi morali
ponujati več
narodnih
jedi.
1 2,0 16,3 44,9 20,4 16,3 3,327 1,008 ‒1,580 0,115
2 3,6 11,8 28,4 33,7 22,5 3,598 1,071
Legenda:*Skupina 1: učenci, ki obiskujejo ali so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja; Skupina 2: učenci, ki niso obiskovali izbirnega predmeta načini prehranjevanja
Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma
se strinjam).
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
43
Tabela 16 prikazuje pojavljanje statistično pomembnih razlik med učenci glede strinjanja z
navedenimi trditvami o slovenskih narodnih jedeh glede na obiskovanje izbirnega predmeta
načini prehranjevanja.
Glede strinjanja s trditvami o slovenskih narodnih jedeh je t-test pokazal statistično pomembne
razlike pri trditvi, da si učenci želijo, da bi bila v šoli večkrat na jedilniku slovenska narodna
hrana (t = ‒2,644; α = 0,010). Trdim lahko, da se učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini
prehranjevanja, v povprečju ne strinjajo, da bi želeli, da je v šoli večkrat na jedilniku slovenska
narodna hrana (M = 2,750), kot učenci, ki izbirnega predmeta niso obiskovali (M = 3,141).
Glede strinjanja pri ostalih trditvah t-test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Lahko pa
trdim, da se učenci obeh skupin strinjajo glede trditev, da radi jedo slovenske narodne jedi (M
= 3,694), da jim je všeč, da se v šoli učijo o slovenskih narodnih jedeh (M = 3,210), da so
slovenske narodne jedi okusne (M = 3,740), da so zdrave (M = 3,539) in da bi jih v slovenskih
restavracijah morali ponujati več (M = 3,463). Sklepam lahko, da v odnosu ni pomembnih razlik
med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja in tistimi, ki ga niso.
Učencem sem navedla tudi devet dvojic jedi in zanimalo me je, ali bi izbrali slovensko narodno
jed. V Tabeli 17 so prikazani rezultati glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini
prehranjevanja.
Tabela 17: Delež učencev, ki bi izbral posamezno jed glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja.
Dvojica jedi p
Obiskovanje izbirnega
predmeta
Obiskovanje
izbirnega
predmeta
DA NE DA NE
f (%) f (%) f (%) f (%)
1. Pire krompir 83,7 86,3 Matevž 16,3 13,7 0,647
2. Kranjska
klobasa
59,2 67,5 Hrenovka 40,8 32,5 0,288
3. Burek 34,7 41,2 Štruklji 65,3 58,8 0,411
4. Pehtranova
potica
22,4 26,6 Čokoladni
biskvit
77,6 73,4 0,551
5. Orehova
potica
73,5 72,9 Potratna
potica
26,5 27,1 0,936
6. Polnozrnat
kruh
61,2 57,1 Belokranjska
pogača
38,8 42,9 0,609
7. Pražen
krompir
36,7 44,6 Pomfri 63,3 55,4 0,322
8. Jota 34,7 27,2 Goveja juha 65,3 72,8 0,315
9. Žganci 28,6 31,5 Testenine 71,4 68,5 0,690
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
44
Iz Tabele 17 je razvidno, da med učeni, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,
in tistimi, ki ga niso, ni statistično pomembnih razlik glede na to, katero jed bi izbrali. Pogosteje
bi vsi učenci izbrali jedi, ki so jim boj poznane, tudi lažje dosegljive jedi (čokoladni biskvit,
testenine, polnozrnat kruh) kot pa slovenske narodne jedi.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
45
2.8 Sklep
V empiričnem delu magistrskega dela sem si postavila štiri raziskovalna vprašanja. Odgovori
nanje so predstavljeni v nadaljevanju. S pomočjo spletnega vprašalnika sem ugotavljala, kako
dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in če prihaja do razlik v poznavanju jedi glede na
obiskovanje izbirnega predmeta načni prehranjevanja. Poleg tega me je zanimalo, kakšen odnos
imajo do slovenskih narodnih jedi in če se pojavljajo razlike glede na obiskovanje izbirnega
predmeta načini prehranjevanja na odnos do njih.
2.8.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev
Pri prvem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, kako dobro učenci poznajo slovenske
narodne jedi in narodne jedi svojega okolja, v katerem živijo. Učenci ocenjujejo svoje splošno
poznavanje slovenskih narodnih jedi kot dobro, prav tako poznavanje narodnih jedi svoje regije
in kraja. Iz pridobljenih rezultatov ocenjujem, da je splošno poznavanje učencev slovenskih
narodnih jedi dobro. Slabše je poznavanje specifičnih jedi, ki so manj znane in se o njih ne
govori veliko. V raziskavi so se za take izkazali loška smojka, grenadirmarš, bujta repa in
krumplovi žganiki, saj jih večina učencev ne pozna, ker so te jedi bolj lokalne, kar lahko potem
pričakujemo tudi pri drugih lokalnih slovenskih jedeh. Najbolj poznane pa so prekmurska
gibanica, blejska kremšnita, štruklji, kranjska klobasa, trojanski krofi in kalamari. Med najbolj
pogoste slovenske jedi, ki se pripravljajo doma, spadajo nedvomno štruklji in žganci kot tudi
kranjska klobasa. Ob posebnih priložnostih, kot so božič in velika noč ali rojstnodnevna
praznovanja, se pripravljajo različne vrste potice in prekmurska gibanica, ki je bolj pogosta v
vzhodni ‒ panonski regiji.
2.8.2 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih
narodnih jedi
Pri drugem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, ali obstaja razlika v poznavanju
slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in
tistimi, ki ga niso. V učnem načrtu za izbirni predmet načini prehranjevanja zasledimo, da
učenci pri tem predmetu usvojijo načine prehranjevanja narodov in jih tudi analizirajo na
podlagi poznavanja posamezne pokrajine (Program osnovna šola. Načini prehranjevanja. Učni
načrt. 2009).
Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v poznavanju slovenskih
narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi, ki
ga niso. Sklepam, da ima na poznavanje slovenskih narodnih jedi vpliv predvsem stik z jedmi
in dobre izkušnje o njih, pa tudi priprava ter uživanje teh jedi doma, v šoli in restavracijah. To
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
46
je omenil tudi Pokorn (2001), ki navaja izkušnje o dobri in slabi hrani kot enega izmed
dejavnikov, ki kasneje vpliva tudi na odnos. Potrebno je boljše spoznavanje z jedmi tako v šoli
kot doma.
2.8.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, kakšen odnos imajo učenci do slovenskih
narodnih jedi. Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi je tema, ki še ni bila raziskana. Odnos
je pogojen z znanjem in svoj odnos do različnih jedi in na splošno do hrane si učenci začnejo
izoblikovati že v najzgodnejših letih svojega življenja. Velik vpliv pri tem imajo starši, saj
otroci posnemajo njihov odnos do hrane. Glede na dobro splošno poznavanje slovenskih
narodnih jedi je bil ugotovljen tudi pozitiven odnos učencev do njih, saj lahko trdim, da učenci
nimajo posebnega odpora do slovenskih narodnih jedi, ki se kaže kot zanimanje, da bi poskusili
slovenske narodne jedi. Lahko pa je včasih težava zahtevna in dolgotrajna priprava (prekmurska
gibanica, potica) ali sezonskost nekaterih sestavin in jih je težko dobiti.
2.8.4 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do
slovenskih narodnih jedi
Pri četrtem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, ali imajo učenci, ki so obiskovali izbirni
predmet načini prehranjevanja boljši odnos do slovenskih narodnih jedi, kot tisti, ki ga niso.
Ugotovila sem, da med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi,
ki ga niso, ni razlik v odnosu do slovenskih narodnih jedi. Trdim pa lahko, da se učenci v večini
strinjajo, da so slovenske narodne jedi okusne in zdrave ter da bi jih v slovenskih restavracijah
morali ponujati več. Vsi bi v večini primerov izbrali jedi, ki so jim bolj poznane in tudi lažje
dostopne (pomfri, čokoladni biskvit, polnozrnati kruh, testenine), kot pa slovenske narodne jedi
(matevž, pehtranova potica).
Svetujem, da se v šolah organizira teden, ki bi se imenoval Teden slovenske hrane ali Teden
slovenskih narodnih jedi. V tem tednu bi potekali tehniški dnevi za učence, kjer bi spoznavali
in pripravljali različne slovenske narodne jedi. Predstavilo bi se jedi, ki so splošno znane, in
jedi, ki so značilne za njihovo regijo in okolje, v katerem živijo. Tako bi v šolah lahko
promovirali slovenske narodne jedi, za katere bi promocijo lahko pripravili učenci. Za malico
in kosilo bi jedli slovenske jedi, ki bi bile tudi predstavljene, na primer kot plakat na vhodu v
jedilnico ali kot projekcija v jedilnici. Poleg tega bi lahko v pouk gospodinjstva v 6. razredu pri
praktičnem pouku vključili več receptov za pripravo slovenskih narodnih jedi in ti ne bi bili
vezani samo na izbirni predmet načini prehranjevanja.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
47
3 Viri in literatura
Almli, V. L., Verbeke, W., Vanhonacker, F., Næ, T. in Hersleth, M. (2011). General image and
attribute perceptions of traditional food in six European countries. Food Quality and
Preference, 22(1), 129–138.
Ayas, A., Köse, S. in Taş, E. (2002). The Effects of Computer – Asisted Instruction on
Misconceptions About Photosynthesis, The First International Education Conference,
Changing Times Changing Needs, Eastern Mediterranean University, Gazimagusa – Northern
Cyprus. V: Ozcan, T., Yildirim, O. in Ozgur, S. (2012). Determining of the university freshmen
students' misconceptions and alternative conceptions about Mitosis and Meiosis. Procedia –
Social and Behavioral Sciences, 46, 3677–3680.
Böder, S. (2012). The Importance of Being Traditional: Local Food between
Commercialisation and Symbolic Construction. V: Lysaght, P., Jönsson, H., & Burstedt, A.
(ur.) The return of traditional food. 1, 180–190. Lunds Studies in Arts and Cultural Sciences.
Bogataj, J. (2011). Kulinarična dediščina in sodobnost. Pridobljeno s
https://www.dobertek.com/kulinaricna-dediscina-sodobnost/.
Bogataj, J. (2012). Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Rokus Klett.
Bogataj, J. (2013 a). Okusiti Slovenijo – Taste Slovenia. V Bell S., Astley S., Wright, D. in
Finglas, P. (ur.), Developments in food composition information systems supporting ethnic and
tradicional food in Europe, 18. Norwich: EuroFIR – European Food Information Reasources.
Bogataj, J. (2013 b). Recepies from a Slovene kitchen: explore the authentic taste o fan
undiscovered cuisine in over 60 traditional dishes. London: Aquamarine.
Bogataj, J. (2018). Taste Slovenia – Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Slovenska turistična
organizacija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Costa, H. S., Sanches Silva, A., Albuquerque, T. G., Trichopoulou, A., Vasilopoulou, E.,
D'Antouono, L. F. in Fingles, P. (2013). Recent achivements in food composition information
of traditional foods from Europe. V: Dickson – Spillmann, M., Siegrist, M. in Keller, C. (2011).
Attitudes toward chemicals are associated with preference for natural food. Food Quality and
Peferences, 22, 149–156.
Felicita Kalinšek (2016). Pridobljeno s
https://sl.wikipedia.org/wiki/Felicita_Kalin%C5%A1ek.
Gabrovec, A. (2017). Slovenski ljudski praznik: koline. Pridobljeno s
https://www.slovenec.org/2017/11/22/slovenski-ljudski-praznik-koline/.
Godina Golija, M. (2010). From gibanica to pizza. Changes in Slovene diet in the twentieth
century. Glasnik etnografskega instituta SANU, 58, 117‒130.
Godina Golija, M. (2012). The revitalization of rural products in Slovenia: from simple food to
cuinary heritage. V: Lysaght, P., Jönsson, H., & Burstedt, A. (ur.) The return of traditional
food. 1, 94‒103. Lunds Studies in Arts and Cultural Sciences.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
48
Grašek, V. in Cencič, L. (2015). Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila. Ljubljana:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-
KAKOVOSTI/PUBLIKACIJA/Zasciteni_brosura_SLO_SPLET.pdf.
Guerrero, L., Claret, A., Verbeke, W., Enderli, G., Zakowska – Biemans, S. in Vanhonacker,
F. (2010). Perception of traditional food products in six European regions using free word
association. Food Quality and Preference, 21, 225–233.
Goswami, U. (2008). Blackwell handbook of childhood cognitive development. Hoboken, NJ:
John Wiley & Sons. V: Allen, M. (2014). Preschool Children's Taxonomic Knowledge of
Animal Species. Journal of Research in Science teaching, 52(1), 107–134.
Ichijo, A. in Ranta, R. (2016). Food, National Identitiy and Nationalism, From Everyday to
Global Politics. UK: Kingston University. Pridobljeno s
https://www.hugendubel.info/annotstream/2244009657416/PDF/Ichijo-Atsuko/Food-
National-Identity-and-Nationalism.pdf.
Ilich, I. (1997). Stare slovenske jedi za prijatelje. Ljubljana: Kmečka družba.
Jeršin Tommasini, K. in Janžeković, M. (b. d.). Geografija 9, i-učbenik za geografijo v 9.
razredu osnovne šole. Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo9/index.html.
Kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov in živil (2019). Pridobljeno s
https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varnost-in-kakovost-hrane-
in-krme/kakovost-in-obvezno-oznacevanje-kmetijskih-pridelkov-in-zivil/.
Kalinšek, F. (2019). Velika slovenska kuharica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Kalton, G. in Vehovar, V. (2001). Vzorčenje v anketah. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A. (2007). Razumevanje modela prehranske piramide. V
Iztok Devetak (ur.), Elementi vizualizacije pri pouku naravoslovja. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Kuharske knjige na Slovenskem (b. d.). Pridobljeno s https://www.kamra.si/digitalne-
zbirke/item/kuharske-knjige-na-slovenskem.html.
Lebe, S. S., Blažič, P., Bogataj, J., Klančnik, R., Milfelner, B., Mlekuž, Ž., Nemanič, J., Polak
Zupan, M. … Šenekar, T. (2006). Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Maribor: Center
za interdisciplinarna in multidisciplinarna raziskovanja in študije. Znanstveni inštitut za
regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.
Lega Slovenije (b. d.). Pridobljeno s http://blazs46.splet.arnes.si/lega-slovenije/.
Lichenstein, A. H. in Ludwig, D. (2010). Bring back kome economics education. JAMA The
Journal of the American Medical Association, 300, 1857.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
49
Lorenzini, E., Calzati, V. in Giudici, P. (2011). Terriitorial brands for turism developement: A
statistical analysis on the Marche region. Annals of Tourism Resarch, 38, 540–560.
Lukman, D. (2009). Vpliv prehrane na zdravje šolskih otrok (Diplomsko delo), Univerza v
Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Madole, K. L., in Oakes, L. M. (1999). Making sense of infant categorization: Stable processes
and changing representations. Developmental Review, 19, 263–296. V: Allen, M. (2014).
Preschool Children's Taxonomic Knowledge of Animal Species. Journal of Research in
Science teaching, 52 (1), 107–134.
Makarovič, G. (1988-1990). Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf, 33/34,
127‒205.
Mele, K. (2017). Pozabljene tradicionalne jedi slovenskega podeželja. (Magistrsko delo).
Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Mlekuž, J (2010). Burekpomeni burekdarovanja neburekljudem. Dve domovini, Two
Homelands 31, 65‒75.
Narod in nacija (b. d.) Pridobljeno s http://www.o-
4os.ce.edus.si/gradiva/geo/demografija/aa_pomoc.html.
Ovsec, D. J. (1993). Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu.
Ljubljana: Domus.
Označevanje (2018). Pridobljeno s
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/oznacevanje/.
Pihlar, T. (2017). Dr. Mlekuž, geograf in etnograf: Slovenskemu narodu na vidnemu mestu
binglja – kranjska klobasa. Pridobljeno s
https://www.dnevnik.si/1042765287/magazin/kulinarika/kulinaricne/dr-jernej-mlekuz-
geograf-in-etnolog-slovenskemu-narodu-na-vidnem-mestu-binglja-kranjska-klobasa-.
Pokorn, D. (2001). Zdrava slovenska kuhinja. Ljubljana: Marbona.
Ponovni ponatis Kuharske bukve Valentina Vodnika (2012). Pridobljeno s
https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ponovni-ponatis-kuharske-bukve-valentina-
vodnika.html.
Razpotnik, B. (2020). 1. januarja 2020 v Sloveniji 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot leto
dni prej. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8773.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2015). Pridobljeno s
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=praznik&hs=1.
Slovenska kuharica (2019). Pridobljeno s https://trost-team.si/blog/nasveti/praznicna-
pojedina/.
Učni načrt za izbirni predmet. Program osnovnošolskega izobraževanja. Načini
prehranjevanja. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
50
Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-
nacrti/izbirni/1-letni/Sodobna_priprava_hrane_izbirni.pdf.
Vanhonacker, F., Lengard, V. Hersleth, M. in Verbeke, W. (2010). Profiling European
traditional food consumer. British Food Journal, 112, 871–886.
Vloga žensk v preteklosti (2011). Pridobljeno s http://www.os-sticna.si/?p=2507.
Vulić, G.(2015). Vrednotenje kakovosti slovenskih regionalnih jedi. (Magistrsko delo).
Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Wandersee, J. H., Mintzes, J. J. in Novak, J. D. (1994). Research in Alternative Conceptions in
Science: Part II Learning in G.L. Dorothy (Ed.), Handbook of research on science teaching and
learning, 177–210. Macmillan Publishing Company: New York. V: Bahar, M. (2003).
Misconceptions in Biology Education and Conceptual Change Strategies. Educational
Sciences: Theory and Practice, 3(1), 55–64.
Wiegelmann, G. (2006). Alltags- und Festspeisen in Mitteleuropa: Innovationen, Strukturen
und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Münster: Waxmann.
Zalar, J., Vrandečič, J., Hrovatin, A. in Suwa Stanojević, M. (2016). Kuharstvo: osnove v
gostinstvu, tehnologija pripravljanja jedi, recepti. Ljubljana:DZS.
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
51
4 Priloge
Anketni vprašalnik
VPRAŠALNIK O POZNAVANJU IN ODNOSU UČENCEV DO SLOVENSKIH
NARODNIH JEDI
Dragi učenec, draga učenka!
Pred teboj je vprašalnik, ki ne ocenjuje ne tebe, ne učitelja. Želim le izvedeti, kako dobro poznaš
slovenske narodne jedi in kakšen je tvoj odnos do njih. Tvoje mnenje ne bo vplivalo na tvoje šolske
ocene, meni pa bo zelo pomagalo pri pisanju magistrske naloge in raziskovanju odnosov učencev do
slovenskih tradicionalnih jedi.
Hvala za tvoje mnenje in čas.
1. Spol: M Ž
2. Razred: 8. 9.
3. Regija:
a) Gorenjska b) Primorska c) Notranjska d) Štajerska
e) Prekmurje f) Dolenjska g) Bela krajina h) Osrednjeslovenska
4. Ali tvoja šola ponuja obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja?
DA NE
5. Si obiskoval/obiskuješ izbirni predmet načini prehranjevanja? DA NE
6. Kaj ti je ostalo v spominu od vsebine predmeta?
7. Kaj pomeni narodna jed?
8. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš slovenske narodne jedi? Obkroži.
Zelo slabo. Slabo. Niti dobro niti
slabo.
Dobro. Zelo dobro.
1 2 3 4 5
9. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš narodne jedi svoje regije?
Zelo slabo. Slabo. Niti dobro niti
slabo.
Dobro. Zelo dobro.
1 2 3 4 5
10. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš narodne jedi svojega kraja?
Zelo slabo. Slabo. Niti dobro niti
slabo.
Dobro. Zelo dobro.
1 2 3 4 5
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
52
11. Katere od spodnjih jedi poznaš?
a) štruklji b) belokranjska pogača c) matevž d) bujta repa t) jota
e) leteči žganci f) prekmurska gibanica g) loška smojka h) grenadirmarš
j) krumpluvi žganiki (dödoli) k) pohorska omleta l) kalamari
m) trojanski krofi n) dražgoški kruhek o) blejska kremšnita p) kranjska klobasa
12. Naštej tri narodne jedi in njihove sestavine, ki jih poznate v vašem kraju.
Jed Sestavine
13. Kako pogosto doma pripravljate narodne jedi? Navedi, katere jedi in kako pogosto.
Pogostost Jed
Enkrat tedensko
Večkrat tedensko
Enkrat na mesec
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
14. Ob katerih priložnostih pripravljate narodne jedi in katere?
15. Obkroži.
JED ALI
PRIPRAVLJATE
DOMA TO JED?
SI JO ŽE
JEDEL/-A?
BI JO
POSKUSIL/-A?
PREKMURSKA GIBANICA
DA NE
DA NE
DA NE
KRANJSKA KLOBASA
DA NE
DA NE
DA NE
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
53
BELOKRANJSKA POGAČA
DA NE
DA NE
DA NE
POHORSKA OMLETA
DA NE
DA NE
DA NE
ŠTRUKLJI
DA NE
DA NE
DA NE
AJDOVI ŽGANCI
DA NE
DA NE
DA NE
16. Na meniju lahko izbiraš med dvema jedema. Katero jed bi izbral/-a? Obkroži.
Dvojica jedi
1. Pire krompir Matevž
2. Kranjska klobasa Hrenovka
3. Burek Štruklji
4. Pehtranova potica Čokoladni biskvit
5. Orehova potica Potratna potica
6. Polnozrnat kruh Belokranjska pogača
7. Pražen krompir Pomfri
8. Jota Goveja juha
9. Žganci Testenine
Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
54
17. Označi, kako se strinjaš z navedenimi trditvami.
Sploh se ne
strinjam.
(1)
Se ne
strinjam.
(2)
Niti se
strinjam niti
se ne strinjam.
(3)
Se strinjam.
(4)
Popolnoma se
strinjam.
(5)
Rad/-a jem
slovenske
narodne jedi.
1
2
3
4
5
V šoli bi rad/-
a pripravljal/-
a slovenske
narodne jedi.
1
2
3
4
5
Všeč mi je, da
se v šoli
učimo o
slovenskih
narodnih
jedeh.
1
2
3
4
5
Želel/-a bi si,
da je v šoli
večkrat na
jedilniku
slovenska
narodna
hrana.
1
2
3
4
5
Slovenske
narodne jedi
so okusne.
1
2
3
4
5
Slovenske
narodne jedi
so zdrave.
1
2
3
4
5
Slovenske
narodne jedi
so manj
okusne od
drugih.
1
2
3
4
5
V slovenskih
restavracijah
bi morali
ponujati več
narodnih jedi.
1
2
3
4
5