UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

UPORABA BARVNEGA TESTA IN IZPITNA PRIPRAVLJENOST

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA:

izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih.

RECENZENT:

prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih.

Avtorica dela

TEA POTOČNIK

Ljubljana, 2016

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Tanji Kajtna, univ. dipl. psih., za pomoč, nasvete in podporo

ter njen trud pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala gre prav tako družini in prijateljem,

ki so me spodbujali in verjeli v moj uspeh ter pripomogli k nastanku moje diplomske

naloge, hkrati pa vsem študentom Fakultete za šport, ki so si vzeli čas in mi z reševanjem

barvnega testa pomagali pridobiti rezultate za dokončanje diplomske naloge.

3

UPORABA BARVNEGA TESTA IN IZPITNA PRIPRAVLJENOST

Tea Potočnik

Ključne besede: Psihologija barv, barvni test, izpitna pripravljenost, psihološka

priprava, izpitna uspešnost.

IZVLEČEK

Barve, ki nas spremljajo na vsakem koraku, imajo ogromen vpliv na naše razpoloženje,

čustvovanje in dojemanje, prav tako pa vplivajo tudi na naše vedenje. Vsak posameznik

namreč želi biti uspešen, prav tako pa tudi okolica teži k temu, da se oseba trudi za

uspeh. Barve namreč predstavljajo zelo močan dražljaj, kar pa vpliva na možgansko

delovanje, torej nam barve lahko poenostavijo in omogočijo učinkovitejše učenje in

pomnjenje. Na posameznika sicer vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so na primer notranji

in zunanji, vendar pa smo se v diplomski nalogi osredotočili na pomen barv, ki vplivajo

na učenčevo pripravo na pomemben dogodek. Ker nas je zanimalo kakšen vpliv imajo

barve na telo oziroma ali barve, ki izvirajo iz svetlobe, vplivajo na učenje oziroma na

posameznikovo uspešnost pri pripravi na pomemben dogodek, smo se na podlagi tega

odločili, da rezultate pridobimo s pomočjo barvnega testa, katerega avtor je Jiří Šimonek,

oziroma tehniko barvno besednih asociacij. Ta test so posamezniki rešili preko

računalnika, nato pa smo s pomočjo računalniškega programa Sportmind pridobili

rezultate, na podlagi katerih lahko vidimo, ali barve vplivajo na posameznika v tolikšni

meri, da bi lahko ta test uporabili za napovedovanje oziroma preverjanje posameznikove

uspešnosti na izpitu. Rezultati so pokazali, da so ženske v povprečju dosegle višje ocene,

prav tako pa je razvidno tudi to, da se energija dobro povezuje z naporom. Torej gre za

to, da so osebe, ki so dosegle visoke rezultate pri energiji, pripravljene vložiti veliko več

truda v delo in učenje, oziroma v to, da rešijo določeno situacijo. Največja povezava se je

namreč pokazala med naporom in dobljeno oceno.

4

THE USE OF COLOUR TEST AND EXAM READINESS

Tea Potočnik

Keywords: psychology of color, color test, exam readiness, psychological preparation,

examination performance.

ABSTRACT

Colors that accompany us at every turn have huge impact on our mood, emotions,

perceptions and behavior. Each individual wants to be successful, but also his or her

surroundings tend to encourage a person to put some effort into his/her success. Colors

represent a very strong stimulus, which in turn affects brain functioning. Colors can

simplify and facilitate effective learning and memory. Even though an individual is

influenced by other internal and external factors as well, I have in this thesis focused on

the importance of colors, which impact pupils' preparation for an important event. Since

I have been interested in the impact of colors on body and whether the color resulting

from light has any impact on learning or pupil's performance at preparation for an

important event, I have decided to get results by using the color test made by Jiří

Simonek: a technique of color-words associations. Individuals have solved the test via

computer. Then I used a computer program Sportmind to get the results, on the basis of

which we can see whether color affects the individual to such an extent that the test can

possibly be used to predict or verify an individual's performance at an exam. The results

showed that women on average achieved better results. It is also apparent that energy is

well-connected to effort: people, who have reached high results in energy, are also

prepared to put much more effort into work, learning and problem-solving. The

strongest connection has been shown between effort and exam grades.

5

Kazalo

1 UVOD .................................................................................................................................. 8

1.1 Psihologija barv .......................................................................................................... 8

1.1.1 Psihološki učinek barv ....................................................................................... 9

1.2 Zgodovina raziskav o barvah .................................................................................. 13

1.3 CA metoda (barvno asociativna metoda) ............................................................... 17

1.3.1 On-line sensor oziroma platforma .................................................................. 20

1.3.2 Vizija v prihodnosti ........................................................................................... 20

1.4 Tehnika barvno besednih asociacij (CWA) ............................................................ 20

1.4.1 Izbor besed ........................................................................................................ 21

1.4.2 Kako ta barvni krog oziroma test zgleda? ...................................................... 22

1.4.3 Primerjava z drugimi metodami...................................................................... 23

1.5 Izpitna pripravljenost .............................................................................................. 24

1.6 Cilji in hipoteze ......................................................................................................... 26

1.6.1 Problem ............................................................................................................. 26

1.6.2 Cilji ..................................................................................................................... 26

1.6.3 Hipoteze ............................................................................................................. 26

2 METODE DELA ................................................................................................................ 27

2.1 Preizkušanci ............................................................................................................. 27

2.2 Pripomočki ............................................................................................................... 27

2.3 Postopek merjenja ................................................................................................... 27

3 REZULTATI IN RAZPRAVA ............................................................................................. 28

3.1 Prikaz meritev dobljenih z barvnih testom ........................................................... 28

3.1.1 Telo _um ............................................................................................................ 28

3.1.2 Energija .............................................................................................................. 29

3.1.3 Tveganje ............................................................................................................ 29

3.1.4 Napor ................................................................................................................. 29

3.1.5 Bolezen .............................................................................................................. 30

6

3.1.6 Strah ................................................................................................................... 30

3.1.7 Utrujenost .......................................................................................................... 30

3.1.8 Poškodba ........................................................................................................... 30

3.1.9 Trening .............................................................................................................. 31

3.1.10 Tekmovanje ....................................................................................................... 31

3.1.11 Navade ............................................................................................................... 31

3.1.12 Ocena ................................................................................................................. 32

3.2 Povezanost rezultatov z oceno dobljeno na izpitu ................................................ 32

4 SKLEP ............................................................................................................................... 34

5 VIRI .................................................................................................................................. 36

7

KAZALO SLIK

Slika 1. Isaac Newton z uporabo prizme dokazal, da se svetloba ....................................... 14

Slika 2. Lüscherjev barvni test (Westland, 2009) ................................................................ 16

Slika 3. Slika prikazuje odziv osebe na dražljaj iz okolja (»How does the CWAT method

work?«, 2016). ............................................................................................................. 18

Slika 4. Slika prikazuje barvni krog, kako le-ta itgleda v programu Sportmind (»About

the method«, 2016). .................................................................................................... 22

KAZALO TABEL

Tabela 1 ................................................................................................................................... 12

Tabela 2 ................................................................................................................................... 28

Tabela 3 ................................................................................................................................... 32

8

1 UVOD

1.1 Psihologija barv

Filozofski antropolog, teolog in psiholog Anton Trstenjak, je veliko prispeval k psihološki

znanosti, zlasti na področju psihologije barv. Pomembne so njegove empirične raziskave,

ena od njih je stapljanje in razlikovanje barv. Za njegovo psihologijo je značilno troje:

pionirsko uvajanje posameznih psiholoških vej, enciklopedični pregled nad celotno

psihologijo njegovega časa in personalistična usmerjenost. Posamezna specialna

psihološka vprašanja in usmeritve je obravnaval v okviru celostne podobe človeka, zato

je njegova psihologija tudi antropološka (Trstenjak, 1996 in Javornik idr., 1987).

V svojih raziskavah je ugotovil, da človek ob pomoči čustev zlije barvo z različnimi

doživetji v novo doživetje in novo predstavo barve. Psihološka osnova za pojmovanje

barv je v doživljanju barv v naravi. Temnejše barve se zdijo vsiljive in utesnjujoče.

Človeka tlačijo, zdijo se mu težke, svetle barve pa so lahke in ga dvigujejo. V barvnem

krogu se težki pol nahaja v vijolični, lahki pa v rumeni barvi. Barvo, ki ima v sebi nekaj

rdečine ali črnine občutimo kot težko. Težke barve imajo horizontalno smer, lahke pa

vertikalno. Barvne zaznave se zelo močno prepletajo z akustičnimi, zato kričeče barve

niso primerne za glasbene prostore. Kričeče barve, zlasti rdeča, zmanjšajo občutljivost,

tihe barve, kot na primer zelena pa jo povečajo (Trstenjak, 1996).

»Naše življenje se tako rekoč koplje v morju svetlobe in barv« (Trstenjak, 1996, str. 9).

Barve, ki nas obdajajo, v veliki meri vplivajo na nas, na naše razpoloženje in čustvovanje,

prav tako pa vplivajo tudi na naše vedenje. S preučevanjem vpliva barv na ljudi se

ukvarja psihologija barv, ki je dokaj nova veja psihologije. Barve, ki so povsod, kamorkoli

se ozremo, so vesele, spodbudne, živahne, spet druge so otožne in žalostne (»Vpliv barv

na razpoloženje«, 2016).

Barve narave imajo na nas torej zelo velik vpliv in ta vpliv je globoko zakoreninjen v naši

duševnosti pa ali nam je to všeč ali ne. Kadar mnogo barv sestavlja neko celoto, je potem

estetska presoja tista, ki odloča ali nam je nekaj všeč ali ne, bolj kot pa psihološka

reakcija na določene barve. V primeru posameznih barv pa igrajo veliko vlogo

psihološke potrebe, kar pa je Max Lüscher uporabil v svojem testu. V tem primeru

prevladovanje ene in odklanjanje druge barve pomeni določeno stanje uma, ravnovesja

delovanja žlez ali obojega. To je neodvisno od spola, rase, barve kože ali socialnega

okolja (Lüscher, 1971).

Korenine ima namreč v dolgi izpostavljenosti barvam narave. V začetku človeškega

življenja smo izpostavljeni predvsem dvema faktorjema in sicer noč in dan oziroma tema

in luč. Noč pomeni mirovanje, počitek in čakanje na svitanje, dan pa možnost akcije, lova

in iskanja hrane. Noč prinaša pasivnost, upočasnitev vseh funkcij metabolizma, dan pa

aktivira metabolizem in žlezno izločanje, s tem pa se poveča energija (Lüscher, 1971).

9

Dostikrat uporabljamo fraze, kot so na primer »modro se držati«, »biti rdeč od jeze«,

»biti zelen od strahu« ali pa »pozeleneti od zavisti«, ne da bi razmišljali ali celo vedeli,

kakšen je pomen teh posameznih besed (Chiazzari, 2000).

Barve vplivajo na naše hormonsko ravnovesje in neravnovesje, kar pa vpliva na naša

čustva in občutke. Torej barve v precejšnji meri vplivajo na naše razpoloženje. Vpliv na

delovanje možganov je različen, saj določene barve spodbujajo delovanje le teh, spet

druge pomirjajo misli. Prav tako nekatere barve pozitivno učinkujejo na žalost, otožnost

in nezadovoljstvo. Torej so barve pomemben del našega vsakdana (Chiazzari, 2000).

Eksperimenti so pokazali, da različne barve stimulirajo oziroma zavirajo določene

funkcije v telesu. Tako rdeča na primer povzroči dvig pritiska, hitrost dihanja, pospeši se

utrip. Deluje torej »razburljivo« na živčevje, posebno na simpatično vejo avtonomnega

živčnega sistema. Modra barva pa na primer vpliva na to, da krvni pritisk pade, srce in

dihanje se upočasni. Temno modra barva pa je pomirjujoča in tako deluje na

parasimpatično vejo avtonomnega živčenja (Lüscher, 1971).

Centralni živčni sistem deluje na psihične in senzorne funkcije, torej zavestno delovanje.

Avtonomni živčni sistem pa deluje na tiste funkcije, ki jih zavestno ne moremo

kontrolirati in se deli na simpatično in parasimpatično živčevje. V glavnem lahko

rečemo, da simpatično živčevje prevladuje nas parasimpatičnim pod vplivom vzburjenja,

namreč simpatik je aktiven v stresu, parasimpatik pa poskuša telo v stresu spet spraviti

v normalno delovanje, torej v stanje mirovanja in sproščenosti (Lüscher, 1971).

1.1.1 Psihološki učinek barv

Rdečo barvo so že od nekdaj povezovali z življenjsko vitalnostjo in prizadevnostjo, saj je

tudi zelo močna barva. Pomaga pri premagovanju negativnih misli in malodušja. A rdeča

pomeni tudi jezo. Razdražljivi, nepotrpežljivi, polni neugodja se počutimo, kadar je v

našem telesu ali okoli nas preveč rdeče. Rožnata barva pomeni nesebično ljubezen. Ta

barva nas navdaja z občutkom nežne topline in ugodja, ki nas prav tako čustveno

pomirja. Vliva nam občutek ljubezni in varnosti ter blaži razdražljivost in napadalnost.

Pozitivno vpliva na osamljenost, potrtost, ranljivost in pretirano občutljivost (Chiazzari,

2000; Lisjak, 2016).

Oranžna barva izraža optimizem, veselje, zrelost in rast. Sprošča čustva in jih osvobaja

ter odpravlja pomanjkanje samospoštovanja, samopomilovanja in nepripravljenost

odpuščanja. Vrača vero v življenje in spodbudno deluje na možgane. Zelo dobro pomaga

pri premagovanju potrtosti, prav tako vliva pogum. Tudi rumena barva je barva veselja,

je spodbudna in živahna. Je izraz navdušenja nad sončnimi dnevi. Povezujemo jo z

izražanjem misli in z intelektualnim delom, krepi bistroumnost, povečuje razsodnost in

izboljšuje spomin. Povečuje dojemljivost za različna stališča, pomaga izboljšati

10

organiziranost in pomaga osvajati nove zamisli. Vliva optimizem in krepi samozavest.

Barva strahu je medlo rumena barva (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).

Zelena barva je močno povezana z naravo. Z njeno pomočjo se lahko poglobljeno

povežemo s svetom narave in drugimi ljudmi. Njeno vplivno energijo iščemo, kadar nas

mučijo napetost ali čustvene tegobe. Obdaja nas z udobjem, spokojnostjo, sproščenostjo,

lenobnostjo, zmanjšuje napetost, uravnoveša čustva in jih pomirja. Temno zelena barva

pomaga pri čustveni negotovosti. Razkroj pomenijo olivno zelena, ubito zelena in

zamolklo zelena. Ubito zelena predstavlja bližajočo se smrt in zanikuje življenje in

veselje. Citronasto in olivno zelena sta iz bledikasto rumene in zelene barve, ki sta

povezani z zavistjo, zamero in posesivnostjo, zato lahko ti dve barvi škodujeta telesnemu

in čustvenemu zdravju (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).

Modra barva je umirjena in pomirjajoča. Povezujemo jo z višjo ravnjo zavesti. Sprošča in

pomirja misli, saj temno modra pomeni noč. Preveč temno modre barve lahko deluje

depresivno. Svetlo modra in bledo modra pomirjata, preganjata slabost in varujeta pred

vročičnostjo in hrupnostjo dneva. Modra krepi jasnost misli, spodbuja umski nadzor in

ustvarjalnost (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).

Vijolična, indigo in purpurna barva močno vplivajo na naše duševno počutje, zato so

primerne za umirjanje bolnikov v psihiatriji. Pomagajo doseči duševno ravnovesje,

preganjajo strahove in obsedenost. Indigo je močna barva, ki jo povezujemo z desno

polovico možganov, vpliva na duševnost, hkrati pa spodbuja domišljijo in zelo pomirja.

Barvi globokih sprememb sta vijolična in purpurna. Prinašata mir in premagujeta

razburjenost ali strah. Očiščujoče delujeta pri duševnih motnjah. Prav tako spodbujata

ustvarjalnost, prinašata navdih, čutnost, duhovnost in sočutje (Chiazzari, 2000; Lisjak,

2016).

Bela barva pomeni brezmadežno čistost. Ponuja mir, zavetje in varnost. Pomaga pri

notranjem duševnem, umskem in čustvenem čiščenju. Bela tudi preganja čustveno

razburjenost in obup. Navdaja z občutkom brezmejne odprtosti in svobode, zato nam da

možnost, da premislimo o svojem življenju. Bela nas hkrati ločuje od drugih ljudi, zato

nam vliva tudi občutek osamljenosti in hladnosti (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).

Črna barva deluje skrivnostno, hkrati pa tolaži in varuje. Je zelo pasivna in neraziskana.

Povezana je s tišino, neskončnostjo in žensko življenjsko močjo. Črna lahko tudi

preprečuje, da bi se spreminjali in razvijali. Varuje nas pred zunanjim življenjem. Rjava

je barva Zemlje, ki navdaja z občutkom trdnosti in odganja negotovost. Pomeni zatiranje

čustev, skrivanje ter bežanje pred zunanjim svetom in strah pred njim. Povezuje pa se

tudi z ozkosrčnostjo in predsodki. Siva barva je povezana z neodvisnostjo, oblastjo nad

seboj in samozaupanjem. Siva lahko daje občutek negativnosti, a vseeno varuje pred

zunanjim svetom. Je barva izmikanja in izogibanja obveznostim, saj ni ne črna in ne bela.

Daje občutek odmaknjenosti in nenavezanosti, to pa lahko vodi v osamljenost (Chiazzari,

2000; Lisjak, 2016).

11

Srebrna barva je barva lune. Prinaša čiste misli ter ravnovesje in skladnost. Zlata odseva

blaginjo in moč, modrost in razumevanje, saj jo tako kot rumeno povezujemo s soncem.

Pomaga preganjati strah in negotovost ter poživlja dušo in navdaja z energijo (Chiazzari,

2000; Lisjak, 2016).

12

Tabela 1

Psihološki učinek barv

Rdeča

Vitalnost, moč, toplota, udobje, čutnost, odločnost,

prijateljstvo, pogum, samozavest, preganjanje potrtosti,

jeza, nestrpnost

Rožnata Čustvena pomiritev, nežna toplina, prijaznost, obzirnost,

nesebična ljubezen

Oranžna in breskova

Toplota, prepričanost vase, navdušenje, ustvarjalnost,

zabavnost, živahnost, poživitev, smeh in veselje, šaljivost,

neodvisnost

Rumena

Poživitev, veselje, svetlost, spodbujanje k razmišljanju,

logika, inteligenca, urejenost, optimizem, jasnost misli,

strah

Zelena

Skladnost, umska in telesna sprostitev, umirjenost,

naravnost, mirnost, pomiritev, uravnoteženost, iskrenost,

prepričanost vase, svoboda, zadovoljstvo, delitev z drugimi,

samoobvladovanje, radodarnost

Turkizna

Osvežitev, mirnost, umska pomiritev, mladostnost, večja

zbranost in govorna spretnost, moč sporazumevanja in

zaupanje

Modra

Hladnost, očiščenje, sprostitev, umska pomiritev,

spokojnost, mir, modrost, brezmejnost morja in neba,

čutnost, upanje, zaupanje, zvestoba, prilagodljivost,

gotovost, sprejemanje

Indigo, vijolična in

purpurna

Dramatičnost, poduhovljenost, ustvarjalnost, intuitivnost,

razmišljanje, skrivnostnost, umetniški navdih, zaščitništvo,

očiščevanje

Ciklamna Pripravljenost pomagati, naravnost, ustrežljivost, sočutje,

prijaznost, obzirnost

Bela Mirnost, očiščevanje, hlad, osama, prostor za razmislek

Siva Neodvisnost, samostojnost, ločenost od drugih,

osamljenost in samokritičnost

Srebrna Spremenljivost, uravnoteženost, skladnost, ženskost,

čutnost

Zlata Modrost, razumevanje, moč, visoki ideali, izobilje

Rjava Hranljivost, zemeljskost, opora, umikanje v samoto,

ozkosrčnost, preobremenjenost s predsodki

13

1.2 Zgodovina raziskav o barvah

Kot eden prvih, ki je pojasnil, da barve ni moč zaznati brez svetlobe, je bil Aristotel, torej

nekje 350 let pred našim štetjem. Aristotel je že takrat menil, da človeško oko ne more

zaznati barve brez svetlobe, prav tako pa naj bi bila to posledica nekega prozornega

delca, ki omogoči, da zaznamo barvo. Prav tako je se je s tem ukvarjal tudi Platon. Njuni

teoriji sta se obdržali vse do Newtona (Gage, 2009).

Z barvami se je poglobljeno ukvarjal Isaac Newton v 17. stoletju. Descartesovo odkritje

sinusnega lomnega zakona, je podkrepilo prepričanje, da naravi vladajo matematični

zakoni, osrednji element njegove filozofije je bila namreč svetloba. Newton je prevzel to

mehanično teorijo svetlobe, vendar se je bolj posvetil atomistični alternativi, saj je bil

mnenja, da svetlobo sestavljajo majhni delčki, ki se gibljejo. Newton je tako dosegel velik

uspeh, ko je pojasnil barve (Dolenc, 2003).

Prvotno so v času Aristotla na primer mavrico razlagali kot posledico preobrazbe

svetlobe, ki je v osnovi bela, nato je Descartes to teorijo povezal z mehanično podobo

sveta. Newton pa je na podlagi poskusov, ki jih je izvedel v letih 1665 in 1666, dokazal,

da lahko to teorijo zamenja enostavnejša teorija analize. Trdil je, da je bela svetloba le

skupek vseh barv, ki sestavljajo mavrico. Te barve se namreč lahko poljubno mešajo s

pomočjo prizme. Do tega prepričanja, ga je namreč pripeljal poskus z enobarvno

svetlobo, ki je ni bilo več moč razločiti. Trdil je, da so v svetlobi različni delci, ki se

gibljejo in povzročajo različne vtise v očesu, torej to nam omogoča, da zaznavamo

oziroma vidimo različne barve (Dolenc, 2003).

14

Slika 1. Isaac Newton z uporabo prizme dokazal, da se svetloba

razlomi na spektralne barve (Dolenc, 2003).

Torej je Newton z različnimi fizikalnimi poskusi dokazal, da gre pri barvi za valovanje

drobnih svetlobnih delcev. Torej sončna svetloba, ki vstopi skozi režo in pada na prizmo,

povzroči, da se ta svetloba razlomi v spektralne barve. Na tak način je določil sedem

osnovnih barv. Poimenoval jih je rumena, oranžna, rdeča, vijolična, indigo, modra in

zelena (Lesar, 2014).

V psiholoških metodah so barve uporabljali že kar nekaj časa. Tako je skupina

strokovnjakov skupaj pod vodstvom Jiří Šimoneka nadaljevala raziskovanje po

predhodnih odkritjih kitajskih in sumerskih mislecev, ter delom Johann Wolfgang

Goethe, Max Planck in Dr. Max Lüscher na področju barv. Najnovejše raziskave na

področju živčnih povezav oziroma mrež je opravil Antonio Damasio v ZDA (»About the

method«, 2016).

Že v 18. stoletju je Johann Wolfgang von Goethe opravil veliko raziskav na področju

barv. Goethe meni, da ni mogoče vsega pretvoriti v matematične količine in da je

človeška izkušnja prav tako pomembna, kar je prikazal z uporabo barv. Prav tako je

zapisal, da lahko merimo značilnosti oziroma lastnosti kot frekvenco elektromagnetnega

valovanja, na primer kadar vidimo modro ali rumeno barvo, vendar nam te številke težje

pokažejo zakaj vedno vidimo modro kot temnejšo barvo za razliko od rumene oziroma

zakaj vidimo sončni zahod kot rdeč in ne zelen. Zanj barve predstavljajo zunanjo

realnost. Goethe je ugotovil, da kadar gledamo na svet preko naših čutil, prav tako to

vpliva na naše notranje občutke, torej na naša čustva. Posledično lahko merimo valovno

15

dolžino barv, katere zaznamo preko oči, toda moč, občutki in vpliv barv imajo veliko

večji pomen na naša čustva (»About the method«, 2016).

Torej Goethe je razvil nauk o barvah, s katerim lahko še danes dokažemo, da barve

vplivajo na ljudi, prav tako pa je razširil vedo o psihologiji barv. Prav tako je menil, da

barv ni moč raziskovati ločeno od človeka, saj medsebojno vplivata (Jenšterle, 2012).

Max Karl Ernst Ludwig Planck je v 19. stoletju opisal »zakon sevanja«, kar je pripomoglo

k boljšemu razumevanju barvnega sevanja na telo z uporabo fizikalnih količin –

pogostostjo in intenzivnostjo sevanja oziroma vplivanja. Tako so Jiří Šimonek in njegova

ekipa začeli delati s predpostavko, da je mogoče natančno opredeliti barve in meje

barvnega kroga s pomočjo računalniškega programa imenovanega Sportmind. Kar

pomeni, da senzor za zaznavanje barv ne deluje na podlagi tipološko naključnega izbora

barv ampak na podlagi natančno izmerljivega dela barvnega spektra, ki vedno izzove

zahtevano asociacijo pri osebi (»About the method«, 2016).

Prav tako je Dr. Max Lüscher, ki je švicarski psihoterapevt, veliko prispeval na področju

raziskovanja barv s svojo iznajdbo barvnega testa. Ta test temelji na izbiri barv, ki pa je

podlaga za analiziranje osnovnih osebnostnih lastnostih. Velikokrat pri izbiri barv igrajo

veliko vlogo estetični pomisleki, na primer ali bo obleka ustrezna, ali zavese ustrezajo k

pohištvi in podobno. Lüscherjev test pa naj bi vse te moteče dejavnike oziroma faktorje

izključil, torej estetski faktorji naj ne bi bili pomembni, pomembna je osebna presoja.

Barva naj bi bila izbrala zgolj kot barva, brez mentalne presoje na primer vrednosti

materiala, avtomobila, obleke, zaves in podobno (Lüscher, 1971).

Lüscher je tudi dobro znan po svojih raziskavah, po učiteljskem delu in praksi v

psihoterapiji v Basel-u, prav tako pa je prejel priznanje za svetovalno delo v

mednarodnem podjetju, kjer je uporabljal ta barvni test in teorijo. Prav tako je napisal

tudi knjigo »Lüscher Color Test« in disertacijo "Color as an aid in psychological

diagnosis" v prevodu »Barva kot pripomoček za psihološko diagnosticiranje«. Njegovo

odkritje je sprejelo ogromno uglednih učiteljev psihiatrije, filozofije in psihologije. To je

bilo seveda možno zaradi medkulturnih lastnosti barv. Njegova predpostavka je bila

nato še dodatno potrjena s strani dodatnih raziskav na področju človeških možganov,

obsežnih živčnih povezav, ki delujejo na predelavi barv, časa in prostora, vendar pa to ni

odvisno od kulturnega okolja v katerem posameznik ali skupina ljudi živi (»About the

method«, 2016).

Torej lahko rečemo, da gre med človekom, barvo in svetlobo za globoko biološko

povezanost, saj barva vpliva tako na človekovo psihično kot tudi fizično dejavnost in

storilnost, njegovo počutje prav tako pa tudi telesno in duševno zdravje. Gre za to, da vse

vidne zaznave dobijo nek čustven predznak oziroma barvo udobja ali neudobja, prav

tako vplivajo barve tudi na utrujenost in spočitost, navdušenje ali malodušje. Gre namreč

za to, da svetloba, ki jo zaznavamo preko oči, torej nek dražljaj, ki potuje preko nevrona

16

v določenem delu možganov in to vpliva na fiziološko – psihološko čustveno zaznavanje

oziroma reagiranje (Štravs, 2010).

Torej v Lüscherjevem testu je sedem različnih seznamov barv, ki vsebujejo

triinsedemdeset barv, sestavljenih iz petindvajset različnih barvnih odtenkov in senc, ki

zahtevajo triinštirideset različnih izbir, se pravi načinov. Torej kako to dosežemo? Testni

protokol naj bi pokazal zavestno in nezavestno psihološko strukturo posameznika,

predele psihičnega stresa, stanje žleznega ravnovesja oziroma neravnovesja in mnogo

psiholoških informacij, ki pa so velike vrednosti za zdravnike in psihoterapevte

(Lüscher, 1971).

Test zahteva trening in znaten psihološki vpogled. Iz tega razloga se večinoma uporablja

le eden od sedmih seznamom, tako imenovan osem barvni seznam oziroma hitri test. Ta

test je še dovolj relevanten, da pokaže glavne aspekte osebnosti ter pokaže področja

psihičnega stresa, kjer je prisoten. Prav tako to skrajšano verzijo testa uporabljajo

zdravniki po Evropi kot uspešno pomoč pri diagnozah, saj se stres na telesu pokaže že

bistveno hitreje kot pa se pojavijo evidentne fiziološke spremembe. Deluje kot nek

opozorilni sistem pri srčnih težavah, možganski kapi, želodčnih težavah in podobno.

Prav tako lahko test koristno pokaže tudi prognozo določene bolezni (Lüscher, 1971).

Slika 2. Lüscherjev barvni test (Westland, 2009).

Zaradi enostavnosti je ta test tudi priporočljiv za splošno uporabo. Ta test se danes tudi

uporablja za svetovanje pri odločanju za poklice. Omenjene so namreč štiri barve:

modra, rumena, rdeča in zelena, te barve so torej bazične ali osnovne barve, v osem-

barvnem krogu pa so še štiri barve, te so vijolična (rdeča in modra), rjava (črna in

rumena), siva (ki nima niti katabolnega niti anabolnega učinka) in pa črna barva, ki je

mešanica vseh barv (Lüscher, 1971).

Antonio Damasio je leta 1944 pridobil rezultate živčne podlage, pri kateri je uporabil

povsem fiziološko tehniko. Temeljna ugotovitev merjenja čustvenih osnov na podlagi

energičnih dejstev, temelji na dejstvu, da čustvena osnova vsebuje racionalne, fizične in

socialne elemente odnosa. V bistvu gre zato, da naše interakcije niso zgolj razumske

oziroma racionalne, ampak je potrebno upoštevati tudi druge sisteme, kot tudi to, da jih

ni mogoče meriti na primer zgolj z metodo vprašalnikov (»About the method«, 2016).

17

Gre torej za to, da so poleg racionalnega vedenja pri odločanju zelo pomembna tudi naša

čustva (Stanič, 2010).

Ta metoda bi lahko bila primerljiva s CA metodo, ki uporablja tehniko barvno besednih

asociacij, katera upošteva Damasiove trditve, prav tako pa jasno upošteva, da je naša

zavest obravnavana na predlagan način (»About the method«, 2016).

Avtor barvno asociativne metode (CA metoda) je češki psiholog Jiří Šimonek, ki je iz

psihologije diplomiral leta 1977. Od samega začetka se je zanimal za projekcijske

tehnike in barve ter nato ustvaril barvni preizkus kot Lüscher. Najprej ga je uporabljal

predvsem z otroki in mladostniki. Strmel je po popolnosti, zato je začel še dodatno

proučevati barve, izvajati raziskave in zbirati rezultate, jih primerjati in opazovati

razlike ter skupne značilnosti med njimi (»About the method«, 2016).

Preko njegove rutinske psihološke prakse, je bil njegov namen obravnavanje človeka v

celoti, kar je eden glavnih temeljev pri tehniki barvno besednih asociacij, kot jo poznamo

danes. Takratni diagnostični sistemi, ki so bili uporabljeni in promovirani, so se

Šimoneku zdeli preveč enostavni ali celo zavajajoči. Njegova strast za kompleksnost ga je

navdihnila za povezovanje besed in barv v en sistem (»About the method«, 2016).

Dejavnik, ki je prispeval k temu razvoju je bilo njegovo zanimanje za matematiko,

statistiko, fiziko in druge eksaktne znanosti, ki delajo z dokazljivimi dejstvi. Od takrat, ko

je dobil idejo za povezovanje barv in besed, je zbral obsežno količino podatkov, kar je

omogočilo, da je njegova tehnika zavzela današnjo obliko. Tehnika barvno besednih

asociacij je prehajala skozi več faz, od izbiranja barv, do izbiranja barvnih kart, dela z

namišljenimi barvami, do uporabe tridimenzionalnega barvnega kroga, ki obkroža

besedo. Ta postavitev se zdaj uporablja v našem računalniškem programu imenovanem

Sportmind (»About the method«, 2016).

1.3 CA metoda (barvno asociativna metoda)

Ob kateri koli vrsti impulza, kot so na primer slike, videi, zvoki ali besedila, se v človeku

sprožijo asociacije, ki pa jih ni mogoče zavestno zatreti, prekiniti ali nanje vplivati. Te

asociacije se zgodijo v okviru milisekund. Če pogledamo iz živčno-anatomskega vidika,

gre za aktivacijo posameznih živčnih vozlišč in sinaps, vendar pa ta proces ne more biti

zavestno oziroma razumsko prekinjen. Ta proces steče v vsakem primeru, takoj ko pride

do dražljaja se pravi impulza, ki sproži to reakcijo (»How does the CWAT method

work?«, 2016).

18

Veliko asociacij pa je lahko razumsko popravljenih, na podlagi predhodnih izkušenj ali

pričakovanj drugih ljudi, na primer kadar se oseba sprašuje: »Kakšna naj bi bila prava

reakcija na to? Kako odgovoriti na to pravilno? Če odgovorim tako, ali bodo sledile

posledice?« (»About the method«, 2016).

CA metoda je ena izmed parih metod, ki se ukvarjajo z merjenjem in vrednotenjem

pristnih »necenzuriranih« asociacij. Z uporabo te metode lahko podamo impulze v

različnih oblikah, kot so na primer besede, slike, filmi, zvoki, lahko tudi vonji. To izzove

asociacije, za katere je človek kasneje usposobljen, da se odzove z barvami. Po

ovrednotenju posameznikovih odgovorov in primerjanju z normami, lahko opišemo

posameznikove psihološke značilnosti, glede na njegove asociacije, kar precej natančno

(»About the method«, 2016 in »How does the CWAT method work?«, 2016).

Slika 3. Slika prikazuje odziv osebe na dražljaj iz okolja

(»How does the CWAT method work?«, 2016).

Torej kako bomo ugotovili posameznikove psihološke značilnosti na podlagi osmih barv

oziroma osmem barvnega kroga? Barve pri tej diagnostični metodi niso uporabljene kot

simbolični pomeni barv, kot večina ljudi misli, se pravi, da barve dejansko niso

predstavljene kot modra, rdeča, zelena in podobno. Razlog za uporabo barv pri

odkrivanju asociacij in psihološki dinamiki v kompleksno strukturirano psihološko

področje je ta, da vsaka barva predstavlja del psihološkega in natančno merljivega

19

frekvenčnega področja barvnega sevanja. Kot rezultat tega, so se ljudje sposobni

razlikovati s pomočjo ujemanja barv (»About the method«, 2016).

Poimenovanje barv s strani človeka torej ni pomembno. Se pravi ni bistveno, kako

posameznik poimenuje posamezno barvo v barvnem krogu kot rdečo, oranžno, zeleno,

svetlo zeleno ali krvavo rdečo, ampak je pomembno to, da frekvenčni valovi barv prosto

prehajajo skozi človeške oči do možganov. Skozi besede in barve, oziroma natančneje

preko analize njihovih asociativnih povezav, je oseba sposobna zagotoviti

strokovnjakom osnovne informacije in jim tako omogočiti, da opišejo dinamiko

posameznikovega notranjega načina doživljanja in procesiranja realnosti (»About the

method«, 2016).

CA metoda oziroma barvno asociativna metoda je torej skupek tehnik, ki uporabljajo

paleto osmih barv in določenih skupkov besed, katere so lahko prilagojene glede na

vrsto določenega problema. Te asociacije je možno predstaviti s pomočjo računalniškega

programa, tako imenovanega Sportmind. To je pravzaprav nov pogled na

diagnosticiranje in posredovanje, za razliko od prej znanega v klasični psihologiji in

psihiatriji, kjer so barve uporabljali že kar nekaj časa po takrat ugledni psihološki metodi

(»About the method«, 2016).

Lüscher je najprej izpostavil medkulturno prenosljivost, katero ponazarjajo barve. Ta

predpostavka je bila nato še naknadno potrjena v najnovejših raziskavah možganov,

kateri prikazujejo obsežno mrežo živčnega dela pri procesiranju barv, časa in prostora,

kar pa ni odvisno od okolja v katerem posameznik ali skupina živi (»About the method«,

2016).

To znanje je služilo kot navdih za ekipo čeških strokovnjakov, ki jih je vodil psiholog Jiří

Šimonek. Velik delež svojega življenja je posvetil proučevanju barv in barvno besednih

asociacij. Kot rezultat več kot štiridesetletnega dela in proučevanja na tem področju je

odkritje tehnike barvno besednih asociacij skupaj s programom Sportmind (»About the

method«, 2016).

Ta kombinirana tehnika je tako imenovana slepa tehnika, kar pomeni, da ima

anketiranec oziroma oseba zelo malo možnosti, da prilagodi svoje odgovore na

pričakovanja in mnenja drugih. Oseba med testiranjem ni omejena s kvaliteto ali

kvantiteto razpoložljivih informacij na nivoju njenega racionalnega razmišljanja. To pa je

zato, ker anketiranec oziroma responzent uporablja asociativne mehanizme, ki so

večinoma zelo enotni pri večini ljudi (»About the method«, 2016).

20

1.3.1 On-line sensor oziroma platforma

Ta platforma oziroma računalniški program Senzor je preprosto instrument oziroma

orodje s katerim dosežemo originalne asociacije s pomočjo barv, katere ocenimo

oziroma ovrednotimo in pretvorimo v rezultate, parametre in sklepe. Celo skozi vse to,

lahko deluje kot da se »igramo z barvami«, vendar psiho-diagnostična metoda barvno

besednih asociacij temelji na živčno biološki bazi (»About the method«, 2016 in »How

does the CWAT method work?«, 2016).

Skupina čeških psihologov je več let porabila za proučevanje te platforme, ki bi povezala

tako barve kot tudi besede, na način, ki bi zadostoval visokim zahtevam na področju

razvoja in interneta. Kot rezultat proučevanja je nastanek sedanjega računalniškega

programa oziroma te platforme, ki je edinstvena do sedaj na svetu. Torej ta program

vsebuje mrežo osmih osnovnih barv, ki so razporejene v krogu. Te barve so rumena,

rdeča, vijolična, modra, zelena, siva, rjava in črna (»How does the CWAT metgod work?«,

2016).

1.3.2 Vizija v prihodnosti

Strokovnjaki verjamejo, da CA metoda lahko potencialno pripomore na različnih

področjih človekove aktivnosti in pri izboljšanju kvalitete življenja, tako pri otrocih kot

tudi odraslih ljudeh (»About the method«, 2016).

1.4 Tehnika barvno besednih asociacij (CWA)

Pri tej tehniki gre za kombinacijo določenih besed in palete osmih barv, ki jih je opredelil

Lüscher. Ta barvni krog vsebuje osem različnih barv, ki se razlikujejo po natančno

merljivih valovanjih. Torej pri tem testu gre za to, da oseba reagira na določen dražljaj

torej besedo tako, da ji dodeli tri različne barve, ki se nahajajo v krogu, ki obkroža

besedo. Pri tem mora oseba izbrati tri različne barve v zaporedju, kar pomeni, da ne

more izbrati ene barve večkrat. Na tak način dobimo 56 možnih odgovorov, glede na

trojno kombinacijo barv pri določeni besedi. Možnost uporabe takega orodja za

odkrivanje posameznikovega reagiranja, temelji na obstoju tako imenovanega

asociativnega področja, kjer prihaja tudi do višjih intelektualnih funkcij, kot so

osebnostne lastnosti in intelektualne sposobnosti, načrtovanje in organizacija

motoričnih in psihičnih aktivnosti ter kontrola čustvenega vedenja (Šimonek, 2016).

Inovacija barvnega testa (CA metoda) in barvno besednih asociacij (CWA tehnika)

omogoča, da se osredotočimo na različna področja človekovega obnašanja in izkušenj.

Torej tehnika barvno besednih asociacij združuje prednosti obeh metod, hkrati ima

21

interdisciplinarni pristop, kar pomeni, da spoštuje dosedanje empirične ugotovitve

številnih znanstvenih in interdisciplinarnih ved, na primer v psihologiji, biologiji, fiziki,

sociologiji, nevroznanosti, socialni psihologiji in podobno. Tehnika barvno besednih

asociacij (CWA) meri spekter družbeno – psiholoških stališč oziroma odnosov, skupaj z

odkrivanjem moči teh odnosov. Ne gre samo zato kaj ljudje mislijo ali kaj jim je najbolj

všeč (hierarhija vrednot), ampak gre tudi zato ali so njihova stališča dejansko izpeljana

skozi njihovo obnašanje, hkrati uspešno kot tudi v določenem časovnem okvirju. Meri

torej dinamiko funkcionalnih procesov zavesti, stališč, na primer kompleksnih enot, tako

pri posamezniku, kot tudi v skupini. Zajemanje podatkov se izvaja s pomočjo

računalniškega programa Sportmind (Šimonek, 2016).

1.4.1 Izbor besed

Kalibriran niz besed sestavlja skupina besednih zvez, ki predstavlja preizkušeno

oziroma znano področje. Tehnika barvno besednih asociacij (CWA) uporablja nabor

osnovnih sklopov besed, ki so bile preizkušene na deset tisoč osebah, torej so nam

besedne zveze in besede znane, prav tako pa so to kalibrirani nizi besed. Izbor besed je

prilagojen glede na starost preizkušancev. Kompleti besed za vsako poskusno področje

so organizirani s semantično analizo. Veljavnost in točnost izbranih besednih zvez in

besed je preizkušena oziroma testirana na ustrezno izbrani testni skupini.

Reprezentativni vzorec oseb ali skupin, ki sodelujejo na testiranju je izbrana glede na

starost, spol, raznolikost ali okoljsko specifičnost, vrsto šole in podobno, tako, da izbira

ustreza merjenemu oziroma opazovanemu področju (Šimonek, 2016).

Meri se torej povezava (korelacijo) med različnimi besednimi zvezami izmerjeno

funkcijo oziroma spremljanjem področja. Besedne zveze, ki so potrjene za merjenje

določene funkcije so nato razdeljene v ločene besedne skupina – faktorje (na primer

faktor osnovnih predmetov, faktor ljudi ali skupin, faktor notranjega nadzora, faktor

dejavnosti in podobno). Ta postopek se ponovi pri vsaki podenoti v okviru značilnosti

testiranega območja. Po končani analizi vseh besednih skupin in potrditvijo oziroma

vrednotenjem s preizkusno skupino preizkušancev, so izbrane samo tiste besede, ki se

uporabljajo v pogovoru skupin, torej faktorji, kateri so potrjeni, da jih lahko razlikujemo.

Na tak način dobimo kalibrirane besedne modele za individualno testirano območje.

Prav tako so norme teh besednih skupin – faktorjev preračunane za vsako besedno

zvezo, torej izmerjene na podlagi tega, kako ljudje po navadi dojemajo besede, ki so

podane (Šimonek, 2016).

Rezultati meritev so pokazatelj za to, kakšno mesto zavzame določena beseda v zavesti

testiranega posameznika, oziroma kakšen pomen ali vrednost predstavlja za osebo in

koliko se njegova izbira razlikuje od običajnega dojemanja te besede – besedne zveze.

Evidenca o tem, kakšen pomen in vrednost imajo besedne skupine na posameznika, gre

skozi analizo in ocenjevanje – z uporabo metode cilj analize komunikacije zavesti. Ti

rezultati pa so na koncu predstavljeni grafično (Šimonek, 2016).

22

1.4.2 Kako ta barvni krog oziroma test zgleda?

On-line sensor oziroma platforma vsebuje osnovno mrežo osmih barv, ki so razporejene

v obliki kroga. Te barve so rdeča, rumena, zelena, modra, vijolična, siva, rjava, črna.

Poudarek je na valovi dolžini uporabe celotnega spektra barv. Prav tako je ta verzija

Senzorja inovativen način, ki modificira zaznavno področje kadar kombiniramo barvno

besedne asociacije, ki so predane na tak način, da odstrani obrambne mehanizme, kot je

le to mogoče, prav tako pa ne spodbuja stereotipnega zaznavanja. Še eden od pogojev je

to, da oblika in barve v krogu delujejo čim bolj verodostojne. Nove raziskave povezane z

možgani so pokazale, da se v možganih nahajajo posebna mreža nevronov, ki razberejo

oziroma dekodirajo in nadzorujejo procese v možganih. Na podlagi tega znanja, lahko

razumemo različne duševne pojave – fenomene, na primer to, da lahko vidimo barve v

naši domišljiji, ne da bi jo gledali z očmi (»About the method«, 2016).

Besede so postavljene na sredino kroga, ki ga tvori osem različnih barv. To omogoča, da

se osredotočimo na različna področja človekovega obnašanja, glede na določeno izbiro

besed. Oseba mora izbrati tri barve za vsako besedo, s tem, da barve izbere po vrsti,

glede na to, katera barva se mu zdi najbolj primerna oziroma barvo z najmočnejšo

asociacijo (»About the method«, 2016).

Slika 4. Slika prikazuje barvni krog, kako le-ta itgleda v

programu Sportmind (»About the method«, 2016).

23

Vrednotenje rezultatov poteka s pomočjo CA metode (barvno asociativne metode). To

omogoča merjenje reprezentativnega vzorca, ki so izpostavljeni različnim pogojem.

Omogoča merjenje prečnega prereza in ocenjuje razvojne trende posameznih stališč –

duševne procese v 6 do 12 mesečnem okviru (»About the method«, 2016).

1.4.3 Primerjava z drugimi metodami

Tehnika barvno besednih asociacij v primerjavi z metodami vprašalnikov

Človeška družba uporablja kar nekaj metod za diagnosticiranje posameznika ali skupine

posameznikov na različnih področjih. Ena izmed takšnih metod je metoda vprašalnika

ali ankete. Metoda vprašalnikov se uporablja predvsem v psihološki praksi. Lahko gre

tudi za vprašalnike pri zaposlovanju, trženju in podobno (»About the method«, 2016).

Vprašanja pri teh anketah in vprašalnikih se lahko zdijo dvoumna, lahko so čustveno

pristranska ali celo vodijo anketiranca, da izbere določen odgovor. Pri tem lahko

posameznikova osebnost vpliva na rezultat tega merjenja. Na nekatera občutljiva

vprašanja je možno, da ne dobimo odgovora, saj posamezniki le tega ne vedo ali ne želijo

odgovoriti. Prav tako je nemogoče, da oseba racionalno opiše nekatera svoja dejanja. Vse

kaj vedo je to, da »je pač tako kot je«. Do tega prihaja še posebej takrat, ko se glede

nečesa sprašujemo »zakaj?«, takrat so lahko odgovori zelo nenatančni in zavajajoči.

Osebe po navadi ne vedo zakaj niso razmišljale o takšnih vprašanjih že prej. Mogoče si

celo ne želijo priznati pravega razloga, ali deliti tega s kom drugim. Vsekakor pa so ti

odgovori dragoceni in pomembni (»About the method«, 2016).

Enak problem se pojavlja tudi pri osebnih intervjujih. Intervjuvanec odgovarja na

vprašanja, ki jih zastavlja oseba ali več oseb in v tem primeru ni zagotovljena

anonimnost in zaupnost. Medtem, ko se soočajo intervjuvanci s tem problemom, lahko

prihaja do prirejanja oziroma prilagajanja odgovorov, saj morda želijo skriti določen del

sebe in s tem zagotoviti del anonimnosti. To lahko pomeni, da na koncu dejansko ne dajo

pravih podatkov o sebi ampak podatke, ki jih izpraševalec želi slišati (»About the

method«, 2016).

V tem primeru je tehnika barvno besednih asociacij, s pomočjo programa Sportmind,

revolucionarna metoda 21. stoletja. Ko oseba reagira na dražljaje, ki so povzročeni z

besedami in barvami, le-ta dejansko ne ve, zakaj je izbrala določeno barvo, torej je ta

izbira povsem intuitivna. Dejansko gre za to, da vse izbire, ki jih oseba naredi imajo

določen razlog za to. Ti razlogi večinoma tičijo v racionalno nezavednih reakcijah, ki jih

nato posameznik po navadi želi razložiti razumsko. Tehnika barvno besednih asociacij

bo torej razkrila, ali ima reakcija kakšno povezavo s čustvi in odnosi, ali je to fizična

reakcija, ali gre za povsem intuitivno reakcijo, ki se je oseba ne zaveda. S tem da

posameznik ne more nadzorovati teh vzrokov, zakaj pride do takšne reakcije, hkrati pa

jih ni možno racionalno urediti, saj pridejo te reakcije same od sebe. Ta metoda lahko

24

torej opiše in ovrednoti te vzroke, kar je njena največja prednost. Z njo se lahko ugotovi

veliko več, kot samo z vprašalniki in anketami (»About the method«, 2016).

1.5 Izpitna pripravljenost

Vsak posameznik si želi biti uspešen, prav tako tudi okolica teži k temu, da se oseba trudi

za uspeh. Vsak uspešno dosežen cilj, nam vliva novo energijo in voljo za doseganje novih

ciljev in izzivov. Poleg dejavnikov, ki jih bom omenila v nadaljevanju, imajo na

posameznikovo uspešnost velik vpliv tudi barve.

Barve namreč predstavljajo zelo močan dražljaj, ki vpliva na možgansko delovanje, kar

pa omogoča učinkovitejše in lažje učenje ter pomnjenje (»Kako barve pripomorejo k

izboljšanju pomnjenja«, 2016).

Vzburjenje, še posebej čustveno vzburjenje lahko igra pomembno vlogo pri ohranjanju

podatkov v spominskem sistemu. Barve lahko torej izboljšajo odnos med vzburjenjem in

spominom. V eni izmed raziskav, kjer je sodelovalo 98 študentov prostovoljcev, so

morali povezati barve s čustvi. Ugotovljeno je bilo, da je večina udeležencev povezalo

zeleno barvo z občutkom umirjenosti, sreče, udobja, miru, upanja in navdušenja. Črno

barvo so povezali z občutkom žalosti, depresije, strahu in jeze. To pomeni, da imajo

barve sprožijo čustveno reakcijo. Stopnja vzburjenosti se lahko razlikuje glede na vrsto

čustva ali občutka, ki se pojavlja pri tem. Nekatere vrste čustev imajo večji vpliv na

vzburjenje od drugih. Na primer jeza ima večji vpliv na vzburjenje kot pa veselje ali

nevtralen tip čustev. Rdeča barva je bila povezana z močnejšim čustvom ali občutkom v

primerjavi z drugo vrsto barv. Na podlagi teh raziskav vidimo, da barve lahko izzovejo

čustveno vzburjenje, vendar se moč tega vzburjenja in obseg trajanja spreminja glede na

čustvo, ki je povezano z določeno barvo (Dzulkifli in Mustafar, 2013).

Torej čustva, ki so duševni procesi oziroma stanja, v veliki meri vplivajo na motivacijo,

pozornost, koncentracijo in rezultate učenja. Ker čustva delimo na pozitivna in

negativna, lahko izpostavimo strah in odpor, ki spadata pod negativna čustva in ovirata

učenje. Med pozitivna čustva, ki pozitivno vplivata na učenje, torej ga spodbujata pa

spadata radovednost in zanimanje. Iz tega vidimo, da imajo čustva zares pomemben

vpliv na izpitno pripravljenost oziroma uspešnost (Marinič, 2015).

Ko se oseba uči in pripravlja na izpit, nanj vpliva veliko dejavnikov. Ti dejavniki so lahko

notranji in zunanji.

Med notranje dejavnike prištevamo fiziološke, torej tiste dejavnike, ki izhajajo iz

osebe same, na primer telesno stanje, splošna telesna kondicija, zdravje in

počutje, prehranjenost, hormonsko ravnovesje, med psihološke dejavnike, ki

vplivajo na uspešno učenje pa spadajo učne navade, umske spretnosti in metode

25

učenja, ki jih oseba uporablja pri učenju ter čustva. Ti dejavniki se med seboj

prepletajo in medsebojno vplivajo.

Zunanji dejavniki pa so lahko fizikalni in družbeni oziroma socialni. Fizikalni

dejavniki prihajajo večinoma iz okolja, se pravi osvetljenost, hrup, temperatura,

razporejenost pripomočkov v prostoru ter tudi opremljenost prostora. Med

družbene oziroma socialne dejavnike pa lahko prištevamo posameznikovo

družino, šolo ter tudi širše družbeno okolje (»Bralna aktivnost«, 2016).

Poznamo tri glavne dejavnike, ki vplivajo na izpitno uspešnost. Prvi in najpomembnejši

dejavnik je učenec, saj vsak posameznik najlažje vpliva sam nase in na svoje znanje.

Drugi dejavnik, ki vpliva na izpitno uspešnost je učitelj, na katerega učenec ne more

vplivati ali le deloma. Tretji dejavnik pa so okoliščine, na katere učenec prav tako nima

posebnega vpliva. Poleg omenjenih dejavnikov, ki vplivajo na izpitno uspešnost,

poznamo tudi dejavnike, ki vplivajo na učenca. Ti dejavniki so znanje, izpitne spretnosti,

izpitna bojazen in osebnostni dejavniki, ki predstavljajo posameznikovo motivacijo,

sposobnosti in njegovo osebnost. Osredotočimo se na učenca, ki lahko v večji meri vpliva

sam nase in na dejavnike, ki vplivajo nanj. Torej, če želi biti učenec uspešen je potrebno

poznavanje metod in tehnik učenja, ki posamezniku omogočajo hitrejše in učinkovitejše

učenje. Prav tako bodo učenci, ki obvladajo izpitne spretnosti, uspešnejši. Eden od

pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, je tudi izpitna bojazen. Če je

ta prevelika, lahko negativno vpliva na učenca, zato je zelo pomembno premagovanje le

te. Osebnost učenca prav tako vpliva na njegov uspeh, vendar pa na ta dejavnik težje

vplivamo. Lažje vplivamo na motivacijo, ki pa je velikega pomena (Pečjak, 1993).

26

1.6 Cilji in hipoteze

1.6.1 Problem

Ko se oseba uči in pripravlja na izpit, nanj vpliva veliko dejavnikov. Ti dejavniki so lahko

notranji in zunanji. Notranji dejavniki so fiziološki in psihološki, zunanji dejavniki pa so

lahko fizikalni in družbeni oziroma socialni. Zanima nas torej ali barve, ki izhajajo iz

svetlobe vplivajo na učenčevo uspešnost pri pripravi na izpit.

1.6.2 Cilji

Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali barve vplivajo na izpitno pripravljenost

posameznika, oziroma, če lahko povežemo rezultate barvnega testa z učno uspešnostjo,

natančneje ali bi lahko ta barvni test uporabili za napovedovanje le-te.

1.6.3 Hipoteze

H1: Z barvnim testom lahko preverjamo pripravljenost posameznika na pomemben

dogodek.

27

2 METODE DELA

2.1 Preizkušanci

Za raziskovalno nalogo smo se odločili, da bomo za vzorec izbrali petdeset študentov

Fakultete za šport, pri čemer naj bi bilo približno enako število moških in žensk. Vsi

preizkušanci so letnik 1995.

2.2 Pripomočki

Uporabili smo tehniko barvno besednih asociacij oziroma barvni test, ki se izvaja s

pomočjo programa Senzor in se rešuje preko računalnika.

Avtor tega barvnega testa je češki psiholog Jiří Šimonek.

Pri tem testu gre za to, da merjenci najprej razporedijo osem barv, ki se nahajajo v obliki

kroga, po priljubljenosti, torej katera barva jim je v tistem trenutku najbolj všeč in na

koncu tista, ki jim je najmanj. Potem se test nadaljuje tako, da glede na besedo, ki se

pojavi v sredini kroga, posamezniki izberejo tri barve, ki jim v tistem trenutku najbolj

sodijo k besedi. Na koncu pa morajo spet vseh osem barv razporediti, tako kot se jim v

tistem trenutku zdi.

2.3 Postopek merjenja

Podatke smo pridobili s pomočjo računalniškega programa Senzor oziroma Sportmind,

preko katerega so preizkušanci rešili barvni test. V program je bilo potrebno vnesti

imena in priimke merjencev, leto rojstva, fakulteto, ki jo obiskujejo, prav tako pa je bilo

potrebno vnesti mail-e, na katere smo poslali barvni test, ki so ga nato posamezniki

rešili. Po končanem reševanju testa, se odgovori merjencev avtomatsko preračunajo v

programu in na tak način smo pridobili rezultate.

28

3 REZULTATI IN RAZPRAVA

Zanimalo nas je torej ali barve vplivajo na izpitno pripravljenost posameznika, oziroma,

če bi lahko rezultate tega barvnega testa povezali z učno uspešnostjo, natančneje če bi

lahko ta barvni test uporabili za napovedovanje le – te.

3.1 Prikaz meritev dobljenih z barvnih testom

Tabela 2

Povprečni rezultati merjencev glede na spol

MOŠKI ŽENSKE

M SD M SD t p (t)

Telo_um 45,41 23,05 50,81 30,02 -0,72 0,48

Energija 48,35 28,27 58,15 25,57 -1,25 0,22

Tveganje 47,71 16,10 54,25 15,42 -1,43 0,16

Napor 42,20 16,26 50,50 13,93 -1,87 0,07

Bolezen 46,81 14,20 50,37 15,15 -0,85 0,40

Strah 48,32 13,10 51,09 14,36 -0,71 0,48

Utrujenost 51,45 17,36 59,18 12,53 -1,71 0,09

Poškodba 49,79 14,64 54,06 14,58 -1,01 0,32

Trening 58,78 15,94 66,38 13,56 -1,75 0,09

Tekmovanje 58,18 15,33 64,19 14,34 -1,39 0,17

Navade 48,03 13,50 51,47 14,54 -0,86 0,40

Ocena 7,67 1,06 8,45 1,32 -2,32 0,02

3.1.1 Telo _um

Če primerjamo moške in ženske, lahko opazimo, da so ženske nekoliko bolj pozorne na

dogajanje v svojem telesu, torej na utrujenost in na način, kako se na utrujenost

odzovejo (Telo_um). Idealna sredinska vrednost bi bila nekje okrog 50. Vidimo lahko, da

je pri ženskah ta vrednost 50,81; kar pomeni, da se dobro opazujejo in pravočasno

reagirajo na spremembe, za razliko od moških, ki imajo sredinsko vrednost nekoliko

nižjo, torej 45,41; pri čemer lahko sklepamo, da jih morda utrujenost pri učenju nekoliko

29

prej zaustavi, kot ženske. Ženske so torej nekoliko bolj vztrajne, oziroma lahko rečemo,

da se znajo s svojimi mislimi, voljo in čustvi nekoliko bolj spodbuditi kot moški. Kar pa je

še pomembno, je to, da imamo manjši vzorec merjencev in je na primer pri ženskah

razpon rezultatov nekoliko večji, kot pri moških. Torej med spoloma se pojavljajo

razlike, vendar niso statistično značilne, saj je p(t) 0,48.

3.1.2 Energija

Če pogledamo energijo, lahko prav tako rečemo, da imajo ženske v tem primeru nekoliko

več energije, ki jo imajo na voljo, kot moški, hkrati pa te razlike tudi niso statistično

značilne. Ženske imajo 58,15; kar pomeni, da se njihove vrednosti gibajo nekoliko nad

povprečjem, saj je idealna vrednosti prav tako 50, moški pa imajo 48,35. Vidimo lahko,

da se vrednosti, ki jih prikazuje tabela moških nekoliko bližje srednji vrednosti, kar

pomeni, da nekoliko boljše uskladijo delo in počitek, kot ženske, ki imajo višje vrednosti

in lahko rečemo, da si dovolijo nekoliko manj počitka. V tem primeru je razpon

rezultatov višji pri moških kot pri ženskah.

3.1.3 Tveganje

Tveganje nam prikazuje rezultate koliko so osebe pripravljene tvegati. Ker imajo ženske

višje rezultate (54,25) kot moški (47,71), lahko rečemo, da so ženske pripravljene

tvegati nekoliko več, kot moški. Ženske so torej pripravljene narediti nekoliko več pri

reševanju situacij oziroma se tega lotijo bolj aktivno, vendar pa tudi v tem primeru te

razlike niso statistično značilne, saj je p(t) 0,22. Razpon rezultatov je pri obeh spolih

približno enak in se giblje okrog

16.

3.1.4 Napor

Prav tako so pri naporu ženske (50,50) v povprečju dosegle višje vrednosti pri naporu,

kot moški (42,20), se pravi, da so se pripravljene nekoliko bolj potruditi za uspeh, kot

moški. Ženske torej lahko vložijo kar se tiče napora, več truda v delo in uspeh, torej v

učenje, kot moški in na ta način dosežejo več. Prav tako pa tudi pri naporu razlike niso

statistično značilne, saj je p(t) 0,07. Prav tako kot pri tveganju, tudi pri naporu razpon

rezultatov ni kaj dosti drugačen, pri moških je 16,26; pri ženskah pa je nekoliko nižji

13,93.

30

3.1.5 Bolezen

Bolezen nam prikazuje, kako dobro je oseba zmožna prenašati bolečino, oziroma

bolezen. V tem primeru vidimo, da imajo ženske višje vrednosti kot moški, se pravi, da

lažje prenašajo bolezen, vendar te razlike niso statistično značilne. Vrednosti pri

ženskah se gibljejo okrog srednje vrednosti, torej 50,37, pri moških pa lahko opazimo, da

so njihove vrednosti nekoliko pod povprečjem, torej 46,81, kar pomeni, da slabše

prenašajo bolezen od žensk.

3.1.6 Strah

Tako, kot pri bolezni, so tudi pri strahu ženske dosegle višje rezultate kot moški.

Rezultati žensk se nahajajo rahlo nad povprečjem (51,09), kar pomeni, da lažje

prenašajo strah, za razliko od moških, ki se nahajajo pod povprečjem in sicer 48,32. To

pomeni, da se boljše znajdejo v situacijah, kjer je prisoten strah, na primer pred

tekmovanjem, pred opravljanjem izpita in podobno. Prav tako kot v prejšnjih primerih,

se tudi v tem primeru pojavljajo razlike med spoloma, vendar niso statistično značilne.

Razpon rezultatov je pri moških je 13,10; kar pomeni, da so moški bili bol enotni od

žensk, saj imajo razpon rezultatov malo višji in sicer 14,36.

3.1.7 Utrujenost

Utrujenost nam prikazuje, kako dobro se zna oseba spoprijemati z utrujenostjo. Tu lahko

vidimo, da lahko ženske prenesejo nekoliko več, saj se njihove vrednosti gibajo nad

povprečjem in sicer 59,1; moški pa imajo vrednost 51,45; ki se sicer giba nad

povprečjem, vendar le tega ne presega tako zelo, se pravi, da imajo moški nekoliko več

težav s spoprijemanjem z utrujenostjo. Te razlike prav tako niso statistično značilne.

Ženske so v tem primeru bolj enotne, kar se tiče utrujenosti, saj je razpon rezultatov

12,53. Pri moških pa so te vrednosti nekoliko višje in sicer 17,36.

3.1.8 Poškodba

Rezultati prav tako prikazujejo, da so pri poškodbah ženske v večji meri pripravljene

sprejeti možnost, da pri določenem športu pride do poškodbe, kot moški, saj se njihove

vrednosti nahajajo nad povprečjem in sicer 54,06; moški rezultati pa se nahajajo pod

povprečjem 49,79. Lahko bi rekli, da imajo moški več težav, kako se spoprijeti s

poškodbo, oziroma kako reševati takšno situacijo, kot ženske. Ženske torej lažje

sprejmejo dejstvo, da zaradi poškodbe nečesa ne bodo zmogle, torej bolj pozitivno

31

gledajo na problem in se aktivno spoprimejo z le –tem. Tudi v tem primeru so te razlike

statistično neznačilne. V tem primeru pa se razpon rezultatov tako pri ženskah, kot tudi

pri moških giblje okrog 14.

3.1.9 Trening

Iz rezultatov lahko razberemo tudi, da so ženske v povprečju boljše psihično

pripravljene prenesti trening kot moški, saj dosegajo zelo visoke rezultate (66,38).

Vrednost pri moških, ki jo prikazuje tabela, se prav tako nahaja nad povprečjem (58,78),

kar pomeni, da so tudi moški zelo dobro psihično pripravljeni prenesti trening, vendar

vseeno nekoliko manj kot ženske, prav tako pa te razlike niso statistično značilne. Torej

oboji so psihično dovolj pripravljeni, da lahko dobro trenirajo, oziroma v tem primeru bi

lahko rekli, da se oboji lahko dobro učijo in pripravljajo za izpit.

3.1.10 Tekmovanje

Prav tako, kot pri treningu so tudi na tekmovanju ženske bolje psihično pripravljene

obvladovati tekmovalne okoliščine, kot moški. Vrednost pri ženskah je nadpovprečna in

sicer 64,19; prav tako se vrednost pri moških nahaja nad povprečjem in sicer 58,18, iz

česar lahko sklepamo, da se tako moški kot ženske nahajajo nad povprečjem in so dobro

psihično pripravljeni se soočiti s tekmovanjem oziroma v našem primeru lahko rečemo,

da so se sicer oboji sposobni dobro soočiti z izpitom, kljub vsemu pa se ženske v tej

situaciji znajdejo bolje od moških. Kot v prejšnjih primerih tudi v tem primeru razlike

med spoloma niso statistično značilne.

3.1.11 Navade

Navade pa nam prikazujejo, da so ženske zmožne avtomatično izvajati neke aktivnosti,

ki so jih vajene za odtenek bolje kot moški. Ženska vrednost je nad povprečjem (51,47),

moška pa se nahaja pod povprečjem in sicer 48,03. Čeprav razlike niso statistično

značilne, lahko rečemo, da ženske lažje oziroma nekoliko boljše opravljajo aktivnosti, ki

so jih vajene, se pravi se usedejo za knjige in učijo kot pa moški.

32

3.1.12 Ocena

Pri oceni lahko vidimo, da so ženske dosegle v povprečju boljšo oceno na izpitu kot

moški (7,67) in sicer 8,45. Prav tako pa lahko rečemo, da so te razlike statistično

značilne, saj je p(t) 0,02.

3.2 Povezanost rezultatov z oceno dobljeno na izpitu

Tabela 3

Korelacija med dobljenimi rezultati in oceno, ki jo je oseba dobila

Pri tej tabeli si lahko ogledamo linearno povezanost spremenljivk oziroma korelacijo

med spremenljivkami in oceno, ki so jo merjenci dobili. Negativno povezanost lahko

opazimo med telesom in umom ter oceno, saj je korelacijski koeficient -0,10; vendar tega

ne moremo trditi z gotovostjo, saj ta povezava ni statistično značilna. Korelacija je zelo

nizka med energijo in oceno, ki jo je posameznik prejel in sicer 0,12; gre sicer za

33

povezanost, vendar ne moremo trditi, da je energija tista, ki v največji meri vpliva na

izpitno uspešnost, prav tako pa ta povezava ni statistično značilna. Trening in

tekmovanje sta približno enako povezani z oceno, saj je korelacija pri prvem 0,21 in pri

drugem 0,20 in gre za zelo nizko povezanost, s tem da tudi ta povezava ni statistično

značilna saj sta p(r) pri treningu 0,14 in p(r) pri tekmovanju 0,16. Sledi strah (0,27), pri

čemer gre tudi za nizko oziroma šibko povezanost z oceno, to pomeni, da strah vpliva na

oceno, kadar nas je strah bomo slabše delovali in težje razmišljali, posledično dosegli

slabše rezultate, vendar tudi ta povezanost ni statistično značilna.

Sledita poškodbe in navade, pri katerih dveh gre še vedno za šibko povezanost, vendar je

korelacijski koeficient višji, kot pri prej omenjenih in sicer 0,28. Če pogledamo z vidika

navad, lahko rečemo, da le te vplivajo na našo koncentracijo, misli, čustva, saj se učimo

na način, ki nam je blizu, na primer se učimo tako, da si podčrtujemo, izpisujemo, med

učenjem imamo kratke pavze in podobno, torej delamo na način, ki smo ga vajeni in se

ne potrebujemo privajati nečemu novemu, iz česar lahko sklepamo, da to pozitivno

vpliva na izpitno uspešnost, saj porabimo manj časa za učenje, kot bi ga sicer. Kljub

vsemu pa tega ne moremo trditi z gotovostjo, saj tudi ta povezava ni statistično značilna.

Korelacija med boleznijo in oceno ter tveganjem in oceno je 0,29, sicer gre za šibko

povezanost, vendar lahko rečemo, da kadar tvegamo nekoliko več, torej vložimo

nekoliko več za reševanje določenih situacij, se nam to lahko obrestuje tako, da

dosegamo boljše rezultate, torej smo bolj uspešni. Prav tako kot pri prej omenjenih, tudi

pri teh dveh ne gre za statistično značilno povezavo, saj je p(r) 0,04. Utrujenost je šibko

povezana z oceno (0,30) in prav tako ne gre za statistično značilno povezavo. Kot zadnji,

ki je najbolj povezan z oceno pa je napor. Čeprav gre za šibko povezavo, ki je 0,37, je od

vseh spremenljivk najbolj povezan. Lahko trdimo, da več kot bomo vložili truda, bolj kot

se bomo potrudili, boljšo oceno bomo lahko dobili, oziroma bolj bomo lahko uspešni.

Prav tako pa lahko z gotovostjo trdimo, da gre pri naporu in oceni za povezavo, saj je ta

korelacija tudi statistično značilna, ker je p(r) 0,01.

Glede na dobljene rezultate lahko vidimo, da lahko z uporabo barv ugotovimo mnogo

več, kot samo to katera barva je posamezniku všeč in katera ne, saj imajo barve velik

vpliv na možgane in na naše dojemanje. Barve imajo namreč psihološki vpliv na telo. Če

se sklicujemo na rezultate, ugotovimo, da lahko s tem barvnim testom preverjamo

pripravljenost posameznika na pomembni dogodek, oziroma, da bi lahko ta barvni test

uporabili za napovedovanje njegove uspešnosti. Če bi imeli večji vzorec merjencev, bi

lahko to našo hipotezo potrdili z večjo gotovostjo.

34

4 SKLEP

V diplomski nalogi smo uporabili barvni test oziroma tehniko barvno besednih asociacij,

da bi ugotovili ali barve vplivajo na posameznikovo uspešnost, oziroma, če bi lahko ta

test uporabili za napovedovanje le – te. Ker na posameznika v času učenja vpliva veliko

dejavnikov, tako notranji, torej fiziološki in psihološki, kot tudi zunanji, se pravi fizikalni

in družbeni, nas je zanimalo ali barve, ki izhajajo iz svetlobe vplivajo na učenčevo

uspešnost pri pripravi na izpit. Gre sicer za to, da barve predstavljajo močan dražljaj na

možgansko delovanje, kar pa lahko omogoča hitrejše, učinkovitejše in lažje učenje ter

pomnjenje. Naša hipoteza je bila, ali bi lahko z barvnim testom preverjali pripravljenost

posameznika na pomemben dogodek. Za raziskovalno nalogo smo vzeli vzorec

petdesetih študentov Fakultete za šport, pri čemer naj bi bilo približno enako število

moških in žensk in sicer letnik 1995. Test, ki smo ga uporabili oziroma tehnika barvno

besednih asociacij, katere avtor je češki psiholog Jiří Šimonek, se izvaja s pomočjo

računalniškega programa Sportmind. Podatke smo pridobili s pomočjo tega programa,

preko katerega so preizkušanci rešili barvni test. V program smo vnesli podatke

merjencev iz Fakultete za šport in sicer, ime merjenca, spol, leto rojstva in fakulteto. Po

končanem reševanju testa so se odgovori merjencev avtomatsko preračunali v

programu in pretvorjeni v rezultate, ki se nahajajo v tabelah.

Rezultati v prvi tabeli so nam pokazali, da so bile ženske v povprečju boljše pripravljene

kot moški, prav tako so v povprečju dosegle višjo oceno kot moški. Bolje se namreč

znajdejo v stresnih situacija, prav tako pa so sposobne vložiti več truda in energije v

reševanje različnih situacij v katerih se znajdejo. Kar se tiče poškodb in bolezni, le – te

boljše in lažje prenašajo in se spoprijemajo z njimi. Prav tako so tudi psihično nekoliko

bolj pripravljene od moških.

Rezultati v drugi tabeli pa so pokazali, da v največji meri na oceno, oziroma izpitno

uspešnost, vpliva napor, torej koliko truda je posameznik pripravljen vložiti v rešitev

neke situacije, oziroma koliko se je pripravljen potruditi za uspeh. V povprečju so ženske

pri tej spremenljivki dosegle višje rezultate in sicer so pripravljene vložiti nekoliko več

truda v delo in učenje kot moški. Prav tako smo ugotovili, da je povezava med tveganjem

in oceno, se pravi koliko je posameznik pripravljen tvegati oziroma žrtvovati za svoj

uspeh. Tako kot pri prejšnji spremenljivki, so tudi pri tej ženske dosegle višje rezultate,

torej so pripravljene več storiti, da rešijo določeno situacijo, v kateri se znajdejo. Poleg

tega smo opazili, da na učenčevo uspešnost v veliki meri vplivajo tudi utrujenost, navade

in poškodbe. Kadar ima oseba izdelane navade, se pravi, ko pride do situacije, ko se

mora posameznik učiti, takrat tisti, ki vedo kje začeti in na kakšen način, da bodo

porabili čim manj časa, da bodo pri tem kar se da uspešni, tisti posamezniki bodo v tem

primeru napredovali in dosegali višje rezultate, kot pa osebe, ki se učijo vedno na

drugačen način in ne vedo, kje začeti in kako narediti, da jim bo najlažje, torej nimajo

izdelanih določenih navad oziroma učnih navad. Iz rezultatov je prav tako razvidno, da

so ženske dosegle višje rezultate pri energiji, nahajale so se namreč nad povprečjem za

razliko od moških. Prav tako pa vidimo, da se energija dobro povezuje z naporom, torej

lahko sklepamo, da več kot imamo energije, več truda bomo lahko vložili v določeno

35

situacijo in za razrešitev le – te. Torej posledično to vpliva na to, kako uspešna bo

določena oseba v pomembni situaciji, na primer na izpitu. Strah, ki je prisoten v takšnih

situacijah se tudi povezuje z oceno, se pravi, da oseba, ki jo je strah, težje doseže dobro

oceno, oziroma bo težje uspešna v pomembnih situacijah.

Iz teh rezultatov lahko ugotovimo, da bi za posameznikovo uspešnost na pomembnem

dogodku oziroma za napovedovanje le – te, lahko uporabili ta barvni test, torej lahko

potrdimo hipotezo, ki je bila zastavljena v diplomskem delu. Klub vsemu pa bi z večjo

gotovostjo lahko to potrdili, če bi imeli večji vzorec merjencev, ki bi bil bolj

reprezentativen, saj bi bili rezultati bolj točni.

36

5 VIRI

About the method. (2016). CA method – meet the insight. Pridobljeno iz

http://camethod.com/en/colour-association-method.html

Bralna aktivnost. (2016). Dejavniki učenja. Pridobljeno iz http://www.cvzu-

pomurje.si/egradiva/ucimo_se_uciti/dejavniki_uenja.htm

Chiazzari, S. (2000). Barve. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Dolenc, S. (13.4.2003). Isaac Newton – prvi fizik ali zadnji čarovnik?. Kvarkadabra –

časopis za tolmačenje znanosti. Pridobljeno iz

http://www.kvarkadabra.net/2003/04/isaac-newton/

Dzulkifli, M. A. in Mustafar, M. F. (marec 2013). The influence od colour on memory

performance: a Review. The Malaysian journal of Medical Science, 20(2), 3-9.

Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3743993/

Gage, J. (2009). Colour and Culture: practice and meaning from antiquita to abstraction.

London: Thames and Hudson.

How does the CWAT metgod work?. (2016). Agent Balance. Pridobljeno iz

https://agentbalance.com/how-does-the-cwat-method-work/

Javornik, M., Voglar, D., Dermastia, A., Pavlovec, R., Resman, B., Stergar, J., Mlinar, Z.,

Weiss, P., Wraber, T., Krbavčič, A., Ferenc, T. in Torelli, N. (1987). Enciklopedija

Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Jenšterle, L. (2012). Starostni kontinuum in priljubljenost barv (Diplomsko delo, Višja

strokovna šola Maribor, Organizator socialne mreže). Pridobljeno iz

http://www.doba.si/diplome/11100250312.pdf

Kako barve pripomorejo k izboljšanju pomnjenja?. (7.3.2016). eizobraževanje.net.

Pridobljeno iz http://www.eizobrazevanje.net/kako-barve-pripomorejo-k-

izboljsanju-pomnjenja/

Lesar, U. (2014). Pomen Goethejevega trikotnika za likovno izobraževanje (Diplomsko

delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz

http://pefprints.pef.uni-lj.si/2444/1/Diplomsko_delo_3_verzija_tiskanje.pdf

Lisjak, B. (2016). Vse o barvah. Pridobljeno iz http://bojanlisjak.wix.com/vse-o-barvah

Lüscher, M. (1971). The Lüscher color test. New York: Pocket Books.

Marinič, A. (2015). Povezanost čustev in učenja: kako učitelji zaznavajo pomen čustev za

učence (Diplomsko delo, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta).

Pridobljeno iz

https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKA_DELA/Marinic_Anja_2015.pdf

37

Pečjak, V. (1993). Pripravljanje na izpit. Ljubljana: Samozaložba.

Stanič, S. (2010). Nevromarketing (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

družbene vede). Pridobljeno iz http://dk.fdv.uni-

lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_stanic-silvija.pdf

Šimonek, J. (2016). The technique of color word associations (CWA). Pridobljeno iz

file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/camethod_description%20(1).pdf

Štravs, M. (2010). Fenomen oranžne barve in likovna artikulacija (Diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz

file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/UNI_Stravs_Martina_1983.pdf

Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za

psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.

Vpliv barv na razpoloženje. (5.3.2016). Društvo za psihološko svetovanje Kameleon.

Pridobljeno iz http://svetovalnicakameleon.si/vpliv-barv-na-razpolozenje/

Westland, S. (2009). Colour personality test. Colourchat Stephen Westland. Pridobljeno iz

http://colourware.org/2009/07/23/colour-personality-test/