Uporaba preventivnega požiga

GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE

POVELJSTVO GZS

Požari v naravnem okolju

Tečaj za gasilske vodje v regiji in državi

Primerjava nekaterih osnovnih kazalnikov s področja požarov v naravnem okolju za

države članice komisije za požare v naravnem okolju CTIF.

Priporočila za uporabo preventivnega požiga in taktičnega požiga za gasilce

operativce

Seminarska naloga

Kočevje, 2013 Bojan Kocjan, VGČ II: st.

KAZALO

1. UVOD ......................................................................................................................... 4

2. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU ............................................................................. 6

2.1 Požari v naravnem okolju ...................................................................................................... 6

2.2 Terminologija na področju požarov v naravnem okolju .......................................................... 7

2.3 Komisija za gozdne požare pri CTIF .................................................................................... 11

2.4 Komisija za požare v naravi pri GZS .................................................................................... 12

2.5 Ogenj kot sredstvo v borbi proti požaru - nove metode za preventivo in gašenje gozdnih

požarov ............................................................................................................................... 13

2.6 Tehnike požiganja ............................................................................................................... 15

3. ANKETNI VPRAŠALNIK ......................................................................................... 22

3.3 Namen anketnega vprašalnika ............................................................................................ 28

3.4 Analiza anketnega vprašalnika ............................................................................................ 28

3.5 Rezultati in priporočila ......................................................................................................... 28

4. UPORABA NADZOROVANEGA OGNJA V PREVENTIVNE NAMENE .................. 29

4.1 Preventivni ukrepi z uporabo ognja ...................................................................................... 29

4.2 Zgodovina predpisanega požiga .......................................................................................... 29

4.3 Princip delovanja ................................................................................................................. 30

4.4 Izvajanje preventivnega požiga ........................................................................................... 31

4.5 Preventivni požigi v tujini ..................................................................................................... 33

4.6 Preventivni požigi v Sloveniji ............................................................................................... 35

4.7 Predlogi in priporočila .......................................................................................................... 37

5. UPORABA NADZOROVANEGA OGNJA V INTERVENCIJSKE NAMENE ............ 49

5.3 Indirektne metode gašenja požarov ..................................................................................... 49

5.4 Uporaba taktičnega požiga v tujini ....................................................................................... 54

5.5 Uporaba taktičnega požiga v Sloveniji ................................................................................. 55

5.6 Priporočila ........................................................................................................................... 55

6. ZAKLJUČEK............................................................................................................ 56

7. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 57

Kocjan, B.: Primerjava nekaterih osnovnih kazalnikov s področja požarov v naravnem okolju..

Seminarska naloga, GZS, Tečaj za gasilske vodje v regiji in državi, 2013

KAZALO SLIK

Slika 1: Poimenovanje delov požara ................................................................................................. 8

Slika 2: Požari v Evropi (www.fireparadox.org/forest_fires.php) ...................................................... 14

Slika 3: Požig v pasovih v smeri vetra (Wade, 1988). ..................................................................... 15

Slika 4: Požig proti vetru (Wade, 1988). .......................................................................................... 16

Slika 5: Požig z boka (Wade, 1988). ............................................................................................... 17

Slika 6: Točkovni požig (Wade, 1988). ............................................................................................ 17

Slika 7: Požig iz središča in krožni požig (Wade, 1988). ................................................................. 18

Slika 8: Primer preventivnega požiga (avtor neznan). ..................................................................... 30

Slika 9: Anatomija preventivnega požiga (http://wildfiretoday.com/2010/04/22/anatomy-of-a-

prescribed-fire/) 32

Slika 10: Obrazec za izvedbo preventivnega požiga (Wade 1988). ................................................. 47

Slika 11: Taktični požig v smeri proti vetru (Miloslavić, 2004). ......................................................... 49

Slika 12: Taktični požig v smeri vetra (Miloslavić, 2004). ................................................................. 50

Slika 13: Shematski prikaz delovanja protipožiga (Nikolov, 2008). .................................................. 51

Slika 14: Shematski prikaz napredovanja protipožiga (Gardere, 2008). .......................................... 52

Slika 15: Prikaz protipožiga usmerjenega po pobočju navzgor in navzdol (Gardere, 2008). ............ 52

Slika 16: Prikaz protipožiga usmerjenega vzdolž požara (Gardere, 2008). ...................................... 53

Slika 17: Metoda izoliranja površine (Burn out)

(http://ocw.usu.edu/forest__range__and_wildlife_sciences/wildland_fire_management_and_plannin

g/Unit_10__Fire_Behavior_Affects_Fireline_Tactics_4.html) .......................................................... 54

KAZALO TABEL

Tabela 1: Preventivne metode požiga ............................................................................................. 19

Tabela 2: Vprašalnik- osnovni podatki o gozdnih požarih (požarih v naravnem okolju) ................... 28

Tabela 3: Preventivni požig - argumenti .......................................................................................... 31

Tabela 4: Primerne površine za preventivni požig ........................................................................... 41

Tabela 5: Primer nekaterih predpisanih pogojev za oblikovanje pasov z zmanjšanim gorivom in

infrastrukturo za zaščito naseljenih območij v Kataloniji (Castellneu, 2002) .................... 44

4

1. UVOD

Raziskava ima v prvem delu namen poenotiti razumevanje nekaterih osnovnih terminov s področja

požarov v naravnem okolju za države članice komisije za požare v naravnem okolju CTIF. V drugem

delu naloge so izdelana kratka priporočila za praktično uporabo nadzorovanega ognja v preventivne

in intervencijsko taktične namene.

Z analizo nekaterih osnovnih dejavnikov s področja požarov v naravnem okolju za države članice

komisije za požare v naravnem okolju CTIF, ki bo opravljena na podlagi odgovorov iz vprašalnika,

bomo skušali poenotiti razumevanje nekaterih osnovnih pojmov in definicij, ki jih trenutno v različnih

državah različno pojmujejo.

S pravilnim razumevanjem določenih pojmov se bodo gasilski in drugi strokovnjaki v Evropi lažje

sporazumevali in iskali skupne rešitve na zelo raznolikem področju požarov v naravnem okolju.

Na podlagi ocene trenutnega stanja praktične uporabe načrtovanega ognja v preventivne in

intervencijsko taktične namene v Sloveniji in študijem literature so izdelana kratka priporočila za

praktično uporabo načrtovanega ognja v preventivne namene (preventivni požig) in v intervencijske

namene (taktični požig) za gasilce operativce.

Na začetku raziskave smo postavili naslednje raziskovalne hipoteze:

1. Članice CTIF nimajo enotnih kriterijev in meril za poimenovanje in vrednotenje dejavnikov s

področja požarov v naravnem okolju.

2. Primerjava bo omogočila lažje razumevanje pojmov in definicij ter sporazumevanje gasilskih

in drugih strokovnjakov.

3. Izvajanje preventivnega požiga je v določenih primerih lahko ekološko sprejemljiv in

učinkovit ukrep pri izvajanju preventivnih ukrepov s področja požarov v naravnem okolju.

4. Taktični požig je v določenih primerih lahko učinkovito taktično orodje pri gašenju velikih

požarov v naravnem okolju.

Pričakujemo rezultate, ki bodo omogočili:

1. Poenoteno razumevanje nekaterih osnovnih pojmov in definicij s področja požarov v

naravnem okolju.

2. Lažje sporazumevanje strokovnjakov na področju požarov v naravnem okolju v prihodnje.

3. Priporočila za praktično uporabo preventivnega požiga in taktičnega požiga za gasilce

operativce.



5

Rad bi se zahvalil Komisiji za gozdne požare pri CTIF (Forest Fires commission), da je dovolila

obdelavo anketnega vprašalnika, ki sem ga pripravil na predlog komisije. Za sodelovanje in pomoč

pri izdelavi naloge bi se rad zahvalil mentorju Darku Muhiču, kolegu Joštu Jakši ter kolegicam in

kolegom iz Gozdarskega inštituta Slovenije.



6

2. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU

2.1 Požari v naravnem okolju

V slovenskih podnebnih razmerah ogenj predstavlja motnjo v razvoju ekosistemov, a je kljub temu

naravni pojav, ki je bil vedno prisoten. Požar v naravnem okolju pomembno vpliva na rastline, živali,

glive in procese v tleh. Posledice so biološke, fizikalne in kemične spremembe. Med najbolj

opaznimi procesi je izguba organske snovi. Učinki ognja na gozdna tla in biokemične procese v njih

so odvisni predvsem od trajanja povečane temperature in dosežene temperature. Dosežena

temperatura nad tlemi in v tleh je odvisna predvsem od razpoložljive količine goriv. Po požaru so

temperaturni ekstremi tal večji. Zaradi črne obarvanosti se čez dan tla bolj segrejejo, ponoči pa, ker

ni rastlinskega pokrova, bolj ohladijo. Ogenj ima največje učinke na organsko snov. Učinki imajo na

tla tako slabe kot dobre posledice. Dobra posledica je mineralizacija organske snovi, ki bi po

naravni poti mineralizirala leta dolgo. Slaba stran pa je izguba organske snovi, ki je odvisna

predvsem od intenzivnosti gorenja. Kar nekaj organske snovi izpuhti v zrak. Količina izgubljenih

snovi je odvisna od temperature. Višja ko je, večje so izgube. Mnogo elementov in mikroelementov,

ki se ob požaru nenadoma sprostijo, pa je podvrženo izpiranju in odnašanju z vetrom. Tako se

opožarjeno zemljišče siromaši na hranilih. Spiranje hranil in s tem povezana erozija je po požaru

pospešena, ker imajo pogorela tla veliko manjšo sposobnost zadrževanja vode, torej je površinski

odtok večji. Tudi vlažnost tal se v večini primerov zmanjša, kar je povezano z manjšo sposobnostjo

vezanja vode in z povišano temperaturo tal, ki pospešuje evaporacijo. Ponavadi gozdni požari

povzroče povečanje pH vrednosti v gozdnih tleh. Vpliv na gozdno favno je različen. Mikro in mezo

favna, ki jo ponavadi najdemo v površinskih, organskih plasteh gozdnih tal in ima omejene možnosti

premikanja, je mnogo bolj prizadeta kot makro favna, ki ima boljše možnosti premikanja. Za makro

favno ponavadi gozdni požari niso usodni, izjema je čas poleganja, ko so mladiči še nezadostno

gibljivi. Število rastlinskih vrst se ob požaru nenadno zmanjša. Toda kmalu po požaru, ponavadi po

prvem dežju, se hitro povečuje. Ekološke škode, ki jih povzročajo gozdni požari so vezane

predvsem z dolgoročno izgubo rodovitnosti zemljišč in izpostavljenostjo zemljišč eroziji. Sukcesije

rastlinskih združb se vrnejo v pionirski stadij. Zadrževalna sposobnost gozda in gozdnih tal za vodo

se zmanjša, kar lahko povzroča poplave in pomanjkanje pitne vode. Raziskave kažejo, da so gozdni

požari največji vir dioxinov, strupenih kemikalij - onesnaževalcev okolja (Jakša, 2006).

Požari v naravnem okolju imajo poleg direktne škode torej številne negativne posledice:

• Zmanjšanje varovalne vloge zemljišča;

• Pojav erozije z vodo in eolske erozije;



7

• Poslabšanje mehanskih in kemijskih lastnosti tal;

• Ogrožanje prometnic in druge javne infrastrukture;

• Zasipavanje hidroakumulacij;

• Ogrožanje gospodarskih panog: kmetijstva, gozdarstva, lesne industrije, turizma…(Kocjan,

1988).

Požari v naravnem okolju se delijo na nekontrolirane (stihijske) in kontrolirane oz. načrtovane.

Nekontrolirani požar v naravnem okolju je stihijsko širjenje ognja po naravnem okolju. S pomočjo

načrtovanih požarov oz. požigov v naravnem okolju se opravljajo določena dela na kmetijskih ali

gozdnih površinah – zadrževanje sukcesivnih stadijev, uravnavanje določenih vrst živali ali rastlin…

Z ognjem lahko reduciramo tudi preveliko količino gorljivega materiala. V Sloveniji šele začenjamo

razmišljati o sistematični uporabi ognja kot orodja za dosego določenih načrtovanih ciljev.

Problematika požarov v naravnem okolju je v Evropi poudarjena predvsem v sredozemskih državah,

glede na klimatske spremembe pa se problematika pospešeno širi tudi proti severu in vzhodu

celine. Zaradi tega je pomembno, da se na to tematiko krepi mednarodno sodelovanje

strokovnjakov različnih profilov, ki iščejo ukrepe za preprečevanje nastanka požarov v naravnem

okolju. Zato je pomembno, da se znajo gasilski in drugi strokovnjaki ustrezno sporazumevati med

seboj. Terminologija v različnih državah je različna, organizacija varstva pred požari prav tako. Da bi

se strokovnjaki med seboj lažje sporazumevali, smo v ta namen pripravili anketni vprašalnik, s

katerim smo želeli poenotiti razumevanje nekaterih osnovnih dejavnikov s področja požarov v

naravnem okolju za države članice komisije za požare v naravnem okolju.

2.2 Terminologija na področju požarov v naravnem okolju

Gasilci izraze na področju požarov v naravnem okolju ne uporabljamo enotno, pomensko

istoznačno in izrazi niso vedno skladni z obstoječo veljavno zakonodajo.

Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je med naravne nesreče uvrščen tudi

požar v naravnem okolju (ZVNDN-UPB1, 8.člen).

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

1. gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki

zagotavlja katero koli funkcijo gozda, ter vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v

gozdnogospodarskem načrtu;

2. obrežni in protivetrovni pasovi drevja;

3. drevoredi in parki;



8

4. obore za rejo divjadi in pašniki;

5. kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in

travniki, na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;

6. kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča

z drugim obvodnim rastjem oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd

ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju (Uredba, 2. člen)

Skladno z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju je požar v naravnem okolju požar v

gozdu, kmetijskih obdelanih ali neobdelanih zemljiščih, v obrežnih in protivetrovnih pasovih drevja,

drevoredih in parkih ter v oborah za rejo divjadi.

Po zakonu o varstvu pred požarom je požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v

prostoru in času (ZVPoz-UPB1, 5.člen).

Požare glede na mesto nastanka požara delimo na:

• požar v urbanem okolju,

• požar v industriji,

• požar v naravnem okolju – gozdni požar, travniški požar, požar na polju, požar na deponiji

odpadkov… (Stevanovič, Priročnik za gasilca).

Gozdni požar je torej eden izmed požarov v naravnem okolju. Gre za požar v gozdu, ki je po

Zakonu o gozdovih zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim

rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v

zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta (ZG, 2.člen).



9

Slika 1: Poimenovanje delov požara (GZS, 2009)

Izvor požara pri gozdnem požaru je mesto, kjer je prišlo do začetka požara. Rep požara je mesto,

kjer ima požar najnižjo intenziteto in najmanjšo hitrost širjenja. Smer vetra je zemljepisna smer, v

katero piha veter. Čelo požara je mesto, kjer ima požar največjo intenzivnost in je praviloma

nasproti repa požara. Levi bok se nahaja na levi strani, desni bok pa na desni strani, gledano z

repa požara. Požarni jezik je območje, kjer se je požar klinasto razširil v zeleno cono. S pojmom

črna cona označujemo površino, ki jo je ogenj zajel in tudi poškodoval. V črni coni lahko ostanejo

otoki (nepoškodovana površina) ali žepi. V zeleni coni (cona, ki ni poškodovana) pa lahko pride do

t. i. črne lise, ko pride do (sekundarnega) prenosa ognja v daljavo

(http://www.gasilec.net/modules/simplemod/datoteke/0-

Operativno%20takticni%20postopki/RRN%20OTP.pdf).

Ogenj je pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo, toploto in dim

(http://www.gasilec.net/datoteke: 2-VS-literatura-POZARNA-PREVENTIVA.doc).

Po slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni požígati, z ognjem uničevati (http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=po%C5%BEig&hs=1). Po Wikipediji je požig

kaznivo dejanje, zavestno in zlonamerno podtikanje ognja v stavbah in v naravi. 222. člen

Kazenskega zakonika za požig predpisuje različno dolge zaporne kazni, če je požgana stvar

posebnega kulturnega pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, se storilec kaznuje z

zaporom od enega do desetih let (KZ-1-UPB2, 222 člen). Termin požig (ati) ima trenutno v

izrazoslovju negativni pomen.

V tuji literaturi je preventivni oz. načrtovani požig (prescribed burning) na znanju (načrt) in

nadzoru temelječa uporaba ognja v specifičnih krajinskih območjih za doseganje načrtovanih ciljev

upravljanja z naravnimi viri. Tovrstna uporaba ognja naj bi zmanjšala emisije dima in povečala

koristi za konkretno lokacijo (http://bcwildfire.ca/prevention/PrescribedFire/). Pred požigom mora biti

izdelan predpisani požarni načrt, z merljivimi kriteriji, ki predpišejo pogoje, pod katerimi se lahko

požiga, odobren od pristojnih inštitucij in skladen z okoljsko zakonodajo

(http://www.nwcg.gov/pms/pubs/glossary/a.htm). Preventivni požig je namensko zažiganje trave,

grmovja ali gorljivega materiala na gozdnih tleh, z vnaprej določenim namenom, skladno s

specifičnimi pogoji na lokaciji (http://geology.isu.edu/geostac/Field_Exercise/

wildfire/prescribedburns.htm).



10

V evropskem projektu Fire Paradox kot intervencijski oz. taktični požig imenujejo namensko

uporabo ognja za povečanje hitrosti ali učinkovitosti intervencije gašenja požara v naravi. Med

intervencijske oz. taktične požige štejemo predpožig, protipožig in izoliranje požarne površine.

Predpožig (Back Fire) – požig v smeri proti vetru ali po pobočju navzdol - je nadzorovan ogenj

prižgan vzdolž notranjega roba protipožarnega pasu z namenom, da se porabi gorivo na poti do

požara ali spremeni upravljanje moči konvekcijskega stebra požara. Predpožig (Backfiring) je taktika

indirektnega napada, namensko požiganje gorljivega materiala znotraj protipožarne ovire, da

upočasnimo, ustavimo, ali zadržujemo hitro širjenje požara. Ima širok spekter uporabe. Uporaben je

pri strategiji lociranja protipožarnih ovir kot lokacij, kjer se lahko z ognjem bojuje v gasilskem smislu.

Izvaja se na povelje odgovornih. Izoliranje požarne površine (Burn Out) je požig prižgan znotraj

protipožarne ovire z namenom požgati gorivo med robom požara in protipožarno oviro

(http://www.nwcg.gov/pms/pubs/glossary/a.htm; http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php).

Tehnika v Evropi ni dovolj uporabljena. Za izboljšanje te tehnike je potrebno koordinirano

sodelovanje z uporabo izkušenj, podprtih z potrebnimi raziskavami

(http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php). Protipožig (Counter Fire) – požig v smeri vetra

ali po pobočju navzgor - je namenski, nadzorovan ogenj prižgan med požarom in predpožigom z

namenom pospešiti širjenje predpožiga. Gre za intervencijski požig z namenom, da se požar

zaustavi, upočasni, razdeli čelo požara ali usmeri požar

(http://www.nwcg.gov/pms/pubs/glossary/a.htm; http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php).

Preventivni ukrepi varstva pred požarom so vsi preventivni prostorski, gradbeni, tehnološki,

tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara, ob njegovem

nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.

Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za

gašenje požara. Med te ukrepe spadajo tudi sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in

gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru (ZVPoz-UPB1, 5. člen).

Preventivnega požiga ni med preventivnimi ukrepi varstva pred požarom, taktični požigi niso del

aktivnih ukrepov varstva pred požarom.

Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred

požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in

drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

Pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati

lastniki in uporabniki nepremičnin na ogroženih območjih. Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju

ukrepov varstva pred požarom za preprečitev nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati



11

z lastniki, zakupniki in drugimi uporabniki zemljišč ter z Zavodom za gozdove Slovenije tudi

organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v

naravnem okolju (ZVPoz-UPB1, 26. člen).

Preventivni in taktični požigi se trenutno ne načrtujejo, izvajajo pa izjemoma. Pri načrtovanju in

izvajanju nadzorovanih požigov bo potrebno sodelovanje s številnimi deležniki.

Požarno stražo mora organizirati lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega

zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Požarno stražo v

naravnem okolju lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo. Požarna straža se

mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost (ZVPoz-UPB1, 37 člen).

Trenutno požarna straža nima predpisanih nalog izven obdobja povečane požarne ogroženosti, ko

je najbolj primeren čas za izvajanje preventivnih požigov.

Vlada ali minister lahko predpiše ali razglasi posebne ukrepe varstva pred požarom v naseljih ali

naravnem okolju. Lokalna skupnost lahko glede na geografske, vremenske, urbanistične ali druge

razmere predpiše posebne ukrepe varstva pred požarom za naselje ali naravno okolje ter razglasi

povečano požarno ogroženost na svojem območju (ZVPoz-UPB1, 43. člen).

Preventivni in taktični požigi trenutno ne štejejo med posebne ukrepe varstva pred požarom.

Po Zakonu o gasilstvu med pravice in dolžnosti vodje intervencije sodi tudi, da odredi sežig

nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti in da odredi posek gozdnega drevja za

preprečitev širjenja gozdnega požara (ZGas-UPB1, 41. člen).

Vodja intervencije trenutno nima nobenega pooblastila glede načrtovanih požigov.

Skladno s 25. b členom Statuta Gasilske zveze Slovenije je poveljstvo GZS za izvajanje strokovnih

nalog imenovalo Komisijo za požare v naravi. Ime komisije ni skladno z zakonodajo.

2.3 Komisija za gozdne požare pri CTIF

CTIF je mednarodna gasilska organizacija, ki združuje države članice, pa tudi druge partnerske

inštitucije iz Evrope in širše.

Komisija za gozdne požare (Forest Fires commission) v okviru CTIF je bila ustanovljena leta 1986 z

namenom:

• Spoznati organizacijo, sestavo, usposabljanje in opremo operativnih enot v vsaki državi.

• Reševati problematiko povezano s požari v naravnem okolju (www. ctif.org)

Nekaj izhodišč za delo komisije danes:



12

• Požari v naravnem okolju (gozdovih) so eni najbolj prisotnih vzrokov klimatskih sprememb.

• Vsaka država se po svoje sooča s požari v naravnem okolju pri uporabi preventivnih metod

in metod gašenja teh požarov.

• S tematiko požarov v naravnem okolju se ukvarja veliko različnih inštitucij in posameznikov z

različnim znanjem in kompetencami, ki lahko zmanjšujejo učinkovitost pri iskanju rešitev.

• Posebnost pri upravljanju s požari v naravnem okolju je uporaba ognja kot orodja za

preprečitev ali gašenje požarov.

• Tematika zahteva dobro sodelovanje med različnimi inštitucijami – gasilci, gozdarji,

agronomi, biologi, okoljskimi nevladnimi organizacijami.

• V zadnjem obdobju so znanstvene raziskave požarov v naravnem okolju prispevale

pomembne praktične rešitve za uporabnike na terenu.

• Na različnih koncih sveta potekajo številni intenzivni projekti in aktivnosti na temo požarov v

naravnem okolju.

• Komisija za gozdne požare lahko prispeva pomembno vlogo pri koordinaciji in promociji

strokovnih izkušenj in znanj med vsemi operativci.

• Cilji Komisije za gozdne požare:

o Valorizacija raziskav (analize, pilotni projekti, izkušnje…).

o Zagotavljnaje izmenjave znanja in izkušenj med državmi na področju upravljanja s

požari v naravnem okolju, tehnikami uporabe ognja v preventivne namene ali za

gašenje, taktike gašenja, zagotavljanja varnosti operativnih enot…

o Mednarodno sodelovanje in vzajemna pomoč pri usposabljanju, svetovanju,

postopkih, operativnih enotah in tehniki, zavarovanju (Ryser, 2012).

2.4 Komisija za požare v naravi pri GZS

Komisija je ena izmed strokovnih komisij, ki deluje kot svetovalni organ poveljniku GZS. Komisija se

ukvarja tudi z naslednjimi vprašanji (vir so zapisniki in programi komisije):

• Priprava smernic taktike gasilskih enot za ukrepanje ob požarih v naravnem okolju.

• Priprava opomnika za vodje intervencij za izvajanje intervencij ob požarih v naravnem okolju.

• Sodelovanje pri pripravi in izvedbi operativno taktičnih vaj v naravnem okolju.

• Mednarodno sodelovanje z gasilci sosednjih držav – Francija, Italija, Hrvaška.

• Usposabljanje ekipe gasilcev za izvajanje načrtovanih požarov v naravnem okolju v

izobraževalnem centru v Franciji in na Igu.

• Spremljanje problematike požarov v naravnem okolju v tujini.

• Organizacija posvetov Požari v naravnem okolju.

• Organizacija strokovnih ekskurzij.



13

Trenutni predsednik komisije je član Komisije za gozdne požare pri CTIF.

2.5 Ogenj kot sredstvo v borbi proti požaru - nove metode za preventivo in

gašenje gozdnih požarov

Požari v naravnem okolju so velik problem za veliko evropskih držav, saj ogrožajo človeška življenja

in imetje ter imajo pogubne vplive na krajino. Po drugi strani pa je človek ogenj vedno uporabljal kot

orodje za uravnavanje narave in tradicionalna uporaba ognja v tovrstne namene je znana v mnogih

predelih Evrope. Razumevanje tega paradoksa je tako bistveno za iskanje rešitev za celostno

upravljanje krajine z uporabo ognja (http://fireintuition.efi.int/).

Trenutno stanje v sredozemskih gozdovih in gozdnati krajini:

• Zmanjševanje prebivalstva na podeželju zaradi boljših možnosti zaposlovanja v mestih in na

splošno staranje podeželskega prebivalstva.

• Opuščanje tradicionalnih rab prostora in praks na podeželju zaradi odseljevanja.

• Zmanjšanje uporabe primarnih gozdnih proizvodov.

• Zmanjšanje in opuščanje tradicionalnih rab prostora, kot so paša in pridobivanje sečnih

ostankov.

• Povečanje uporabe naravnega okolja za potrebe rekreacije in turizma.

• Povečanje konflikta med urbanim in naravnim-gozdnim okoljem.

Te nenačrtovane spremembe so povzročile, da je požar postal zmeraj bolj uporabljeno in močno

orodje v teh novonastalih, konfliktnih situacijah (www.fireparadox.org/forest_fires.php).

Vpliv podnebnih sprememb

Podnebne spremembe bodo verjetno povečale dolžino in težavnost požarne sezone, kot širjenje

področij z veliko požarno ogroženostjo. Ekstremne vremenske razmere se bodo verjetno

povečevale in s tem tudi možnost velikih požarov. Ponavljajoče se suše in zmanjšanje padavin bo

verjetno upočasnilo regeneracijo naravnega okolja po požarih

(www.fireparadox.org/forest_fires.php).

Požari kot globalni problem

Požari ogrožajo tako gozdove (naravno okolje) kot urbana območja. Tveganje za nastanek velikih,

uničujočih požarov narašča, vsako požarno sezono lahko pričakujemo najslabši možni scenarij.

Gozdni požari se pojavljajo predvsem v sredozemski regiji, a tudi v zahodni Franciji, Poljski in naprej

proti severu (www.fireparadox.org/forest_fires.php).



14

Slika 2: Požari v Evropi (www.fireparadox.org/forest_fires.php)

V letih 2007-2010 je potekal projekt »The Fire Paradox project«, ki je imel za cilj izdelati znanstvene

in tehnične osnove z namenom opredeliti, katere nove prakse in celostno upravljanje politik bo

zagotovilo v Evropi čim bolj učinkovito sposobnost preprečevanja in gašenja požarov v naravnem

okolju (http://www.fireparadox.org/project.php).

Projekt Fire Paradox temelji na štirih predpostavkah, da iz sredozemskega prostora požari ne bodo

izginili; da je ogenj lahko orodje za gospodarjenje s prostorom; da je problem nalaganje gorljivega

materiala v naravi; da je potrebno določiti lestvico tveganja načrtne uporabe ognja. Projekt poudarja

pomen razvijanja orodij za simulacijo požarov, evidenco gorljive snovi, pospešuje prenos znanja,

evaluacijo politik varstva pred požarom v naravnem okolju in pomen stalnega izobraževanja

strokovnjakov (Jakša, 2009).

Koncept zahteva upoštevanje različnih vidikov ognja, od njegove uporabe za načrtno praktično

upravljanje (preventivni požigi) do uvajanja in propagiranja nenačrtovanih oz. nekontroliranih

požarov (požarov v naravnem okolju) ter do uporabe ognja v borbi proti požarom v naravnem okolju

(intervencijski požigi). Preventivni ali intervencijski požigi bodo s kontrolo prostorskega širjenja,

intenzivnosti in vplivov požarov postavili meje požarom v naravnem okolju. Ta pristop temelji na

prizadevanju za nastanek novih praks in politik na znanstvenih in tehnoloških osnovah v sklopu



15

celostnega upravljanja z ognjem v naravnem okolju in pri razvoju strategij za njegovo

implementacijo v Evropi (http://fireintuition.efi.int/).

2.6 Tehnike požiganja

Z namenom zagotoviti obnašanje ognja skladno s cilji upravljanja, se v praksi uporabljajo različne

tehnike požiganja. Katera je v danem primeru najboljša, je odvisno od namena in ciljnih vplivov

ognja v konkretni situaciji. Požigi, ki temeljijo na obnašanju in širjenju vetra, se širijo z vetrom, proti

vetru ali pravokotno na smer vetra. Vse ostale tehnike so osnovane na kombinaciji prej naštetih:

Pobočje učinkuje na stopnjo širjenja požiga podobno kot veter (Boerwinkel in dr., 2004).

Požig v smeri vetra (Head fire)

S tovrstnim požigom se ogenj širi z vetrom. Najprej se požge dovolj široka protipožarna ovira, nato

se na predpisani razdalji prižge ogenj vzporedno s protipožarno oviro. Ko ta pas površine zgori, se

postopek ponovi na določeni razdalji za požgano površino. Na ta način vzdržujemo nizko

intenzivnost ognja. Ogenj gre hitro preko površine in razvije temperature do 1000° C. Gorljivi

material v tleh običajno ne zgori popolnoma, kar ne povzroči previsokih temperatur pri tleh. Tako

pogosto zgori le zgornji sloj opada, živi svet v tleh pa se, kolikor je možno, ohrani. Ta metoda je

primerna za požig rastlinja z lesnatimi vrstami, kot so manjša drevesa. Ker je temperatura pri tleh

relativno nizka v primerjavi s požigom v smeri proti vetru, organizmi v tleh praviloma preživijo

(Boerwinkel in dr., 2004).

Slika 3: Požig v pasovih v smeri vetra (Wade, 1988).



16

Požig v smeri proti vetru (Back fire)

S tovrstnim požigom se ogenj prižge v smeri proti prevladujočemu vetru. V ravnini se ogenj prižge

vzdolž protipožarne ovire, ki stoji pravokotno na smer vetra. V hribovitih območjih se vegetacija

zakuri vzdolž vrha grebena. Ta požig se uporablja v primerih, ko ima požar v smeri vetra tendenco

hitrega širjenja. Tako je naraščujoča hitrost ognja znatno zmanjšana in gorljivi material zgori bolj

popolno, vendar še vedno pri nižjih temperaturah. Pri tleh so temperature teh požigov višje kot pri

požigih v smeri vetra. Zaradi visoke intenzivnosti in počasnejšega širjenja v primerjavi s požigi v

smeri vetra, je ta metoda primerna za odstranitev kompletnega opada, zaradi tega pa posledično za

čiščenje površin poraslih z mladimi rastlinami. Lahko se uporabi za pomladitev nekaterih vrst

grmičevja ali za odstranitev goste travne vegetacije ali vegetacije z debelim slojem mahu


Slika 4: Požig proti vetru (Wade, 1988).

Požig z boka požara (Flank fire)

Požig se izvaja na način, da požigamo pasove vegetacije, ki so vzporedni s smerjo vetra. Ti pasovi

zgorijo eden proti drugemu. Ob srečanju ognjev se lahko razvije vrtinčenje - turbulenca zraka.

Stransko širjenje ognja je hitreje kot širjenje ognja-požara v smeri vetra. Ta metoda se ne uporablja

na velikih površinah, ampak v povezavi s požigom v smeri proti vetru, da pospeši to tehniko




17

Slika 5: Požig z boka (Wade, 1988).

Točkovni požig (Point burning)

Ko je potrebno območje požgati, ni pa nujno, da zgori čisto vsak košček terena enako, je primerna

uporaba te metode. Nekaj točk v območju se zažge, kar tvori kombinacijo prej naštetih metod. Za

tovrstnim požigom ostanejo površine, ki so bolj in manj intenzivno pogorene. Kot rezultat se oblikuje

neenakomeren vzorec bolj in manj zgorenih površin, ki zboljšuje raznolikost pokrajine (Boerwinkel in

dr., 2004).

Slika 6: Točkovni požig (Wade, 1988).



18

Požig vzdolž robov (Ignition alongside the edges)

S to metodo površina popolnoma pogori. Ogenj se zažge na robu površine in ogenj se bo širil proti

središču površine. Uporablja se na majhnih površinah z malo gorljivega materiala in v kombinaciji z

ostalimi metodami, kot požig iz središča in požig v pasovih.

Slika 7: Požig iz središča in krožni požig (Wade, 1988).

S tovrstnimi požigi se ustvari le malo konvekcije, kar omogoča boljši nadzor ognja. Poleg nizke

intenzivnosti ognja so te tehnike pomembne zaradi ekoloških razlogov (Boerwinkel in dr., 2004).

Požigi v primerjavi z ostalimi metodami

Vsako upravljavsko orodje ima specifične prednosti in pomanjkljivosti, ki segajo od ekoloških do

ekonomskih osnov. Orodja kot mulčenje, košnja in paša zahtevajo posebno tehnično opremo in/ali

infrastrukturo. Na splošno razširjeno in zamudno ročno delo v površinski obdelavi je potrebno in ga

je možno izvesti na zelo majhnih površinah z veliko ljudi ali dragimi stroji (Boerwinkel in dr., 2004).

19

Tabela 1: Preventivne metode požiga

(http://www.rw.ttu.edu/4309/prescribed_fire_methods_table.htm)

Tehnika Mesto uporabe Način izvedbe Prednosti Pomanjkljivosti

Požig v smeri

vetra (head fire)

Velike površine, grmičevje,

goloseki, pod sestoji z

lahkim gorivom.

(1) Požig (backfire) v

smeri vetra, dokler ni

ustvarjen protipožarni

pas.

(2) Majhen požig v smeri

vetra.

Hiter, ne drag, dobra razpršenost

dima.

Velika intenzivnost, velika

možnost požarnega preskoka.

Požig v smeri

proti vetru (back

fire)

Pod zastorom dreves, večja

količina goriva v bližini

požarne linije.


smeri proti vetru; lahko

se oblikuje dodatne

pasove in zažge požig

(backfire) v smeri proti

vetru z vsakega pasu.

Počasen, nizka intenzivnost,

majhna ožganost, nizka možnost

požarnega preskoka.

Drag, dim ostane blizu tal,

zahteva dolg čas, kar lahko

privede do spremembe smeri

vetra.

Požig v pasovih v

smeri vetra (strip

head fire)


goloseki, izbiralna sečnja z

manjšo količino sečnih

ostankov pod drevesnim

zastorom.


smeri proti vetru, dokler

ni ustvarjen protipožarni

pas.

(2) Prižge se požig (head

Relativno hiter, intenzivnost se

prilagaja z širino pasu, prilagodljiv,

zmerni stroški.

Potrebujemo dostop znotraj

območja; če imamo pod sestoji

3 ali več pasov, ki istočasno

gorijo, lahko pride do

sočasnega, visoko



20

fire) na določeni razdalji

proti vetru.

(3) Nadaljuje se z

zaporednimi pasovi

širine, ki dajejo željene

plamene.

intenzivnega požara.

Točkovni požig v

smeri vetra (spot

head fire)


goloseki, izbiralna sečnja z

manjšo količino sečnih

ostankov pod zastorom

dreves; možna uporaba

letal ali helikopterjev.


smeri proti vetru, dokler

ni ustvarjen protipožarni

pas.

(2) Začni točkovni požig

na določeni razdalji v

smeri proti vetru.

(3) Prilagajanje točk

prižiga za dosego

željenih plamenov.

Relativno hiter, intenzivnost se

prilagaja z razporeditvitjo točk

požiga, lahko dobimo spremenljive

učinke med tistimi pri požigu v

smeri vetra in tistimi pri požigu z

boka, srednji stroški.

Potrebujemo dostop znotraj

območja, če ne požigamo iz

zraka.

Požig z boka

požara (flank fire)

Goloseki, grmičevje, lahka

goriva pod zastorom.


smeri vetra, dokler ni

ustvarjen protipožarni

pas.

Dolžina plamenov med tistimi pri

požigu v smeri proti vetru in tistimi

pri požigu v smeri vetra, srednji

stroški, lahko se spreminja od

Občutljiv na spremembo vetra,

potrebuje dobro koordinacijo

enote



21

(2) Več zažigalcev

napreduje v veter in

prilagaja hitrost, da dobijo

željene plamene.

požiga podobnega požigu v smeri

proti vetru do požiga z boka

požara.

Požig iz središča

ali požig z

obkrožanjem

(center or ring

fire)

Goloseki, grmičevje. (1) Za požig iz središča,

se najprej zažge

središče.

(2) Krog se nato prižge

proti središču, pogosto se

izvaja s pomočjo elektrike

ali iz zraka.

Zelo hiter, najboljša razpršenost

dima; ogenj zelo visoke

intenzivnosti, usmerjen proti

središču, stran od okoliške

vegetacije in goriva.

Lahko povzroči nevarne

konvekcijske tokove; lahko

povzroči požarni preskok na

večje razdalje; lahko zahteva

dodatne gasilske enote.

28

3. ANKETNI VPRAŠALNIK

Anketni vprašalnik je bil sestavljen na osnovi poznavanja problematike požarov v naravnem okolju v

Sloveniji in preko sekretarja Komisije za gozdne požare pri CTIF poslan na ustrezne naslove.

Priprava vprašalnika je zahtevala precej truda in časa, saj je bilo potrebno, ker gre za večje število

evropskih držav, vsebino ustrezno oblikovati in prevesti v angleški jezik.

Tabela 2: Vprašalnik- osnovni podatki o gozdnih požarih (požarih v naravnem okolju)

Questionnaire – basic data of forest fire (fire in natural enviroment)

Data based on period 2001-2010

1. State ________________________

2. State area ________ km2

3. Share of state area covered by natural enviroment (grass, shrubs, bushes, brush …) ________ %

4. Share of state area covered by forest (trees higher than 4 m) ________ %

5. Share of coniferous trees ________ %

6. Number of inhabitants (0,0 mio.) ________

7. Number of firefighters

a. Professional ________

b. Volunteer ________

c. Specialised for forest fire ________



23

8. Conditions/ requirements to be a firefighter

a. Age ________

b. Firefighting education Yes No

c. Skills Yes No

d. Health Yes No

e. Other ____________________________ Yes No

9. Special firefighting acts dealing with forest fire

a. ________________________________________________________________________

b. ________________________________________________________________________

c. ________________________________________________________________________

10. Forest fire commision on national level – is it organized

a. Yes

b. No

11. National Emergency response Plan in the event of great fire in natural enviroment

a. Yes

b. In preparation/procedure

c. No

12. Firefighting education system dealing with forest fire

a. Yes


c. No



24

13. Firefighting plan

a. Yes


c. No

14. Special tactic for estinguishing forest fire

a. Yes

b. In preparation

c. No

15. Commanding system

a. Yes

b. In preparation

c. No

16. Special technik for extinguishing forest fire – on national level

a. Vehicle

i. Special vehicle for forest fire Yes No

ii. Command vehicle for big intervention Yes No

iii. Other _________________________

b. Helicopter

i. Bell Number ______

ii. Cougar Number ______

iii. Other_________________________ Number ______

c. Airplane



25

i. Canadair Number ______

ii. Airtractor Number ______

iii. Other _________________________ Number ______

d. Fire Boat Yes No

e. Other ____________________________ Yes No

17. Water suply for estinguishing forest fire

a. Natural resource - lake, river, creeks, wells Yes No

b. Hydrant net Yes No

c. Basin Yes No

d. Auto cistern Yes No

e. Other ___________________________ Yes No

18. Special forest roads, tracks, paths (purpuse of construction are forest fires)

Yes No

19. Use of back fire in firefighting intervention tactics Yes No

20. Use of prescribe burning (controlled burning) in natural enviroment Yes No

21. Prohibition of use an open fire in natural enviroment in case of great and very great fire hazard

Yes No

22. Public announcement publishes in case of great and very great fire hazard

Yes No

23. Observing the terrain



26

a. Wachtowers Yes No

b. Patrols Yes No

c. Aeroplanes Yes No

d. Cameras Yes No

e. Satelites Yes No

f. Other ____________________________ Yes No

24. Maps

a. Terrain maps Yes No

b. Maps with firefighting infrastucture Yes No

c. Digital maps Yes No

25. Digital tehnology supporting firefihgting (through live picture and sound)

a. Weather forecast (rain, wind, moisture) Yes No

b. Modeling and predicting forest fire behaviour Yes No

c. Managing/commanding extinguishing

i. Airforces Yes No

ii. Vehicles Yes No

iii. Firefighters Yes No

d. Other ____________________________________ Yes No

26. Fire fighting information system

a. Application for data base in firefighting organisations Yes No

b. Information system for accidents and interventions Yes No

c. Other _____________________________________ Yes No



27

27. Autonomous system of radio communications Yes No

28. Firefightig system

a. Typification of firefighting vehicles Yes No

b. Categorisation of firefighting brigades Yes No

c. Other _____________________________________ Yes No

29. Cooperation

a. Ministry of defence or other ministry ____________ Yes No

b. Civil protection Yes No

c. Police Yes No

d. Emergency service Yes No

e. Foresters Yes No

f. Nature conservation Yes No

g. Local community Yes No

h. Other ______________________________________ Yes No

30. Cross border bilateral cooperation and agreements

a. With all bordering state Yes No

b. With some bordering state Yes No

c. With none bordering state Yes No

31. Definition of forest fire (fire in natural enviroment) size

a. Small ______ ha

b. Middle ______ ha

c. Big ______ ha



28

d. Very big ______ ha

32. Average number of all fires in a state per year for period 2001-1010 _________

33. Percentage of fire in natural enviroment and forest fire of all fires

fire in natural enviroment forest fire

a. up to 10% exact number of hectars _______

b. 10 to 25% exact number of hectars _______

c. 25 to 50% exact number of hectars _______

d. Over 50% exact number of hectars _______

i. Exact number of hectars _______

34. Couse of forest fire

a. natural cause ______ %

b. negligence ______ %

c. pyromaniacs (arson) ______ %

d. unknown cause ______ %

e. other ______ %

35. Cost of forest fire in portion of GDP ( % ) ______ €

36. Cost of afforestation in portion of GDP ( % ) ______ €

37. Average number of fire in natural enviroment per year ______

38. Average number of forest fire per year ______



29

39. Average burning area in natural enviroment per year ______

40. Average burning area of forest per year ______

41. Number of firefighters per fire in natural enviroment and forest fire ______

42. Number of injured or dead civilian by forest fire ______

43. Number of injured or dead firefightres in firefigting forest fire ______

44. Financing the system of forest firefighting

a. Local community Yes No

b. State Yes No

c. Firebrigades by themselves Yes No

d. Other Yes No

45. Fire prevention

a. through legislation Yes No

b. through actions Yes No

46. Public educations and awarness Yes No

47. Emergency number

a. 112 Yes No

b. Other number ______________ Yes No



30

48. System of alarming firefighters Yes No

49. Suggestions

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

50. Comments

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Name and signature

_______________________

28

3.3 Namen anketnega vprašalnika

Namen anketnega vprašalnika je pridobiti odgovore, jih ovrednotiti in na podlagi rezultatov ankete

predlagati oz. poenotiti razumevanje nekaterih osnovnih terminov s področja požarov v naravnem

okolju za države članice komisije za požare v naravnem okolju CTIF.

3.4 Analiza anketnega vprašalnika

Analize anketnega vprašalnika se trenutno še ne da narediti. Čeprav sem zaprosil za odgovore do

konca januarja 2013, sem trenutno dobil odgovorjen vprašalnik samo iz naslednjih držav: Švedska,

Danska, Finska, Švica, Slovenija, Madžarska, Srbija, Grčija. Manjkajo še odgovori iz Nemčije,

Avstrije, Hrvaške, Portugalske in Francije, morda tudi Španije, ki so potrebni, da lahko nadaljujemo

s celovito podrobno analizo.

Predlagam, da z analizo nadaljujem po zaključku tečaja za gasilske vodje v regiji in državi, v okviru

dela Komisije za požare v naravi, saj je do zagovora seminarske naloge za to enostavno premalo

časa.

3.5 Rezultati in priporočila

Rezultati in priporočila bodo izdelana v okviru dela Komisije za požare v naravi.



29

4. UPORABA NADZOROVANEGA OGNJA V PREVENTIVNE NAMENE

4.1 Preventivni ukrepi z uporabo ognja

Za namensko požiganje trave, kupov vej in ostalih bioloških odpadkov lastniki zemljišč pa tudi

gasilci praviloma uporabljajo imena: kontrolirani požig, nadzorovan požig in preventivni

požig(anje), bolj redko tudi kontrolirano kurjenje.

Različne izraze za premišljeno uporabo ognja v preventivne namene v angleščini (prescribed fire,

controlled burn oz. controlled fire) bomo v slovenščino prevedli kot preventivni požig, ki pa je

seveda nadzorovan in tako kot intervencijski, taktični požigi spada med načrtovane požare.

Preventivni požig lahko varuje pred požari v naravi ali omeji požare v naravi. Preventivni požig,

požig za zmanjšanje tveganja nastanka požara, je tehnika, ki se uporablja v gospodarjenju z

gozdom, kmetovanju ali zmanjševanju toplogrednih plinov. Izvaja se v hladnejših letnih mesecih za

zmanjševanje količine razpoložljivega goriva in posledično zmanjševanje verjetnosti za nastanek

večjih, bolj intenzivnih požarov. V razvitih državah je nadzorovan požig reguliran s strani pristojnih

zakonodajnih in upravnih organov oz. inštitucij. Dobljeno dovoljenje za požig stranke ne odvezuje

odgovornosti, če ogenj uide nadzoru. Za prižiganje ognja se lahko uporabi različne vrste gorilnikov,

ki omogočajo stabilen plamen, ki se ga da glede na namen regulirati

(http://en.wikipedia.org/wiki/Controlled_burn).

Preventivni požig lahko opišemo kot zmanjševanje količine vegetacijskega goriva (grmovja,

odpadkov, trav…) za zmanjšanje nevarnosti požara. Metodo izvajajo posebej usposobljene skupine

oz. enote gozdarjev ali gasilcev. Preventivni požig je učinkovit in ima ekonomske prednosti.

Uporabimo ga lahko kot prednost pri zadovoljevanju ostalih ciljev upravljanja s prostorom in je edina

realna možnost za upravljanje z gorivom na velikih površinah. Glavna omejitev je potreba za

izpolnitvijo določenih vremenskih pogojev in vlažnosti goriva, ki sočasno minimizirajo nevarnost

izbruha požara, tvorjenja dima in negativnih okoljskih učinkov. Zahteva tudi povečano osveščenost

javnosti, usposabljanje in načrtovanje. Preventivni požig lahko uporabljamo za vzdrževanje naravnih

procesov in kot tak v nekaterih državah oz. okoljih igra pomembno vlogo v okviru sonaravnega

gospodarjenja z gozdovi in zavarovanimi območji (http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.php/).

4.2 Zgodovina predpisanega požiga

Uporaba predpisanega požiga v Evropi sega v čas, ko so ogenj uporabljali za »obnovo« kmetijskih

površin in lovišč. V zadnjem stoletju je uporaba ognja v tovrstne namene nazadovala predvsem



30

zaradi odseljevanja ljudi iz podeželja v sredozemski regiji

(http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.php).

4.3 Princip delovanja

Preventivni požig se začne s študijem karakteristik območja (npr. vegetacije, goriva, terena), kot tudi

vremenskih pogojev, ki jih opazujemo in napovedujemo na konkretnem območju oz. lokaciji. Kriteriji

določijo kako in v katero smer bo ogenj prižgan. Največkrat ogenj prižgemo proti vetru in po pobočju

navzdol, da upočasnimo širjenje ognja in s tem zagotovimo boljši nadzor nad ognjem.

Ko je vzpostavljen zgornji protipožarni pas, se oblikujejo naslednji protipožarni pasovi. Ognje se

prižiga čim bolj vzporedno s pobočjem. Na ta način se ustvarijo protipožarni pasovi, ki tvorijo vzorec,

kot je prikazan na sliki. Po zaključku požiga mora skupina preveriti lokacijo zaradi morebitnih znakov

tlenja, ki jih je potrebno pogasiti (http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.php).

Slika 8: Primer preventivnega požiga (avtor neznan)



31

Tabela 3: Preventivni požig – argumenti

ZA PROTI

• Zmanjšuje nevarnost zaradi goriva in

tveganje za nastanek požara.

• Dosežemo vzdrževanje oz. ohranjanje ali

izboljšanje habitatov v naravi in določenih

kmetijskih/gozdarskih ciljev.

• Izvesti ga morajo visoko usposobljeni

strokovnjaki.

• Praktična izvedba znanosti o obnašanju

požarov in ekologiji požarov.

• Izvajanje skladno z zakonodajo in predpisi.

• Podpira lokalno in tradicionalno uporabo

ognja.

• Zahteva manj stroškov kot alternativne

metode.

• Povečanje znanja o tehnikah upravljanja z

ognjem.

• Možnost usposabljanja za gasilce.

• Zmerna intenzivnost gorenja nima večjih

škodljivih posledic na tla.

• Proizvaja dim.

Čeprav vedno občutno manj kot

nekontroliran požar.

• Povečanje ogljika.

Občutno manj kot nekontroliran požar,

tako prispeva k uresničevanju

Kjotskega protokola.

• Tveganje nastanka požara.

Skoraj ne obstaja pri kontroliranem

požigu.

• Stranski učinki (npr. počrnela skorja

dreves).

Spomladi naravna oživitev.

• Možni negativni učinki na rastline in

živali.

Glede na izkušnje največkrat le v

nenadzorovanih požarih.

• Možni negativni učinki na tla.

V požarih srednje in visoke intenzivnosti

(http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.p

hp).

4.4 Izvajanje preventivnega požiga

Preventivni požig je zahtevna naloga za izbrane specializirane in visoko usposobljene enote. Enota

naloge izvaja skladno z vnaprej določenim vzorcem prižiganja ognja in zakonskimi predpisi

(http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.php).



32

Slika 9: Anatomija preventivnega požiga (http://wildfiretoday.com/2010/04/22/anatomy-of-a-prescribed-fire/)

Strokovnjaki za preventivne požige običajno poiščejo naravno protipožarno oviro, npr. potok

(območje, kjer ni na razpolago goriva) (1), od katerega zažgejo linijski ogenj v smeri proti vetru (3).

S tem ustvarijo črno cono (2), kjer ni več gorljivega materiala in v kateri se se bodo zaustavili v

določeni razdalji od začetnega ognja s strani strokovno usposobljenih oseb točkovno, sukcesivno

prižgani ognji v smeri vetra (5,6,7). Požig je z ene strani varovan z umetno protipožarno oviro

(cesto), na drugem boku pa nadzor nad širjenjem ognja zagotavljajo člani enote – požarne straže

(4). Požarna straža pazi na male začetne požare v območjih, kjer niso zaželeni. Te ognje

povzročajo ogorki iz glavnega požara (žerjavica, ki jo raznese veter)

(http://wildfiretoday.com/2010/04/22/anatomy-of-a-prescribed-fire/).

Pravilno je treba ovrednotiti potencialno okoljsko, socialno in ekonomsko škodo nezaželenih, velikih

in intenzivnih požarov, pa tudi koristi uporabe malo intenzivnih in/ali ciljnih požarov, kot je

preventivni požig ali celo predpožig oz. požig v smeri proti vetru pri intervenciji. Smiselno in realno je

predvideti kombinacijo strategije uporabe ognja in preventivno/intervencijske strategije glede na

lokalne razmere. Tovrstne celostne rešitve tvorijo primerne ocene za postavitev ciljev, odnose z



33

javnostjo, izobraževanje, požarno upravljavske tehnologije in ovrednotenje

(http://www.fireparadox.org/key_tactical_fire.php).

Povečanje koristi zaradi nadzorovane uporabe ognja in zmanjšanje škod od nezaželenih učinkov

požarov lahko zagotavlja trajnost za naravno okolje in življenje v njem.

PREVENTIVNI POŽIG

• Spoštuje letno dinamiko življenja drevesa in ga obvaruje večjih poškodb.

• Uporablja se ga izven rastne sezone dreves, ko so poškodbe dreves manjše.

• Manjši nadzorovan ogenj posnema naravne procese, ki potekajo v nekaterih gozdnih

sistemih.

• Se širi počasi v smeri proti vetru.

• Je nizke jakosti in upošteva podzemni živalski svet.

• Zmanjšuje akumulacijo gorljive snovi.

• Ustavi se na robu v naprej pripravljenih, čistih, goriva prostih površin.

• Je bolj učinkovit in cenejši kot ostale tehnike za zmanjševanje požarne ogroženosti v

naravnem okolju.

GOZDNI POŽAR/POŽAR V NARAVNEM OKOLJU

• Pojavlja se poleti, ko so drevesa najbolj občutljiva na požar.

• Širi se hitreje kot preventivni požig in pridobiva na jakosti, širi se z vetrom.

• Običajno ga povzroči človek.

• Uspeva na akumulaciji gorljivega materiala.

• Požge lahko velike površine.

• Stroški so visoki (http://www.fireparadox.org/key_tactical_fire.php).

4.5 Preventivni požigi v tujini

V sosednji Hrvaški so že leta 1981 oblikovali »Program ukrepov za uporabo specialnih letal za

gašenje gozdnih in drugih požarov«. Program je vseboval posebno poglavje o znanstveno-

raziskovalnem delu pri zaščiti gozdov pred požari, ki je osnova za načrtovanje in izvedbo

kontroliranih požigov (Dimitrov, 2007).

V osemdesetih letih 20. stoletja so se že izvajali mednarodni seminarji na temo načrtovanih oz.

nadzorovanih požigov, s ciljem zmanjševanja gorljivega materiala v sredozemskih gozdovih. Že

takrat so razpravljali o različnih metodah načrtovanih požigov v gozdovih (očitno kmetijska krajina

še ni bila zaraščena v tolikšni meri kot danes), o zakonodaji in predpisih o uporabi ognja v gozdu, o



34

učinkih kontroliranih požigov kot ukrepih preprečevanja požarov, o potrebah po omejevanju

kontroliranih požigov v gozdovih in nasadih, o primerjavi učinkov načrtovanih požigov v kombinaciji

z uporabo kemijskih sredstev, kot tudi mehanskemu čiščenju površin s stroji (Dimitrov, 1988).

Kanada je ena vodilnih držav v znanstveno utemeljenih pripomočkih za odločanje o požarnem

gospodarjenju (upravljanju). Njihove modele za ocjenjevanje nevarnosti od gozdnih požarov so

prevzele številne druge države, med njimi Hrvaška. Sodobni modeli napovedovanja obanašnja

požara naj bi uporabniku podali informacije o hitrosti širjenja ognja (m/min), porabi goriva (kg/m2) in

intenzivnosti (kW/m) čelnega ali bočnega ognja, ki lahko stalno povečuje hitrost širjenja ali pa je

dosegel stabilne pogoje (Dimitrov 2007).

V Franciji izvajajo načrtovane požige zaraščenega terena ter tako uredijo protipožarne ovire, ki v

času divjanja velikih požarov v naravi služijo za ustavitev požara, ki se preko požganih površin ne

more širiti dalje. Tradicija izvajanja preventivnih požigov je v francoskem departmaju Gard stara že

več stoletij. Prvotno so jo uporabljali rejci drobnice, ki so s požigi v januarju in februarju drobnici

zagotovili boljšo pašo in lažjo prehodnost terena. Zaradi prekomernega zaraščanja in z njim

povezanih velikih požarov v naravi, so gardski gasilci leta 1975 prevzeli to prakso od rejcev in pričeli

z izvajanjem večjih namernih požigov iz preventivnih razlogov. V obdobju 35-ih let so se jim

pridružili drugi gasilci iz požarno ogrožene Francije, Korzike, pa tudi Španci in Portugalci. Danes se

vsi izvajalci preventivnih požigov povezujejo v skupno mrežo 30-ih ekip posredovalcev. Z letom

2011 se je v to mrežo vključilo tudi prostovoljno gasilsko društvo Komen in si s tem zagotovilo

spremljanje vseh novosti na področju preventive pred večjimi požari v naravi (Turk, 2011).

Preventivne požige v Franciji izvajajo gasilci, v času, ko je požarna ogroženost naravnega okolja

najmanjša (od začetka januarja do konca marca). Preventivno požiganje predvidenega prostora se

izvede po skrbnem načrtovanju in temeljiti pripravi v pisarni in na terenu. Namen požiga je, da se

pod stalnim nadzorom odstrani naravna goriva, ki bi v primeru vžiga brez nadzora lahko pomenila

nevarnost za širjenje in intenziviranje požara. Preventivno požiganje ob stalni prisotnosti gasilcev

torej preprečuje kopičenje goriva, ki bi lahko ob morebitnem vžigu, privedlo do katastrofalnih

posledic in tako zmanjšuje ogroženost okolja. Razlika v prisotnosti gasilcev med preventivnim

požigom in požarom je bistvena, saj pri požaru gasilci pridejo na kraj intervencije s časovno

zakasnitvijo. Pri načrtovanju preventivnega požiga se mora ogledati teren, kjer je treba izpolniti

posebne obrazce in na ortofotoposnetek vrisati površino, predvideno za preventivni požig.

Terenskemu ogledu sledi kabinetna priprava. Pri terenskemu in kabinetnem delu sodeluje

pooblaščeni strokovnjak za uporabo kontroliranih požigov, ki je lahko gasilec ali gozdar. Po

kabinetni pripravi in usklajevanju z lokalno skupnostjo je treba predpripraviti površine, ki se jih bo v



35

tekočem letu preventivno požgalo. Preventivno požiganje vodi usposobljeni gasilec, ki ima ob sebi

pooblaščenega strokovnjaka za uporabo kontroliranih požigov, izurjeno moštvo in dovolj vozil z

ustrezno količino vode. Nekaj opreme in moštva je vedno v rezervi, če bi slučajno preskočil ogenj in

bi se požar začel nekontrolirano širiti. Najprej se očisti potencialno čelo preventivnega požiga, po

potrebi tudi z ognjem. Če so izpolnjeni vsi pogoji, se nato prižge ogenj. Ogenj se prižiga tako, da se

upošteva smer širjenja ognja, smer želene širitve ognja in gibanje preostalih članov ekipe, ki

prižigajo ogenj. Širjenje ognja in vremenske podatke je treba stalno nadzorovati. Po končanem

preventivnem požigu je treba dodobra pregledati požarišče, pogasi morebitna mesta tlenja in po

potrebi postaviti požarno stražo (Jakša, 2009).

4.6 Preventivni požigi v Sloveniji

Načrtno izvajanje preventivnih požigov se v Sloveniji praviloma ne izvaja, ta praksa se izvaja le

izjemoma. Izvajanje preventivnih požigov bi bilo potrebno uvesti v sistem izvajanja gasilske službe.

Možnosti izvajanja preventivnih požigov v Sloveniji so vsaj ob železniških progah, ob požarnih

presekah, pod daljnovodi, ob naseljih, ob pomembnih prometnicah, ob strateških objektih. Vpeljava

izvajanja preventivnih požigov v Sloveniji bi zahtevala sodelovanje različnih služb: gasilcev,

gozdarjev, lovcev, države, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Potrebno bi bilo izvesti vrsto

prilagoditev zakonodaje, ki bi predvidela varovanje ljudi in premoženja tudi s preventivnimi požigi.

Za uveljavitev te prakse bi bilo potrebno izvesti veliko organizacijskih sprememb. Potrebno je

poudariti, da so požari v naravnem okolju na Krasu v preteklosti že prehajali iz naravnega v bivalno

okolje in ogrožali prebivalstvo ter njihovo premoženje. Iskanje novih preventivnih ukrepov je zato

priporočljivo, če že ne nujno. Poleg zagotavljanja višje stopnje varnosti prebivalstva in njihovega

premoženja, preventivni požigi omogočajo večjo varnost tudi za posredovalce – gasilce. Preventivni

požigi omogočajo izvajanje izobraževanja gasilcev in drugih kadrov na osnovnem (obnašanje

požara, gašenje požarov, razporejanje na sektorje,..) in višjem nivoju (izvajanje proti požarov, IPS

sistem,..) v realnem okolju. Preventivni požigi so prav tako priložnost za testiranje zaščitne in

reševalne opreme, vozil in gasilnih sredstev (Turk, 2011).

Na vadišcu Poček, se v okviru usposabljanja gasilcev, že več let organizira skupno vajo z enotami

slovenske vojske, kjer se ob usposabljanju izvaja tudi preventivni požig obmocja ciljev z namenom,

da bi se zmanjšala možnost nastanka požarov na osrednjem vadišču. V letu 2006 in 2008 je bilo

pod vodstvom inštruktorjev iz Francije organizirano izobraževanje gasilskih vodij za vodenje vecjih

intervencij. Na koncu prakticnega izobraževanja na Počku je bila izvedena tudi skupna vaja. Na

vadišcu se že vec let izvaja tudi unicevanje starega streliva in drugih ubojnih sredstev

(http://www.sos112.si/db/priloga/izpostava/p6012.pdf).



36

Priglasitev kontroliranega kurjenja

Občina Izola je novembra 2001 sprejela Odlok o varstvu pred požarom na območju občine Izola,

septembra 2002 pa je Mestna občina Koper sprejela Sklep o določitvi izvajanja priglasitev kurjenja v

naravnem okolju na območju Mestne občine Koper. Namen obeh občin je, da s svojima pravnima

aktoma povečata varstvo pred požarom predvsem na preventivni ravni. Med najpomembnejšimi

novostmi je obvezna priglasitev kurjenja v naravnem okolju v času, ko ni razglašena povečana

požarna ogroženost. Mestna občina Koper je julija 2002 sprejela Odlok o varstvu pred naravnimi in

drugimi nesrečami na območju Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/02). Kurjenje ureja

omenjeni odlok, sklep le podrobneje določa postopek priglasitve, ki kurjenje dovoljuje vsak dan med

8. in 18. uro po predhodni priglasitvi pri Javnem zavodu Gasilska brigada Koper ali pri pristojnemu

prostovoljnemu gasilskemu društvu. V občini Izola je kurjenje dovoljeno samo v petek popoldan,

soboto cel dan in v nedeljo dopoldan, občan, ki bi rad zakuril npr. ostanke vejevja, košnje na ledinah

ipd., mora sprva pridobiti ''soglasje'' krajevno pristojnega prostovoljnega gasilskega društva in

dovoljenje za kurjenje od Službe za zaščito, reševanje in požarno varnost Občine Izola, v soboto pa

od pristojnega prostovoljnega gasilskega društva (http://www.gb-

koper.si/index.php?page=obvestila&target=novice_obvestila&grp=obvestila&item=52&media=#id24

7).

V izogib možnemu požaru na lokaciji, se je krajevna skupnost Vinska Gora odločila, da določeno

površino pod kontrolo gasilcev požge. Za požarno varovanje preventivnega požiga je poskrbelo

PGD Vinska Gora (http://www.gasilci-

vinskagora.si/index.php?option=com_content&task=view&id=299&Itemid=79).

Odlok o varstvu pred požarom na območju Občine Vipava iz leta 2007 predpisuje, da mora kurjenje

fizična ali pravna oseba predhodno priglasiti pri gasilski enoti, na območju katere se bo izvajalo

kurjenje, najmanj 5 dni pred izvajanjem kurjenja. Gasilska enota mora o tem obvestiti tudi Regijski

center za obveščanje Nova Gorica. Župan določi obliko in vsebino obrazca za priglasitev kurjenja

(http://www.uradni-list.si/1/content?id=79402).

Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari občine Novo mesto je že leta 1991 prepovedal

spomladansko zažiganje suhih trav, grmišč, živih meja in podobnih površin, ki nudijo zavetišče

divjadi. Izjemoma je bilo dovoljeno kurjenje zaradi vzdrževanja kmetijskih površin pod pogojem, da

niso ogroženi gozd, stanovanjski in drugi objekti ter zavetišča divjadi. Kurjenje se je moralo

opravljati tako, da je bilo mogoče gorečo površino v vsakem trenutku omejiti oz. ogenj pogasiti.

Kurjenje je bilo treba prijaviti najbližji gasilski enoti ali policijski postaji

(http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=448).



37

Odlok o varstvu gozdov in drugega naravnega okolja pred požarom občine Jesenice iz leta 1991

prepoveduje kuriti ogenj v gozdu in v območju 50-metrskega varnostnega pasu ob robu gozda,

razen v primerih, ki jih odloča ta odlok. V varnostnem pasu je izjemoma dovoljeno kuriti ogenj

polnoletnim osebam, pod pogojem, da so zagotovljeni potrebni varnostni ukrepi, v naslednje

namene: …kultiviranje in vzdrževanje kmetijskih površin in vrtov… O dovoljenih kurjenjih je

potrebno predhodno obvestiti poklicno gasilsko enoto za območje občine Jesenice, le-ta je dolžna

takoj obvestiti teritorialno enoto gasilcev na tem območju. Ne glede na določbe tega odloka pa ni

dovoljeno kuriti ob močnem vetru, ob izredni suši ali v primerih, ko je razglašena povečana požarna

nevarnost (http://www.uradni-list.si/1/content?id=61093).

PGD Dobračeva (in drugi PGD) krajane obveščajo o kurjenju odpadne trave in dračja na prostem.

Svetujejo sežiganje v naravi le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka.

Ob vetrovnem vremenu naj se odpadkov ne sežiga. V primeru sežiganja večje količine naravnih

odpadkov, je treba obvestiti o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma

center za obveščanje na številko 112. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem

nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih, ki so v

bližini gozdov (http://www.pgd-dobraceva.si/?p=826).

Komisija za požare v naravi je oblikovala predloge za izboljšanje učinkovitosti gašenja požarov v

naravi predvsem v smislu povečanega izobraževanja operativcev, da gašenje požarov v naravnem

okolju postane gasilska specialnost ter posebnega izobraževanja gasilskih častnikov na temo

taktični operativni postopki gašenja. Predstavniki GZS so se udeleževali različnih strokovnih

seminarjev in delavnic, znanje in izkušnje je potrebno preko Komisije za požare v naravi zbrati,

urediti in pripraviti ustrezne praktične zaključke. Potrebna je tudi izmenjava izkušenj z Upravo RS za

zaščito in reševanje, Zavodom za gozdove Slovenije in Gozdarskim Inštitutom Slovenije.

4.7 Predlogi in priporočila

Preden bomo v Sloveniji začeli z načrtovanjem kontroliranih požarov kot orodjem za preventivno

dejavnost (preventivni požig) in orodjem na intervenciji (taktični požigi), bomo morali ustrezno

popraviti predpise, izšolati vodilni in operativni kader ter zagotoviti medresorsko sodelovanje

gasilcev, gozdarjev, lokalnih skupnosti, lastnikov površin, naravovarstvenih organizacij… Za začetek

bi morali gasilci poenotiti terminologijo na področju načrtovanih požarov, tako da bomo vsi govorili

isti jezik in razumeli enak pomen besed. Preventivno požiganje je le en segment celotne

preventivne dejavnosti in je lahko le nadgradnja preostalih preventivnih ukrepov, ki v pravi

kombinaciji zagotavlja večji skupni učinek (Jakša, 2009).



38

Predlagam, da se naslednji izrazi uvedejo v gasilsko terminologijo in zadevno zakonodajo s

področja zaščite in reševanja ter okoljevarstva:

1. Načrtovani oz. kontrolirani požig je strokovna uporaba ognja v preventivne ali intervencijske

namene.

2. Intervencijski, taktični požig je namenska in načrtovana taktična uporaba ognja za bolj hitro

ali bolj učinkovito izvedbo intervencije gašenja požara v naravnem okolju.

3. Preventivni požig (Prescribed burning) je načrtovana in nadzorovana uporaba ognja v

specifičnih krajinskih območjih za doseganje načrtovanih ciljev upravljanja z naravnimi viri.

4. Predpožig (Back fire) je taktični požig v smeri proti vetru ali po pobočju navzdol oz.

namensko požiganje gorljivega materiala znotraj protipožarne ovire, da upočasnimo,

ustavimo, ali zadržujemo hitro širjenje požara.

5. Protipožig (Counter oz. Head fire) je taktični požig v smeri vetra ali po pobočju navzgor, z

namenom, da se požar zaustavi, upočasni, razdeli čelo požara ali usmeri požar.

6. Izoliranje požarne površine (Burn out) je taktični požig prižgan znotraj protipožarne ovire z

namenom požgati gorivo med robom požara in protipožarno oviro.

7. Gorivo oz. gorljivi material naravnega izvora je praviloma vegetacijsko gorivo

(grmovje,podrast, opad, travinje).

8. Protipožarna ovira je skupni izraz za vse naravne (reke, jezera, potoki…) ali izdelane (ceste,

protipožarne preseke, poti…) obstoječe ovire ter med požarom narejene ovire (ročno, strojno

ali z ognjem), ki se uporabljajo za nadzor ognja.

9. Protipožarni pas je podolgovat del zemljišča očiščen vegetacije (mehansko, z ognjem), z

namenom zagotavljati zaustavitev ali vsaj upočasnitev požara; običajno vzdolž objektov ali

območij: železniške proge, ceste, naselja, polja, gozdnega roba… Narejen je lahko

preventivno ali med intervencijo. Protipožarni pas se lahko imenuje tudi protipožarna ovira.

10. Protipožarna (obrambna) cona pri kontroliranih požigih je območje delovanja gasilskih enot

za protipožarno linijo.

11. Protipožarna (obrambna) linija pri kontroliranih požigih je notranji rob protipožarnega pasu

oz. ovire, kjer med požigom poteka širitev nadzorovanega ognja.

12. Požarna linija je linija čela in boka požara požara, kjer poteka širitev požara.

13. Požarni preskok je preskok iskre iz požarne linije na novo lokacijo za protipožarno oviro.

14. Komisija za požare v naravnem okolju – zagotoviti skladnost z zakonodajo ali obdržati ime in

spremeniti poimenovanje v zakonodaji.



39

Predlagam, da morajo biti za uporabo preventivnega požiga izpolnjeni naslednji pogoji:

ZAKONODAJNI NIVO

Zakonske osnove

Zakonske podlage za izvajanje preventivnih požigov in intervencijskih požigov v obstoječi

zakonodaji ni, kljub temu da z njimi lahko zmanjšujemo tveganje za nastanek ali širitev požara.

Zakonske podlage, ki dovoljujejo uporabo kontroliranih oz. načrtovanih požigov - preventivnega

požiga ter taktičnih požigov, so osnova za legalno izpolnjevanje vseh naslednjih pogojev.

Predlagam, da se med preventivne ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju uvrsti tudi

preventivni požig, med aktivne ukrepe varstva pred požarom pa taktične požige. Ukrep preventivni

požig bi morali uvesti v Zakon o varstvu pred požarom kot del nalog požarne straže oz. za to

posebej usposobljenih enot, kot preventivni ukrep oz. posebni ukrep varstva pred požarom.

Posledično bi bilo potrebno spremeniti Zakon o gasilsvu, Uredbo o varstvu pred požarom v

naravnem okolju, preveriti pa, ali je potrebno kaj spreminjati tudi v Državnem načrtu ZiR ob velikem

požaru, Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o ohranjanju narave, Zakonu o kmetijskih zemljiščihu in

Zakon o gozdovih. Ukrep intervencijski, taktični požig bi morali uvesti v Zakon o varstvu pred

požarom kot posebni ukrep varstva pred požarom in v Zakon o gasilstvu kot eno izmed pravic in

dolžnosti pri odločanju vodje intervencije, kot nujni ukrep v izrednih razmerah. Potrebno bo določiti,

katere pristoje inštitucije bodo predpisale vsebino Načrta za preventivni požig in kdo od upravnih

organov oz. inštitucij ga bo odobril oz. potrdil. Iz tega razloga bo potrebno sodelovanje gasilcev,

Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarskega inštituta Slovenije, pristojnih ministrstev, Uprave

RS za zaščito in reševanje (URSZR)…

Ostali predpisi

S ustreznimi predpisi na nivoju države ali lokalnih skupnosti na stimulativen način urediti ponovno

uvedbo paše v najbolj požarno ogroženih območjih oz. lokacijah (ovce, koze) ter povečati

zanimanje za pridobivanje sečnih ostankov iz požarno najbolj ogrožrnih gozdov, oboje s ciljem

zmanjšati količino goriva na terenu.

ORGANIZACIJSKI NIVO

Načrtovanje preventivnih požigov

Predlagam dvonivojsko načrtovanje: dolgoročni načrt naj se izdela za večja območja (občine –

župan je odgovoren za požarno varnost), letni načrt pa za konkretne lokacije za požig v letu pred

požigom. Vsebina in oblika Načrta za preventivni požig naj se zgleduje po Taktično operativnem

načrtu in Načrtu varstva gozdov pred požarom. Načrtuje naj se celostno, za daljše obdobje (10 let),

pri načrtovanju naj sodelujejo gasilci, URSZR, gozdarske službe, lastniki zemljišč, inštitucije s



40

področja kmetijstva, varovanja okolja/narave in lokalne skupnosti ter organizacije, ki gospodarijo s

cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju. Potrebno bo

pridobiti različna soglasja (URSZR (inšpektorata), občin, ZGS, naravovarstvenih ustanov in

upravljavcev zavarovanih površin…) in dovoljena (lastniki) ter zagotoviti potrebna finančna sredstva.

Različno časovno in prostorsko dinamiko požiganja bi opredelili z Letnim načrtom za preventivni

požig, kjer naj bi bil za vsako površino oz. za vsako uporabo preventivnega požiga izdelan poseben

načrt po vzorcu Elaborata za taktično operativno vajo. Del načrta naj bi bil tudi urnik požiganja. Vsak

tovrsten požig je dobro usposabljanje za realne razmere požara v naravnem okolju. Načrtovanje, ki

obsega kabinetni del in terenski del lahko izvede le usposobljeno osebje. Dovoljenje za požig odobri

pristojna organizacija – npr. po analogiji 10. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem

okolju bi lahko načrt odobrila oz. izdala pristojna uprava URSZR ali po njenem pooblastilu pristojna

gasilska zveza. Načrt mora vsebovati kriterije (merila) oz. pogoje, pod katerimi se lahko požiga.

Potrebno je oblikovati in določiti vse aktivnosti, sredstva in sile, prepoznavanje drugih potrebnih

ukrepov, omejitve in nepredvidene dogodke ter navodila za uspešno izvajanje akcije. Potebno bo

opredeliti odgovornosti oz. pristojnosti župana kot odgovornega za sistem zaščite in reševanja v

občini in gasilskega oz. gozdarskega strokovnega kadra kot odgovornega za načrtovanje in izvedbo

preventivnega požiga. Pred vsakim preventivnim požigom je treba obvestiti javnost in medije.

Pri načrtovanju in izvedbi preventivnih požarov moramo slediti zaporedju dogodkov: NAČRT →

KONTROLA → ODOBRITEV → PRIPRAVA → KONTROLA → IZVEDBA → KONTROLA →

POROČILO (Jakša, 2009).

Načrt varstva gozdov pred požarom je prav tako potrebno dopolniti s površinami primernimi za

preventivne požige, ki so hkrati primerne tudi za morebitne taktične požige.

Določitev površin za izvajanje preventivnih požigov

Pri odločanju za preventivni požig sta predvsem dva tipa površin, ki se jih požiga: to je visoki gozd z

bujno pritalno vegetacijo in s travinjem oz. grmovnicami porasla površina. Za vsak tip preventivnega

požiga je potreben prilagojen pristop k načrtovanju in izvedbi. Pri načrtovanju preventivnih požigov

moramo upoštevati določene omejitve v zavarovanih območjih, paziti na zavarovane in ogrožene

živalske in rastlinske vrste. Za ogenj so najbolj občutljive ptice in mala divjad, predvsem v času

poleganja in vzreje mladičev (Jakša, 2009).

V gozdu oz. gozdnem prostoru se načrtuje na oddelek natančno po sestojih oz. funkcijah gozdov,

na kmetjskih neobdelanih površinah (ki so neobdelane več kot 5 let) po lastnikih oz. po zaokroženih

površinah (kulturah). Potrebno je stalno ažuriranje podatkov.



41

Kot primerne površine za preventivni požig se štejejo lokacije, ki jih praviloma ovrednotimo med

površinami, ki so uvrščene v 1. stopnjo požarne ogroženosti naravnega okolja – zelo velika požarna

ogroženost, izjemoma pa tudi druge površine. Lokacije morajo biti prikazane na ustreznih kartah.

Tabela 4: Primerne površine za preventivni požig

Površine za preventivne požare v Sloveniji (znotraj 1. st. požarne

ogroženosti naravnega okolja)

Gasilska regija Gasilska

zveza

PGD sektor lastnik Površina

(ha)

Gozdnogospodarsko

območje

Krajevna

enota

revir Oddelek/

enota

lastnik Površina

(ha)

Obalno.Kraška

GGO Sežana

Kraška GZ

KE Sežana

PGD Komen

Revir Sela

Gmajna

55/Komen

Janez Grm 2,56 ha

Največ primernih površin za preventivne požige je v okolici naseljenih območij, površine, ki so

primerne za obnovo pašnikov, površine za vzdrževanje ob ali pod določeno infrastrukturo in za

namene protipožarnih ovir in varnih con (za gasilce).

Aktualno je vprašanje načrtovanja preventivnih požigov v posebnih okoliščinah (zavarovana

območja, neeksplodirana ubojna sredstva…). Načrtovanje preventivnih požigov v zavarovanih

območjih se izvede le na majhnih površinah in v sekcijah. Površina požiga je odvisna od celotne

površine načrtovanega območja in mora omogočati preživetje – obnovo vegetacije in preselitev

živali.

Nosilci načrtovanja in enote za izvedbo preventivnih požigov

Načrtovanje preventivnega požiga lahko opravi le posebej za to usposobljen (specialnost požari v

naravnem okolju) in dodatno izšolan strokovni kader, ki je lahko gasilec (vsaj gasilski častnik) ali

gozdar (vsaj inženir gozdarstva). Glede na majhno potrebno število strokovnjakov za načrtovane

požige (preventivne in taktične) predlagamo, da se po koncu izobraževanja, ki mora obsegati tako

teoretični kot praktični del, pridobi ustrezna licenca. Usposobljenost »pooblaščeni strokovnjak za

načrtovanje in izvedbo načrtovanih požigov« se prizna na nacionalni ravni, izobraževanje pa izvede

po učnih programih, ki že obstajajo (npr. v sodelovanju s Francozi). V perspektivi se pripravi lastni

tovrstni izobraževalni program.



42

Strokovnjaki za uporabo kontroliranih požigov (preventivni požig, taktični požig) se morajo tudi po

pridobitvi licence stalno izobraževati; teoretično in na praktičnem usposabljanju. Zelo pomembna je

izmenjava izkušenj s tovrstnimi strokovnjaki iz drugih držav (različna naravna okolja, različni

pristopi). Strokovnjaki se morajo za podaljšanje licence vsakih 5 let udeležiti obnovitvenega tečaja

(Jakša, 2009).

Predlagam, da so kandidati za prvo usposabljanje (do 15 oseb) iz požarno najbolj ogroženih

gasilskih regij in iz Zavoda za gozdove Slovenije. Usposabljanje naj ne bo vezano na mandatno

funkcijo v gasilski organizaciji (npr. poveljnik GZ ali regijski poveljnik). Za določitev prvih kandidatov

je potrebno izdelati merila (požarna ogroženost, število večjih požarov v naravnem okolju,

izkušnje…).

Izvedbo vseh kontroliranih požigov morajo po navodilih odgovorne osebe izvajati za to posebej

usposobljene gasilske enote, katerih člani imajo opravljen tečaj specialnost požari v naravnem

okolju.

Aktiviranje enot in posameznikov se izvede na običajen, predpisan način. Enota, ki izvaja

preventivni požig, mora biti dodatno opremljena z opremo za zažiganje, ročnim orodjem in stroji za

izdelavo protipožarnih pasov (po potrebi) ter opremo za spremljanje vremenskih razmer (veter,

temperatura, zračna in talna vlaga). Predpisati je potrebno nove naloge požarne straže pri izvajanju

preventivnih oz. taktičnih požigov - za preprečitev nastanka požara oz. preprečitve širjenja požara.

Velikost enote naj se oblikuje izhajajoč iz operativnih taktičnih postopkov za osnovne taktične

formacije in gašenje požara v naravi. V prihodnjosti je potrebno za kontrolirane požare v naravi

pripraviti svoj operativni taktični postopek.

V odvisnosti od velikosti površine, vrste in količine goriva aktivnosti izvajajo pri manj zahtevnih

požigih (npr. travnik do 1 ha) lokalne enote in pri bolj zahtevnih požigih (npr. v gozdu, večje površine

od 1 ha) dodatno usposobljene enote.

Tehnika, sredstva in viri za izvedbo preventivnih požigov

• plamenski gorilniki,

• oprema za spremljanje

vremenskih razmer (veter, temperatura, zračna in talna vlaga)

• ročno orodje (rovnice,

grablje…),

• gasilska vozila za

gozdne požare, gasilska vozila cisterne (voda),



43

• gozdarski ali gradbeni

stroji,

• potrebna dodatna

zaščitna oprema (respiratorji, vidne oznake gasilcev), varnostne oznake na cestiščih.

Prostorski načrti

• Sodelovanje gasilcev

in gozdarjev z lokalno skupnostjo pri urbanističnem urejanju prostora (občinski

prostorki načrti), s poudarkom na pozidavi v požarno ogroženem naravnem okolju

(odmik zaraščenih površin od roba naselij, vrsta gradnje, drugi preventivni ukrepi…).

• Čiščenje podrasti v

določeni razdalji (100 m) od roba naselja v požarno najbolj ogroženem naravnem

okolju.

• Vzdrževanje površin ob

infrastrukturnih objektih (železnica, elektro, PTT trase).

• Zadolžiti lastnike oz.

najemnike zemljišč k čiščenju, vzdrževanju površin (poseben odlok občine).

Zakonske osnove so v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.

Podatkovne baze, raziskave

Gasilci, gozdarji, kmetijci in občine naj bi vodile skupno, enotno bazo podatkov glede načrtovanih

požigov. Načrtovanje in spremljanje izvedbe tovrstnih požigov nudi možnosti za raziskave, ki so

podlaga boljšim rešitvam:

• Študij karakteristik

območja (npr. vegetacije, goriva, terena, vremenskih pogojev).

• Študij učinkov in

parametrov, ki definirajo obnašanje požara (vpliv paše na zmanjšanje požarne

ogroženosti; določitev širine presek, protipožarnih con; požarni preskok…).

• Oblikovanje in

razvijanje modelov za napovedovanje pojavljanja in obnašanja ognja oz. požarov ter

modelov za podporo pri odločanju pri vodenju preventivne akcije ali intrevencije.

• Prijava raziskovalnih

projektov na javne razpise.

V projektu Fire Paradox so že razvili določena orodja, ki bi jih bilo potrebno preučiti in po možnosti

aplicirati.



44

Kriteriji in merila

• Površina: velikost, lega, nagib, poraščenost, vrsta vegetacije... - najpomembnejši je

prostor okoli naselij.

• Gorivo: količina, vnetljivost, razporeditev, vrsta - večji riziko predstavljajo iglasti

(gosti) gozdovi, makija in travišča.

• Komunikacije: ceste, poti, protipožarne preseke.

• Letni čas (izven obdobja visoke požarne ogroženosti, ko so tla zmrznjena ali mokra),

čas v dnevu (podnevi, zgodaj popoldan), pogostnost požiga (običajno med 1 in 20

leti).

• Protipožarne ovire (namen je nadzor požara, požiga): naravna (reka, potok,..),

umetna obstoječa (ceste, poti, zelene površine,…) ali narejena namensko s košnjo,

buldožiranjem, močenjem.

• Vremenski parametri: čas osončenosti (min), radiacija (Wh/m2), max. T (0C), srednji

zračni tlak (hPa), srednja T goriva (0C), padavine (mm), relativna vlažnost (mm),

hitrost vetra (m/s), smer vetra, evapotranspiracija (mm/dan), transpiracija (mm/dan),

vlažnost tal (%), vlažnost opada (%)… vplivajo na hitrost vžiga, intenzivnost širjenja

in težavnost nadzora požiga oz. gašenja požarov.

Tabela 5: Primer nekaterih predpisanih pogojev za oblikovanje pasov z zmanjšanim gorivom in infrastrukturo

za zaščito naseljenih območij v Kataloniji (Castellneu, 2002)

nizko priporočljivo visoko

Temperatura (0C) 5 15 30

Relativna vlažnost (%) 80 45 35

Hitrost vetra ob

zmernem ognju (m/s)

1 3 6

Smer vetra V glavnem je zaželjena smer po pobočju navzdol

Oblačnost (%) 100 50 0

Vlažnost tal (%) 0 50 100

Vlažnost goriva po 1

uri (%)

12 8 4

Hitrost širjenja (m/min) 0,1 2 4

Linearna intenzivnost

požara (kW/m)

100 500-800 1200



45

Dolžina ognjenih

zubljev

0,5 1,5 3

Tip požiga z repa, z boka

Osveščenost prebivalstva, javnosti

Med javnost lahko štejemo tako lastnike zemljišč, katerih zemljišča so lahko potencialno predmet

požiga, nevladne naravovarstvene organizacije in posameznike, ostale občane ter medije. Javnost

je potrebno trajno in intenzivno osveščati o nameravanih ukrepih, pozitivnih učinkih za krajino… Za

vsak konkretni požig je potrebno predhodno obvestiti lokalno javnost in medije.

OPERATIVNI NIVO

Izvedba preventivnega požiga. Pred samo izvedbo je potrebna predpriprava na terenu, nato pa

previdna izvedba, ob za to primernih vremenskih razmerah, praviloma izven sezone, ko je

razglašena velika požarna ogroženost (v delu leta, ko je najmanjša požarna ogroženost naravnega

okolja). Za izvajanje bolj zahtevnega preventivnega požiga je pristojen pooblaščeni strokovnjak za

načrtovane požare, ki je lahko hkrati vodja izvajanja požiga oz. taktične vaje ali pa mora biti prisoten

kot svetovalec. V tem primeru lahko vodi požig usposobljeni vodja za požare v naravnem okolju. Za

izvedbo požiga mora biti enota ustrezno usposobljena, seznanjena s konkretnimi navodili, v dobrem

psihofizičnem stanju in opremljena s predpisano osnovno in dodatno opremo. Posebej mora biti

seznanjena z vsemi morebitnimi nevarnostmi.

Pri preventivnih požigih je potrebno pred izvedbo preveriti:

1. Načrt za preventivni požig mora biti odobren pri pristojnih organih.

2. Za požiganje mora biti enota strokovno usposobljena.

3. Namen požiga mora biti predhodno jasno definiran.

4. Potrebno je preveriti, da znotraj območja za požig niso območja posebnega interesa, ki ne

smejo biti požgana.

5. Potrebno je preveriti ali imamo soglasja vseh lastnikov in mejašev območja, predvidenega za

preventivni požig.

6. Podrobno je potrebno poznati vse zadevne predpise.

7. Potrebno je zaprositi za vremenske podatke za lokacijo.

8. Potrebno je praktično preizkusiti pogoje požiga (testni požig).

9. Preveriti je potrebno usposobljenost gasilcev za izvajanje naloge.

10. Zagotoviti je potrebno načrt varnega umika gasilcev – reševalne poti, varne cone.

11. Vodja požiga mora imeti stalen nadzor nad skupino, ki prižiga ogenj.



46

12. Vsa navodila morajo biti natančno določena ter poznana in razumljiva posameznim

skupinam gasilcev.

13. Potrebno je poskrbeti za varnost udeležencev v akciji

(http://www.floridaforestservice.com/wildfire/safety_rx_13watch.html).

Ukrepi:

• Pregled površine

(ocenitev in meritev potrebnih parametrov – poznavanje točnih vremenskih pogojev

na mikrolokaciji v realnem času je najbolj pomembno orodje za uspešen požig;

reševalne poti, varne cone; zavarovanje območja (opozorilne table,…).

• Oblikovanje ali

določitev protipožarnih ovir, morebitno čiščenje terena.

• Določitev smeri in

tehnike požiga.

• Določitev skupine za

požig in skupine za nadzor.

• Preveritev potrebne

tehnike, orodja, ustreznih gasilnih sredstev in moštva, dati potrebna navodila za delo

in varnost (dodatna zaščitna sredstva).

• Izvedba testnega

požiga.

• Izvedba požiganja

(stalna komunikacija, uporaba kart z vrisanimi smermi požiga, sektorji, tehnika…).

• Nadzor požiganja

(stalni monitoring - evideniranje vseh parametrov tekom požiga, možne spremembe

vremenskih pogojev, možna sprememba tehnike požiganja).

• Preventivni pregled

požarišča po končanem požigu. Po potrebi določitev požarne straže.

• Analiza požiga.

Uporaba spoznanj pri načrtovanju naslednjih preventivnih požigov.

Izvedba preventivnega požiga je najboljši trening gasilske enote in celotne ekipe (načrtovalci).

Razmere med preventivnim požigom omogočajo, da moštvo deluje enako kot v intervenciji, le da so

pogoji za delo boljši – ogenj je manjše jakosti, vremenske razmere izbiramo sami, površine so

manjše. Enota se sreča z ognjem, vročino, dimom; spoznava lastnosti posameznih vrst goriva,



47

zakonitosti širjenja ognja, posameznikove reakcije na nevarnost in obremenitve; uporablja radijske

zveze in gasilsko tehniko, pridobiva in preizkuša telesno vzdržljivost (Jakša, 2009).

Za operativno izvajanje načrtovanih požigov je potrebna priprava priročnika z vsemi potrebnimi

navodili, obrazci in kartami.

Ne požigaj, ko je:

• Veter hitrejši od 30 km/h! • Zračna vlaga pod 20 %! • Zračna temperatura nad 270 C! • Manj kot 12 ur od prehoda hladne fronte (Muhič, 2004)!

Izkušnje iz severnih držav Evrope so pokazale, da požigi niso dovolj učinkovito upravljavsko

orodje za zmanjševanje grmičevja in travinja, ki bi vzdrževalo odprte površine v krajini. Tudi

skupaj s pašo ne dajo vedno pozitivnih rezultatov proti zaraščanju krajine (Boerwinkel, 2004).



48

Slika 10: Obrazec za izvedbo preventivnega požiga (Wade 1988)



49

5. UPORABA NADZOROVANEGA OGNJA V INTERVENCIJSKE

NAMENE

5.3 Indirektne metode gašenja požarov

Pri lokaliziranju požarov v naravnem okolju uporabljamo direktne metode gašenja požarov in

indirektne metode gašenja požarov. Indirektne metode gašenja se uporabljajo za omejevanje in

nadzor velikih požarov v primerih, ko direktne metode ne zadostujejo, ko ni na razpologo dovolj

gasilcev ali ko je aktiviranje večjega števila gasilcev in tehnike neracionalno (Galović, 1987).

Uporabljajo se pri požarih z veliko goriva – pri požarih grmičevja in mladih, predvsem iglastih

sestojih, kjer se razvijajo visoke temperature in približevanje in gašenje iz bližine ni možno

organizirati. Podobno je v primeru močnejših vetrov, nedostopnega terena…(Vasovič, 1984).

Taktični požigi so namenska uporaba ognja za povečanje hitrosti ali učinkovitosti intervencije

gašenja požara v naravi (http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php). Temeljni princip

indirektnih metod je izdelati protipožarne pasove in tako postaviti protipožarne ovire pred čelom oz.

bokom požara. Z ovirami pri talnih požarih, ki se širijo počasi, zaustavljamo širjenje požara, pri

večjih, hitro napredujočih požarih pa ovire služijo kot začetna točka za napad na čelo in robove

požara – gorljivi material se odstranjuje ali požiga. Med indirektne metode spadajo taktični požigi:

protipožig, predpožig in izoliranje požarišča (Galović, 1987). Metode se med seboj lahko

dopolnjujejo in prilagajajo konkretnim situacijam.

Slika 11: Taktični požig v smeri proti vetru (Miloslavić, 2004)



50

Slika 12: Taktični požig v smeri vetra (Miloslavić, 2004)

Vsak prižgan ogenj ima svojstvo začetnega požara pod podobnimi pogoji kot požar, ki ga je

potrebno ustaviti oz. pogasiti. Ogenj kot sredstvo v borbi proti požaru uporabimo, ko ni na razpolago

boljših taktičnih orodij in še takrat v omejenem obsegu. Taktični požig se lahko uporablja, ko požar

napreduje z vetrom, ali ko požar napreduje proti vetru. Verjetnost uspeha je bistveno večja, ko

taktični požig deluje z vetrom, manjša je nevarnost požarnega preskoka, potreben je ožji

protipožarni pas in manj operativcev na protipožarni oviri za nadzor (Miloslavić, 2004).

Metoda zažiganja protipožiga se uporablja s ciljem, da pred čelom požara zgori ves gorljivi material

in se tako ustvari dovolj široka in dovolj dolga ovira, ki prepreči širjenje požara. Metoda zahteva

veliko znanja in pravilne odločitve, saj nestrokovno izvedena lahko povzroči še močnejše širjenje

požara. V kolikor je dobro načrtovana in izvedena pa z njo požgemo samo predele, ki bi jih tako

zajel požar. Mesto zažiganja mora biti na terenu, ki omogoča dovolj dolgo obrambno linijo, v dovolj

veliki oddaljenosti od čela požara, da imajo operativci dovolj časa za izvedbo vseh nalog, ki jih

zahteva protipožig. Pri oceni na terenu je potrebno upoštevati: jakost oz. velikost požara, hitrost

vetra, hitrost širjenja požara, koliko operativcev in sredstev imamo na razpolago ter količino

gorljivega materiala, ki ga je potrebno odstraniti. Obrambna linija ne sme biti preveč oddaljena od

mesta širjenja požara, da po nepotrebnem ne nastane preveč škode na drevju, podrastju, tleh,

živalskem svetu. Protipožig se začne širiti proti požaru takrat, ko se začnejo tokovi zraka proti čelu

požara. To se zgodi naravno, kadar je protipožig prižgan v smeri vetra, ki je nasprotna smeri

požara, oz. ko se požar dovolj približa protipožigu in ta doseže zračne tokove čela požara. Vroči

zrak požara sesa hladni pritalni zrak iz okolice in tako povzroči na določeni oddaljenosti od čela



51

požara nastanek zračnih tokov proti čelu požara, v nasprotni smeri vetra, s katerim se širi čelo

požara. Na tej oddaljenosti od čela požara je potrebno pričeti s protipožigom. Na določeni točki se

požar in protipožig združita in ogenj zaradi pomanjkanja goriva ugasne (Galović, 1987; Vasič, 1984;

Nikolov, 2008).

Slika 13: Shematski prikaz delovanja protipožiga (Nikolov, 2008)

Protipožig je interventni požig z namenom da se požar zaustavi, upočasni, razdeli čelo požara ali

usmeri požar (http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php). Uporabljamo ga takrat, ko se požar

širi proti terenu, ki omogoča izvedbo takega načina gašenja. To so predvsem jase, poseke,

prometnice, vodotoki, pašniki in obdelane površine. Protipožig zažgemo na varnem območju (vzdolž

protipožarne ovire), ki ga po potrebi še očistimo gorljivega materiala, lahko pa ga zaščitimo tudi z

vodo ali drugimi gasilnimi sredstvi. Prižiganje izvedemo s posebnimi bencinskimi ali plinskimi

gorilniki. Praviloma ga izvedemo v linijski obliki. Poznamo frontalni proti ogenj, bočni proti ogenj,

krožni proti ogenj (obkrožitev) (Muhič, 2004). Delo mora potekati hitro, da prehitimo nezaželeno

širjenje požara, a nadzorovano, da ne povzročimo dodatnih nevarnosti.



52

Slika 14: Shematski prikaz napredovanja protipožiga (Gardere, 2008)

Protipožig v smeri vetra (po pobočju navzgor) se širi hitro, tveganje za požarni preskok je majhno,

zahteva malo ali nič vode za nadzor. Protipožig v smeri proti vetru (po pobočju navzdol) se širi

relativno počasi, tveganje za požarni preskok narašča, zahteva znatna sredstva oz. enote za

zaščito. Protipožig vzporedno z vetrom se širi odvisno od vetra, reliefa in vegetacije, tveganje za

požarni preskok je zmerno, prav tako potreba po enotah za zaščito (Gardere, 2008).

Slika 15: Prikaz protipožiga usmerjenega po pobočju navzgor in navzdol (Gardere, 2008)



53

Slika 16: Prikaz protipožiga usmerjenega vzdolž požara (Gardere, 2008)

Metoda zažiganja predpožiga je metoda, s katero vzdolž obrambne linije požara požigamo ozke

pasove ob ustrezni protipožarni oviri (poraba goriva na poti do požara). Namen je omejevanje bokov

požara oz. zoževanje požara ali popolni požig predela, ki mu grozi ponovno širjenje ognja ali za

zavarovanje varne cone za gasilce. Prvi pas je najožji in vedno ob naravni ali umetni oviri, saj

praviloma ogenj gori proti oviri oz. obrambni liniji. Prvo linijo lahko dodatno zaščitimo z uporabo

penil ali retardantov. Ta metoda se uporablja, ko je za izvedbo na voljo dovolj časa in gasilcev. Vsak

naslednji pas je širši od predhodnega. Pasove požigamo drugega za drugim, tako da dobimo dovolj

širok pas, ki preprečuje nadalnje širjenje požara. Priprave na tovrsten požig zahtevajo dovolj časa.

Možni so različni načini izvedbe predpožiga: večpasovno zažiganje, zažiganje v klinih, točkasto

požiganje ali požiganje brez zaščitnega pasu ob oviri (Galović, 1987; Muhič, 2004; Medvešek,

2007). Tehnika v Evropi ni dovolj uporabljena. Za izboljšanje te tehnike je potrebno koordinirano

sodelovanje različnih strokovnjakov z uporabo izkušenj, podprtih s potrebnimi raziskavami.

Metodo izoliranja požarišča uporabimo z namenom, da se s požigom površine znotraj

protipožarnega pasu porabi gorivo med robom požara in protipožarnim pasom

(http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php). Metodo lahko izvedemo tudi z močenjem (efekt

hlajenja) ali s presekami oz. ovirami (efekt odstranitev goriva). S sečnjo ali odstranjevanjem

gorljivega materiala na bokih in pred čelom požara ustvarimo obrambno linijo/protipožarni pas, ki

mora zagotavljati varno delo gasilcem, ko se približa čelo požara in preprečiti preskok isker oz.

požara preko te obrambne linije. Sečnja dreves se izvaja v notanjost obrambne linije, gorljiv material

se po potrebi odstrani. Na obrambni liniji je potrebno zagotoviti dovolj tehnike in vode ter dovolj



54

izkušenih gasilcev. Pri gašenju velikih požarov lahko pride na intervenciji do uporabe vseh naštetih

načinov gašenja (Muhič, 2004; Galović, 1987). Katere metode bomo uporabili v konkretnem

primeru, je odvisno od številnih dejavnikov. Odločitev naj bi sprejel vodja intervencije v okviru

izdajanja taktičnih ukazov oz. povelij.

Slika 17: Metoda izoliranja površine (Burn out)

(http://ocw.usu.edu/forest__range__and_wildlife_sciences/wildland_fire_management_and_planning/Unit_10

__Fire_Behavior_Affects_Fireline_Tactics_4.html)

Zaradi varnosti in zaščite požgemo ostanke goriva med ustvarjenim protipožarnim pasom in

požarom, da bi zagotovili, da protipožarni pas ne bo ogrožen. To mora biti standardni postopek pri

oblikovanju protipožarnih pasov

(http://ocw.usu.edu/forest__range__and_wildlife_sciences/wildland_fire_management_and_plannin

g/Unit_10__Fire_Behavior_Affects_Fireline_Tactics_4.html).

5.4 Uporaba taktičnega požiga v tujini

Gasilci taktični ogenj redno uporabljajo v več državah: Španiji, Portugalski, ZDA, Kanadi, Australiji in

Franciji. V Franciji so taktični ogenj uzakonili leta 2004. Predvideni so bili tudi ustrezni podzakonski

akti. Zakon eksplicitno navaja, da vodja intervencije lahko, z namenom preprečevanja požara,

uporabi taktični ogenj brez soglasja lastnika. Na podlagi zakonskih določil je potrebno ustrezno

izobraževanje in priprava priročnika. Področni vodja za taktične požare naj bi bil gasilec, ki

izpolnjuje predpisane pogoje ali gozdarski uslužbenec, seveda ob ustreznem usposabljanju za

preventivne požige, kar naj bi bil pogoj za dodatno izobraževanje za izvajanje taktičnega ognja.

Uporaba ognja v preventivne namene, ki se lahko izvaja redno, predstavlja pomembno osnovno

usposabljanje, kjer gasilci dobijo potrebno znanje glede pravilnega zažiganja in nadzora nad



55

ognjem. Obenem se pridobi znanje o dejavnikih, ki vplivajo na širjenje požara: hitrosti vetra,

temperaturi zraka, vlažnosti in stopnji osušenosti rastlinskega sveta. Preventivni požigi so predpogoj

za nadaljnje dopolnilno izobraževanje na področju taktičnega ognja. Taktični ogenj lahko pozitivno

psihološko deluje na gasilske enote (so aktivni, zaupajo vase kaj delajo, ne čakajo kaj bo…)

Praktična uporaba taktičnega ognja se bo v prihodnje razvijala, pomembno pa je, da je določen

jasen okvir uporabe:

• uporaba samo z dovoljenjem vodje intervencije,

• izvaja ga lahko le osebje, ki je usposobljeno izvajati te specilane metode,

• upoštevanje varnostnih pravil (Medvešek, 2007).

5.5 Uporaba taktičnega požiga v Sloveniji

Uporaba v Sloveniji nima zakonske osnove in ni načrtovana. Uporablja se redko, nenačrtovano, v

posamičnih primerih večjih požarov na Krasu.

Ena zadnjih uporab protipožiga na območju Komenščaka 2006 je povzročila širitev požara zaradi

premajhnega števila gasilcev in pomanjkanja gasilnih sredstev (Muhič, 2007).

5.6 Priporočila

Odločitev o uporabi tatičnega požiga je v pristojnosti vodje intervencije, ki naj bi se, če sam ni

usposobljen za taktične požige, posvetoval s pristojno usposobljeno osebo, ki mora biti pozvana na

vsako večjo intervencijo, kjer se pričakuje uporaba taktičnih požigov.

Izvedba zahteva posebne enote (specialnost požari v naravnem okolju) pod vodstvom usposobljene

osebe za taktične požige. V odvisnosti od situacije na konkretni lokaciji (od orografije, velikosti

požara, širine požarne linije, vrste in količine goriva, jakosti vetra…) je potrebno zagotoviti ustrezno

število gasilcev, gasilske tehnike in gasilnih sredstev.

Gre za uporabo istih principov kot pri preventivnem požigu, le da se uporabljajo v intervenciji, ko se

srečujemo z izrednimi razmerami pri gašenju požara in je za pripravo in izvedbo ukrepov manj časa,

odločitve pa so lahko bolj tvegane.



56

6. ZAKLJUČEK

Anketni vprašalnik so članice Komisije za gozdne požare pri CTIF dovolj zgodaj prejele. Do sedaj še

nimamo vseh odgovorjenih vprašalnikov, manjkajo še odgovori iz sredozemskih držav, ki so

požarno najbolj ogrožene in srednjeevropskih držav, kjer je ustroj gasilstva še najbolj podoben

slovenski organiziranosti gasilstva, zato je primerno, da se odgovore pridobi. Narejena je dobra

osnova za nadaljevanje analize, že dosedanji odgovori pa kažejo, da postavljeni hipotezi držita in

da bo potrebno za poenoteno razumevanje nekaterih osnovnih pojmov in definicij izdelati

»prevajalnik oz. tolmač« izrazov ter da bo to omogočilo lažje sporazumevanje strokovnjakov s

področja požarov v naravnem okolju.

Menim, da smo skozi teoretična izhodišča in konkretne predloge potrdili obe raziskovalni hipotezi

glede uporabe nadzorovanih požigov.

1. Izvajanje preventivnega požiga je v določenih primerih, ob določenih pogojih, ki se opirajo na

znanstvena dognanja, lahko ekološko sprejemljiv in učinkovit ukrep pri izvajanju preventivnih

ukrepov s področja požarov v naravnem okolju. Seveda mora imeti najprej zakonske osnove

in izdelano strategijo načrtovanja in izvedbe. Priporočila je potrebno preveriti, po potrebi

dopolniti ter nato izdelati operativni priročnik (opomnik) za izvedbo.

2. Taktični požig je v določenih primerih, ko ni na razpolago boljših orodij, lahko učinkovito

taktično orodje pri gašenju velikih požarov v naravnem okolju, seveda ob upoštevanju vseh

teoretičnih izhodišč in pravilnih odločitvah usposobljenega vodje intervencije oz. pristojne

usposobljene osebe.

V Sloveniji literature, ki bi podrobno govorila o nadzorovanih požigih ni. V tuji literaturi je tematika

nadzorovanih požigov podrobno obrazložena v številnih obsežnih virih (glej seznam virov in

literature), tako da v tako kratkem času ni bilo mogoče podrobno preučiti vseh različnih virov in

poiskati našim geografskim in organizacijskim razmeram najbolj optimalnih rešitev. Predlagam, da

se obravnava tematike, ki zahteva poglobljen pristop in postopke, ki presegajo časovni okvir

izdelave seminarske naloge, nadaljuje na Komisiji za požare v naravi. Komisija naj ovrednoti

vsebino seminarske naloge in nato poda predlog ali za verificiranje ugotovitev na organih GZS oz.

za izdelavo raziskovalne naloge.



57

7. VIRI IN LITERATURA

BOERWINKEL F., DE GROOT M., MIES G., POUTSMA J., VAN TUYL M., 2004. From smoking

swamps to hot heather: Fire as a nature management tool. AMC report, Wageningen University, 56

str.

CASTELLNOU M. in dr., 2002. Fuel managment philosophy and programme in Catalonia. V

Strategies de prevention des incendies dans les forets d'Europe du sud: 95-102.

CUTHBERT J., 1988. The Forest fire. A basic guide to fire behaviour and suppression. Canadian

Cataloguing in Publication Data, 18 str.

DIMITROV T., 1989. Seminar u Avignonu, 14.-18. 3. 1988. Šumarski list CXIII, 3-5: 187-190.

DIMITROV T., 2007. Šumski požari i požarna znanost. Šumarki list CXXXI, 3-4, 159-163.

FERNANDES, P. M., LOUREIRO C., 2010. Handbook to Plan and Use Prescribed Burning in

Europe. Integrated Project FIRE PARADOX (FP6-018505EC), funded by the European

Commission, Alto Douro, 37 str.

GALOVIĆ I., 1987. Biološke i tehničke mjere te organizacija otkrivanja i gašenja šumskih požara.

V:Osnove zaštite šume od požara. Zelić-Rukavina J. (ur.). Zagreb, Centar za informiranje i

publicitet: 259-311.

GARDERE J.-L., 2008. Les feux tactiques en France. Power point predstavitev, 122 slik.

JAKŠA J., 2006. Gozdni požari. Gozdarski vestnik, 64, 9: 97-112.

JAKŠA J., 2009. Varstvo gozdov pred požarom, mednarodni kolokvij Preventivni požig. Gozdarski

vestnik, 67, 9: 404-409.

KLARIČ M., 2012. Postopki gasilske enote ob izvajanja požarne straže. Gasilska zveza Slovenije, 8

str.

KOCJAN B., 1988. Požarna ogroženost slovenskih gozdov. Diplomsko delo. Samozaložba,

Ljubljana, 88 str.

KRAVANJA M., 2006. Protipožarne prometnice kot ukrep aktivnega varstva pred požari v naravnem

okolju. Diplomsko delo. Samozaložba, Ljubljana, 66 str.

MEDVEŠEK Ž.(ur.), 2007. Vatrom protiv vatre Vatrogasni vjesnik, CII, 7: 22-24.Prirejeno po:

Schweizerische Feuerwehr-Zeitung 4. 2007.

MILOSLAVIĆ M., 2004. Požari rastlinja na priobalju. Hrvatska vatrogasna zajednica, Zagreb, 102

str.

MILOSLAVIĆ M., DIMITROV T., 2007. Vatrozaštitni vodič pri požarima rastlina. Hrvatska

vatrogasna zajednica, Zagreb, 51 str.



58

MONTIEL C., KRAUS D., (ur.), 2010. Best Practices of Fire Use - Prescribed Fire and Suppression

Fire Programmes in Selected Case - Study Regions in Europe. European Forest Insitute,

Joensuu,169 str.

MUHIČ D., 2004. Požari v naravi. Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana, 44 str.

MUHIČ D., 2007. Požar pri Šumki na Krasu. Ujma, 80, 21: 80-90.

NIKOLOV N., 2008. The basics of forest fire protection. Guide for private forest owners. SNV

Macedonia, Macedonia, 56 str.

POGRAJC M. (ur.), 1998. Priročnik za gasilca: (osnovni in nadaljevalni tečaj za pridobitev čina

gasilec). Gasilska zveza Slovenije.

PYNE S. J., ANDREWS P. L., LAVEN R. D., 1996. Intoduction to wildland fire. John Wiley & sons

inc., 769 str.

RYSER D., 2012 Proposals to discuss at the meeting 2-3 November 2012 in Thessaloniki. 2 str.

STEVANOVIČ B., 1998. Kemija v gasilstvu. V Priročnik za gasilca: (osnovni in nadaljevalni tečaj za

pridobitev čina gasilec). Gasilska zveza Slovenije. Pograjc M. (ur.).

TURK B., V boj proti večjim požarom v naravi z ognjem. http://www.pgdkomen.si/arhiv.html

VASIĆ M., 1984. Zaštita šuma od požara. Nolit, Beograd, 80 str.

WADE D. D., LUNSFORD, J. D.,1988. A guide for prescribed fire in southern forest. USDA Forest

Service, Atlanta, Georgia, 56 str.

2002. Collection actes. Strategies de prevention des incendies dans les forets d'Europe du sud.

Bordeaux, 368 str.

Gasilska zveza Slovenije, 2009. Operativni štab za požare v naravi (Power Point predstavitev).

Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo) Uradni list RS, št. 50/2012.

Statut Gasilske zveze Slovenije, sprejet na 6. seji Plenuma GZS, 15.12.2011

Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Uradni list RS, št. 4/2006.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo) (ZVNDN-UPB1).

Uradni list RS, št. 51/2006.

Zakon o gasilstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZGas-UPB1). Uradni list RS, št. 113/2005.

Zakon o gozdovih (ZG). Uradni list RS, št. 30/1993.

Zakon o varstvu pred požarom (uradno prečiščeno besedilo) (ZVPoz-UPB1). Uradni list RS, št.

3/2007.

http://bcwildfire.ca/prevention/PrescribedFire/

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=po%C5%BEig&hs=1

http://en.wikipedia.org/wiki/Controlled_burn

http://en.wikipedia.org/wiki/Fire_ecology

http://en.wikipedia.org/wiki/Glossary_of_wildfire_terms



59

http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_firefighting#Europe

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_fires#Forest_and_countryside_fires

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wildfires#Europe

http://en.wikipedia.org/wiki/Wildfire_suppression

http://fireintuition.efi.int/

http://forestry.about.com/od/prescribedfire/ss/pres_fire.htm

http://geology.isu.edu/geostac/Field_Exercise/wildfire/prescribedburns.htm

http://ocw.usu.edu/forest__range__and_wildlife_sciences/wildland_fire_management_and_planning

/Unit_10__Fire_Behavior_Affects_Fireline_Tactics_5.html

http://wildfiretoday.com/tag/prescribed-fire/page/10/

http://www.bugwood.org/pfire/techniques.html http://www.cifap.utad.pt/guiaFCeuropa_v2a.pdf

http://www.ctif.org/

http://www.fao.org/ag/againfo/programmes/en/lead/toolbox/Tech/5Conburn.htm

http://www.fireparadox.org/forest_fires.php

http://www.fireparadox.org/index.php

http://www.fireparadox.org/key_tactical_fire.php

http://www.fireparadox.org/prescribed_fire.php

http://www.fireparadox.org/suppression_fire.php

http://www.fire.uni-freiburg.de

http://www.gasilec.net/

http://www.gasilec.net/datoteke: 2-VS-literatura-POZARNA-PREVENTIVA.doc

http://www.gasilec.net/modules/simplemod/datoteke/0-

Operativno%20takticni%20postopki/RRN%20OTP.pdf

http://www.gasilci-vinskagora.si/index.php?option=com_content&task=view&id=299&Itemid=79

http://www.gb-koper.si/index.php?page=obvestila&target=novice_obvestila&grp=obvestila&item=52&media=#id247 http://www.greenstone.org/greenstone3/nzdl?a=d&c=envl&d=HASH0e60c689ba42d668653f64.16&

sib=1&p.a=b&p.sa=&p.s=ClassifierBrowse&p.c=envl

http://www.google.si/imgres?q=prescribed+burn&hl=sl&sa=X&tbo=d&biw=1262&bih=568&tbm=isch

&tbnid=agCLZweZmgl99M:&imgrefurl=http://www.fs.usd

http://www.hvz.hr/

http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=448

http://www.nwcg.gov/pms/pubs/glossary/a.htm

http://www.nwrc.usgs.gov/prairie/prescrib.htm



60

http://www.pgd-dobraceva.si/?p=826

http://www.pgdkomen.si/arhiv.html

http://www.rw.ttu.edu/4309/prescribed_fire_methods_table.htm http://www.smokeybear.com/prescribed_chartenlarge.asp

http://www.sos112.si/db/priloga/izpostava/p6012.pdf

http://www.uradni-list.si/1/content?id=61093

http://www.uradni-list.si/1/content?id=79402

Documents

Uporaba preventivnega požiga