Upload
others
View
28
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Joţica Pavlovič
UPORABA SAP APO
ZA OPTIMALNO PLANIRANJE
PROIZVODNJE V
FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Celje, november 2011
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Joţica Pavlovič
UPORABA SAP APO
ZA OPTIMALNO PLANIRANJE
PROIZVODNJE V
FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Mentor:
doc. dr. Roman Gumzej
Celje, november 2011
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisana Joţica Pavlovič, študentka univerzitetnega študija, smer Logistika
sistemov, z vpisno številko 20015556, sem avtorica diplomskega dela:
Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
• je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v
diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru;
• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim
so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;
• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Marjana Milekić,
prof..
V Celju, dne _____________ Podpis avtorice:__________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Romanu Gumzeju za pomoč pri oblikovanju
diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi g. Miroslavu Kramariču za pomoč in koristne nasvete pri izdelavi
diplomskega dela.
Hvala tudi Marjani Milekić, prof., za lektoriranje diplomskega dela.
Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji
Sodobna podjetja v vedno večjem konkurenčnem boju sledijo najmodernejši tehnologiji
zaradi večjih zahtev kupcev in hitrega razvoja tehnologije. Pri tem poskušajo čim bolje
ustreči ţeljam kupcev, izboljšujejo kakovost proizvodov in storitev ter pri svojem
poslovanju dosegajo niţje stroške. Uspešnost podjetja je odvisna od načrtovanja
poslovanja in kontrole, ki pove, če se je izvedba pribliţala planu, ali je gladko potekala
s čim manj teţavami ter čim boljšim izkoristkom.
Obstoj podjetja je odvisen od proizvodnje. Cilji planiranja proizvodnje so ugotovitve,
katere proizvode in kdaj in koliko jih proizvesti.
Zaradi uporabe in razvoja novih tehnologij se povečuje obseg logističnih operacij, zato
si mora uspešno podjetje nujno zagotoviti kakovostno in zanesljivo informacijsko
podporo. Primer takšne podpore in tema moje diplome je informacijski sistem SAP R/3
oziroma njegov optimizacijski modul APO, ki je kot njegova nadgradnja vodilni sistem
za planiranje proizvodnje.
Ključne besede: logistični proces, planiranje proizvodnje, informacijski sistem SAP
R/3, APO (Advanced Planner and Optimizer)
The use of SAP APO for Optimized Production Planning in the Pharmaceutical
Industry
Modern businesses in a growing competitive struggle follow the most contemporary
technology due to increasing customer demands and rapid development of technology.
In doing so, they are trying to fulfill the wishes of their customers, improve the quality
of their products and services at minimum possible cost. The success of companies
depends on business planning and control, indicating whether the planned was achieved,
with least possible difficulties.
The existence of a company depends on the production. Goals of production planning
are to determine, which products, when and how many to produce.
Due to the use and development of new tehnologies, the amount logistics operations is
increasing. So a successful company must ensure high quality and reliable information
support. An example of such support and the topic of my diploma is the SAP R/3
information system, in particular its optimization modul APO, which being an upgrade
to production planning represent a leading production planning system.
Keywords: logistics process, production planning, SAP R/3 information system, APO
(Advanced Planner and Optimizer)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji v
KAZALO
UVOD ............................................................................................................................... 1
OPREDELITEV PODROČJA ............................................................................................... 1
CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ............................................................................................ 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 2
METODE DELA ............................................................................................................... 2
1 LOGISTIKA IN LOGISTIČNI INFORMACIJSKI SISTEM
PROIZVODNEGA PODJETJA .................................................................................... 4
1.1 OPREDELITEV LOGISTIKE ....................................................................................... 4
1.2 LOGISTIČNI PROCESI V PROIZVODNEM PODJETJU .................................................... 6
1.2.1 Proces planiranja nabave ............................................................................. 9
1.2.2 Proces planiranja prodaje .......................................................................... 14
1.2.3 Proces planiranja proizvodnje .................................................................... 16
1.2.4 Skladiščenje ................................................................................................ 19
1.2.5 Upravljanje zalog ....................................................................................... 22
1.2.6 Kontrola kakovosti ...................................................................................... 25
1.3 INFORMACIJSKI SISTEM ZA PODPORO LOGISTIKE .................................................. 26
2 INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3 ................................................................ 29
2.1 PODJETJE SAP AG ............................................................................................... 29
2.2 PROGRAMSKO OKOLJE SAP R/3........................................................................... 30
2.3 ARHITEKTURA SISTEMA SAP R/3 ........................................................................ 31
2.4 SAP MODULI ........................................................................................................ 32
2.5 MODUL PP IN POD-MODUL APO .......................................................................... 35
3 OPTIMIZACIJA PLANIRANJA PROIZVODNJE S POMOČJO SISTEMA
SAP APO ....................................................................................................................... 40
3.1 VHODNI PROCESI PLANIRANJA PROIZVODNJE ....................................................... 41
3.1.1 Osnovni podatki .......................................................................................... 41
3.1.2 Prodajna napoved ....................................................................................... 43
3.1.3 Načrtovanje nabave .................................................................................... 45
3.1.4 Načrtovanje analize .................................................................................... 46
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji vi
3.2 PROCES PLANIRANJA PROIZVODNJE ..................................................................... 46
3.2.1 Neskončno in končno planiranje ................................................................. 46
3.2.2 Hevristike in optimizator ............................................................................ 48
3.2.3 Alert Monitor .............................................................................................. 53
3.2.4 Product View ............................................................................................... 54
3.2.5 Detailed Scheduling Board ......................................................................... 55
3.3 IZHODI IZ PROCESA PLANIRANJA PROIZVODNJE .................................................... 56
3.4 KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 58
3.4.1 Prednosti ..................................................................................................... 58
3.4.2 Slabosti ........................................................................................................ 60
3.4.3 Priloţnosti ................................................................................................... 60
3.4.4 Nevarnosti ................................................................................................... 61
ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 63
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 64
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji vii
KAZALO SLIK
SLIKA 1: LOGISTIČNI PROCES PROIZVODNEGA PODJETJA .................................................... 7
SLIKA 2: ŠTIRI OSNOVNE RAZSEŢNOSTI NABAVNE FUNKCIJE ............................................ 11
SLIKA 3: VIRI INFORMACIJ ZA LOGISTIČNO PODATKOVNO BAZO ...................................... 27
SLIKA 4: MODEL ODJEMALEC/STREŢNIK ................................................................. 30
SLIKA 5: TRINIVOJSKA ARHITEKTURA SISTEMA R/3 ......................................................... 31
SLIKA 6: MODULARNA ZGRADBA SAP-A ......................................................................... 32
SLIKA 7: FUNKCIJE V SAP APO ....................................................................................... 39
SLIKA 8: AVTOMATIZIRAN PROCES PLANIRANJA PROIZVODNJE ....................................... 41
SLIKA 9: SET-UP MATRIKA ............................................................................................... 43
SLIKA 10: PLANSKA TABLA MODULA APO DP ................................................................ 44
SLIKA 11: NABOR HEVRISTIK ........................................................................................... 49
SLIKA 12: OPTIMIZATOR .................................................................................................. 51
SLIKA 13: NASTAVITEV PARAMETROV ............................................................................. 52
SLIKA 14: ALERT MONITOR ............................................................................................. 54
SLIKA 15: PRODUCT VIEW ............................................................................................... 55
SLIKA 16: DETAILED SCHEDULING BOARD ...................................................................... 56
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranje proizvodnje v farmacevtski industriji viii
KRATICE
APO (Advanced Planner and Optimizer) – napredno planiranje in optimizacija
CRP (Capacity Requirements Planning) – planiranje potrebnih kapacitet
DP (Demand Planning) – planiranje prodaje
JIT (Just in time) – ob pravem času
MRP (Material Requirements Planning) – planiranje materialnih potreb
PP (Production Planning) – planiranje in kontrola proizvodnje
PP/DS (Production Planning/Detailed Scheduling) – planiranje proizvodnje in fino
terminiranje
QM (Quality Management) – obvladovanje kakovosti
SAP R/3 (Runtime system three) – SAP-ov celoviti informacijski sistem
SOP (Sales and Operation Planning) – planiranje prodaje in operacij
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 1
UVOD
Opredelitev področja
Logistika je danes zelo pomembna v vsakem podjetju. Logistični procesi znotraj
vsakega podjetja so tesno povezani z ostalimi procesi v podjetju, zato morajo delovati
usklajeno. Da je to mogoče, potrebuje sodobno podjetje celovit informacijski sistem, ki
temelji na povezovanju vseh poslovnih področij.
Na trgu je danes več takšnih informacijskih sistemov. Eden izmed njih je SAP R/3, ki
deluje po principu odjemalec/streţnik, in predstavlja celovito programsko rešitev za
številne poslovne funkcije različnih podjetij.
Z uvedbo sistema SAP R/3 oziroma vseh njegovih programskih modulov postane
poslovanje podjetja precej učinkovitejše. V diplomi se bom osredotočila predvsem na
modul PP (Production Planning) in njegovo nadgradnjo – pod-modul APO (Advanced
Planner and Optimizer). Le-ta organizacijam omogoča vzpostaviti zelo dobro povezavo
med povpraševanjem in dobavo z integracijo nabave, proizvodnje, distribucije in
transporta v konsistentnem modelu.
Primer, ki ga bom v diplomskem delu opisala, je planiranje proizvodnje farmacevtskega
podjetja. V svojem delu ga bom navajala kot podjetje X.
Cilji in osnovne trditve
Današnja podjetja se zavedajo, da je ključ do njihove uspešnosti in učinkovitosti
vpeljava standardnih programskih rešitev za podporo poslovnih procesov.
Programska oprema SAP R/3 je primerna za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost
in dejavnost. Ta informacijski sistem deluje kot en sistem, saj pokriva vsa področja
poslovanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 2
Cilji, ki jih ţelim v svoji diplomi doseči, so:
predstaviti koncept organizacijske strukture v SAP R/3 sistemu;
predstaviti osnovne module sistema SAP R/3;
podrobneje predstaviti modul PP;
predstaviti pod-modul APO, ki dopolnjuje modul PP;
prikazati delovanje SAP APO na primeru planiranja proizvodnje farmacevtskega
podjetja X.
Predpostavke in omejitve
Navedbe v eksperimentalnem delu diplomskega dela se nanašajo na farmacevtsko
podjetje, ki pa ni ţelelo biti imenovano, zato zanj v nadaljevanju uporabljam kratico X.
Diplomsko delo temelji na predpostavki, da je informacijski sistem SAP R/3, ki ga
uporablja podjetje X, ključen za uspešno poslovanje podjetja. Prava informacija ob
pravem času in na pravem mestu je zelo pomembna za uspešno delovanje tega podjetja,
vse to omogoča omenjeni informacijski sistem.
Funkcijski sklop SAP Logistika vsebuje več modulov. V diplomskem delu se bom
osredotočila na modul PP z nadgradnjo s sistemom APO.
Metode dela
Za izdelavo diplomskega dela bom uporabila poslovno raziskavo, saj se raziskava
nanaša na informacijski sistem, ki je v pomoč pri izvajanju logističnih procesov v
podjetju X.
V nalogi bom uporabila deskriptivni pristop in deskriptivno metodo, saj bom v delu
predstavila strukturo in delovanje informacijskega sistema SAP R/3, pri čemer se bom
osredotočila na modul PP in APO. Na koncu bom podala kritično oceno uspešnosti
uvedbe SAP APO v poslovanje podjetja X, pri čemer bom uporabila poslovno raziskavo
in SWOT analizo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 3
Literaturo, ki mi bo v pomoč pri pisanju diplome, sem poiskala v knjiţnici in na
svetovnem spletu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 4
1 LOGISTIKA IN LOGISTIČNI INFORMACIJSKI
SISTEM PROIZVODNEGA PODJETJA
Za laţje razumevanje diplomske naloge je potrebno pojasniti osnovne pojme, ki so
povezani z logistiko v proizvodnem podjetju. V tem poglavju bom pojasnila, kaj je
logistika, kateri so logistični procesi v proizvodnem podjetju in zakaj je pomemben
logistični informacijski sistem. V nadaljevanju bom predstavila celovit informacijski
sistem SAP R/3 z nadgradnjo APO ter poskusila čim bolje predstaviti optimalno
planiranje proizvodnje v farmacevtskem podjetju X s pomočjo tega informacijskega
sistema.
1.1 Opredelitev logistike
Mnogi avtorji pravijo, da se je logistika začela razvijati kot del vojaške vede pred nekaj
sto leti. Kot veda se je logistika v gospodarstvu pričela zelo razvijati v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja v ZDA, ko se je po kratkotrajnem pomanjkanju blaga odprla doba,
nasičena z blagom. To je zaostrilo konkurenco med podjetji in iskanje novih prednosti
pred konkurenti. Poleg kakovostnih proizvodov so se uveljavile prednosti, ki jih je
omogočila logistika z geslom: »Dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravo mesto,
nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni« (Hribar, 2003, str. 3).
Pojem logistika po Čiţmanu (2001, str. 9) izvira iz dveh grških besed, in sicer »logos«,
kar pomeni misliti, in »logicos«, njen pomen je računati. Drugi izvor pojma logistika pa
je iz francoske besede »loger«, ki pomeni nastanitev, namestitev, preskrbovanje.
Ker bom v svoji diplomi opisala, kako poteka planiranje proizvodnje podjetja X s
pomočjo celovitega informacijskega sistema, je smiselno najti definicijo logistike
proizvodnega podjetja.
Enotne definicije, kaj pomeni pojem logistike, ne najdemo v nobeni knjigi, saj številni
avtorji podajajo svoje definicije logistike. Tako npr. Kaltnekar (1993, str. 37) definira
logistiko v proizvodnem podjetju kot dejavnost, ki s strateškim upravljanjem vseh
materialnih in z njimi povezanih informacijskih tokov v podjetju in njegovih povezavah
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 5
z nabavnim in prodajnim trgom zagotavlja povezanost in optimizacijo vseh tokov in s
tem plansko oskrbo vseh porabnikov.
Cilji logistike v proizvodnem podjetju izhajajo iz ciljev podjetja, katerega sestavni del je
proizvajati proizvode in z njihovo prodajo ustvarjati dobiček. Cilji logistike so
(Kaltnekar, 1993, str. 48-52):
ustrezna vključitev v celoten poslovni proces podjetja in opravilo vseh nalog, ki se
javljajo iz odnosov do drugih partnerjev v tem procesu;
z ustrezno notranjo organiziranostjo vseh dejavnosti zagotoviti njihovo koordinirano
delovanje pri opravljanju postavljenih nalog;
zagotavljanje strokovnosti in povezanosti sluţbe, uspešno opravljanje njenih nalog
in smotrn razvoj v sluţbi zaposlenih delavcev s sodelovanjem v kadrovanju in
izobraţevanju;
zagotavljanje planske preskrbe vsega potrebnega materiala v zahtevanih količinah,
ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti nemoteno delo v
proizvodnji in drugih sluţbah v podjetju;
zagotavljanje uspešne distribucije gotovih proizvodov do kupcev v skladu z
njihovimi časovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami;
zagotavljanje ekonomičnosti celotnega poslovanja z nabavo ustreznega materiala po
ugodnih cenah in z njegovo dostavo, prevzemom, skladiščenjem, notranjim
transportom in distribucijo proizvodov ob čim niţjih stroških;
prizadevanje za dosego čim boljše likvidnosti podjetja s smotrnim razporejanjem
finančnih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav, s hitro distribucijo proizvodov in s
čim hitrejšim obračanjem zalog;
vzdrţevanje solidnih odnosov z dobavitelji in kupci;
tekoča obveščenost organom podjetja o stanju in spremembah na trgu;
zagotavljanje zanesljivosti in točnosti opravljanja vseh nalog.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 6
1.2 Logistični procesi v proizvodnem podjetju
Med podjetji so znatne razlike v logistični vsebini, ki jo posamezno podjetje izvaja, kar
je v veliki meri odvisno od dejavnosti podjetja in od pomena, ki ga vodstvo podjetja
pripisuje logistiki. Osnovno načelo je, da je treba čim bolje izkoristiti prostor ter
skrajšati poti in čas pretoka materiala (Hribar, 2003, str. 4).
Glede na vrsto procesnih tokov v logističnem sistemu ločimo (Ogorelc, 1991, str. 148):
temeljne (bazične) logistične procese;
upravljavske procese;
in informacijske procese.
Tipični temeljni logistični procesi so (Ogorelc, 1991, str. 148-149):
transportni procesi;
skladiščni procesi;
manipulacijski procesi;
in drugi procesi (komisioniranje, sortiranje, …).
Transportni procesi se odvijajo med posameznimi logističnimi elementi (npr. med
skladiščem in proizvodnjo) in znotraj le-teh (npr. transportni procesi v skladišču). Med
posameznimi transportnimi procesi potekajo skladiščni procesi. Skladiščenje obsega več
procesov, to je: sprejemanje, uskladiščenje in izdaja materiala. Posamezne transportne
in skladiščne procese povezujejo manipulacijski procesi. To so procesi nakladanja,
razkladanja, prekladanja, zlaganja itd (Ogorelc, 1991, str. 149).
Upravljavski procesi sluţijo za oblikovanje in upravljanje logističnega sistema. Za
uspešno upravljanje so potrebne informacije, zato so upravljavski procesi zasnovani na
osnovi informacijskih procesov (Ogorelc, 1991, str. 161).
Informacijski procesi sproţijo materialne tokove, jih v celotnem dogajanju spremljajo
ter na koncu zaključijo in ovrednotijo (Kaltnekar, 1993, str. 486).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 7
Logistične procese (slika 1) v proizvodnem podjetju razdelimo na pet glavnih skupin
oziroma faz (Hribar, 2003, str. 5):
nabavno logistiko;
notranjo logistiko;
distribucijsko logistiko;
poprodajno logistiko;
in razbremenilno logistiko.
Slika 1: Logistični proces proizvodnega podjetja
Vir: Logoţar, 2004, str. 99, prirejeno po Poţarju (1998, 8)
Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni
količini in kakovosti. Blago mora biti podjetju dostavljeno ob pravem času, na pravem
mestu in z ekonomsko upravičenimi stroški (Logoţar, 2004, str. 100).
Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča
nabavljenega materiala preko proizvodnje do skladišča končnih izdelkov. Skrbeti mora
za notranji transport oziroma premeščanje in med-skladiščenje materiala v proizvodnji
kot tudi za transport proizvodov iz proizvodnje v skladišče končnih izdelkov. Ti morajo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 8
biti ustrezno pakirani, da se lahko v okviru distribucijske logistike dostavijo
odjemalcem. K notranji logistiki sodijo tudi dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev
logistike v podjetju. Ti dejavniki so lokacija proizvodnje, tip proizvodnje, razvrstitev
proizvodnih sredstev in pretočni čas materiala in informacij (Logoţar, 2004, str. 105).
Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca/prodajalca
do končnega uporabnika, tako da pride proizvod do končnega kupca v zahtevani
količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem mestu, nepoškodovan in z
optimalnimi stroški. V okvir delovanja distribucijske logistike spadajo skladiščenje
končnih izdelkov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem
povezana administracijska opravila (Logoţar, 2004, str. 108).
V področje razbremenilne logistike uvrščamo ves izmet, ostanke materiala in embalaţo,
ki nastajajo v procesih proizvodnje, distribucije in porabe. Cilji razbremenilne logistike
se nanašajo na ekološko ozaveščenost in na zmanjševanje obremenjevanja naravnega
okolja (Hribar, 2003, str. 5).
Kot v vsakem proizvodnem podjetju potekajo tudi v podjetju X številni ţe našteti
logistični procesi. V nadaljevanju se bom osredotočila predvsem na proces planiranja
proizvodnje in z njim povezane procese planiranja nabave in prodaje, skladiščenje,
upravljanje zalog in kontrolo kakovosti. Preden opišem te procese, naj nekaj povem o
planiranju.
Planiranje je poslovodna funkcija, ki postavlja planske cilje. Ti so temelj za sproţanje
vseh drugih poslovodnih aktivnosti. Planiranje je miselna faza delovnega procesa. Je
proces vnaprejšnjega zamišljanja vsega dela in zaţelenih rezultatov ter tudi
zagotavljanja, da se bo delovni proces izvedel v skladu z zamišljenim.
Rezultat planiranja je plan. Celovit plan institucije vključuje vrsto delnih in zbirnih
planov. Delni plani določajo delovanje in zaţelene rezultate nekega delnega področja
institucije. Zbirni plani pa opredeljujejo zaţelene rezultate delovanja institucije kot
celote. Zbir vseh planov v instituciji tvori sistem planov. To so npr. plani, ki se nanašajo
na določen predmet poslovanja (nabava, proizvodnja, prodaja, financiranje, itd.) in
drugi plani.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 9
Sistem planiranja v instituciji zajema celoto vseh podsistemov planiranja, ki jih tvorijo
procesi posameznih vrst planiranja, nosilci nalog v teh procesih, povezave med procesi
in medsebojne odvisnosti kot tudi časovne opredelitve v zvezi z izvajanjem posameznih
procesov ter vsi rezultati teh procesov, t.j., izdelani plani (Pučko, 2006, str. 2).
1.2.1 Proces planiranja nabave
Definicija nabave po Kaltnekarju (1993, str. 183) je: »poslovna dejavnost podjetja, ki je
odgovorna za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij,
kar dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj podjetja (oblikovanje nabavne
politike, planiranje, analiziranje, evidentiranje in kontroliranje potreb in moţnosti) ter z
vzpostavljanjem in vzdrţevanjem stikov z dobavitelji (nakup in organizacija nabav), s
ciljem doseči optimalen ekonomski učinek«.
Van Weele (1998, str. 29) pa pravi, da nabava pomeni pridobivanje dobrin in storitev,
potrebnih za delovanje, vzdrţevanje in izvajanje osnovnih in pomoţnih dejavnosti po
najugodnejših pogojih pri zunanjih virih. Ta definicija pomeni, da nabavna funkcija
zajema odgovornosti za opravila, katerih namen je:
opredelitev specifikacije (zahtevane količine in kakovosti) za material in storitve, ki
jih je potrebno kupiti;
izbira najprimernejšega dobavitelja;
priprava na pogajanja z dobavitelji za sklenitev posla in njihova izvedba;
naročanje pri izbranem dobavitelju;
spremljanje in kontrola izpolnitve naročila;
kasnejše spremljanje in ocenitev opravljene dobave.
Potočnik (2002, str. 26) pojmuje proces nabave oţje in širše. Nabava v oţjem pomenu je
nakup materiala po dogovorjeni ceni na določenem trgu. V širšem pomenu obsega
nabava poleg samega nakupa še naslednje dejavnosti: raziskovanje nabavnega trga,
oblikovanje nabavne politike, sklepanje nabavnih dogovorov, količinski in kakovostni
prevzem materiala, skladiščenje, analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 10
Potočnik (2002, str. 28) pravi tudi, da se vsak nabavni oddelek v podjetju sooča z
naslednjimi temeljnimi vprašanji nabavnega poslovanja:
kaj kupiti;
koliko kupiti;
kdaj kupiti;
kje kupiti;
pod kakšnimi pogoji kupiti;
in koliko plačati.
Odgovori na to vprašanja natančneje opredeljujejo pojem nabave, in sicer nabava je tista
poslovna funkcija, ki pravočasno, po primerni ceni, s potrebno količino in ustrezno
kakovostjo oskrbuje proizvodna podjetja s surovinami, materiali in energijo zaradi
kontinuirane proizvodnje in trgovska podjetja z blagom zaradi nadaljnje prodaje.
Temeljna naloga nabave je tako preskrba podjetja s surovinami, izdelavnim materialom,
storitvami, pomoţnim materialom, pa tudi s stroji, napravami itd. Za poslovni uspeh
podjetja pa ni pomembno le, da razpolaga s primerno količino materiala, ampak tudi to,
da je material ustrezne kakovosti, kupljen po primerni ceni in tudi pravočasno na voljo
(Potočnik, 2002, str. 23).
Van Weele (1998, str. 58) pravi, da opravljanje nabavne naloge vključuje štiri
razseţnosti (slika 2):
tehnično, ki se nanaša na specifikacije nabavljenih izdelkov;
komercialno, povezano s plačilnimi in dobavnimi pogoji, o katerih se je potrebno
dogovoriti z dobavitelji;
logistično, ki se nanaša na časovno razporejanje materiala, ki ga je potrebno naročiti,
ali dobavo glede na načrtovane materialne potrebe;
administrativno, ki se nanaša na administrativna opravila nabavnega oddelka.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 11
Slika 2: Štiri osnovne razseţnosti nabavne funkcije
Vir: Van Weele, 1998, str. 58
Nabavni postopek se začne s sestavljanjem specifikacije materiala in obsega tri stopnje
(Potočnik, 2002, str. 169):
sestavljanje funkcionalne specifikacije, kjer so opisane funkcije, ki jih mora material
imeti za uporabnika;
oblikovanje podrobne tehnične specifikacije, kjer so opisane tehnične značilnosti
materiala;
opredelitev specifikacije za logistiko in vzdrţevanje, ki opisuje način dostave
materiala in zahteve glede vzdrţevanja in storitev, povezanih z materialom.
Preden proizvodna podjetja specifikacijo pošljejo dobavitelju, jo mora potrditi nabavni
oddelek, s čimer se preprečijo nesporazumi na naslednjih stopnjah nabavnega procesa.
Nabavni oddelek mora tudi potrditi spremembe v naročilu zaradi tehničnih sprememb
med samim proizvodnim procesom. Nabavni referent mora poskrbeti, da dobavitelj
dobavi material skladno z zadnjo poslano specifikacijo.
Naslednja stopnja nabavnega procesa je iskanje ponudb. To je prvi nabavni postopek,
kadar se kupec in dobavitelj ne poznata, če gre za nabavo večje količine materiala ali
kadar kupec išče nov material. Na podlagi ugotovitve raziskave nabavnega trga, nabavni
oddelek poišče ponudbe pri dobavitelju, ki ponujajo ustrezni material. Pri iskanju
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 12
ponudb mora nabavni oddelek točno opredeliti vrsto in kakovost materiala ter dobavne
in plačilne pogoje. Iskanje ponudb je lahko različno, npr. ob obisku pri dobavitelju, na
sejmih, pisno iskanje ponudb pri vseh moţnih dobaviteljih ali neposredno pri vnaprej
izbranem dobavitelju, danes pa vse pogosteje po internetu in elektronski pošti. Vsaka
ponudba, ki jo prejme podjetje od dobavitelja, mora vsebovati bistvene sestavine
bodoče nabavne pogodbe (količina, cena, kakovost, plačilni pogoji, dobavni rok,
morebitna garancija) in opcijo, do kdaj velja.
Vse ponudbe, ki jih dobi nabavni oddelek, mora urediti in ugotoviti, ali so med seboj
primerljive. To pomeni, da je potrebno primerjati naslednje podatke (Potočnik, 2002,
str. 170):
količino in kakovost materiala;
enoto mere;
ceno za enoto;
popuste (rabat, superrabat, skonto);
pogoje in stroške dostave;
rok dostave;
ter način in rok plačila.
Primerjava ponudb je formalna, kadar se primerja njihova skladnost z našim
povpraševanjem, celovitostjo in razumljivostjo, ter vsebinska, kadar preračunamo
različne količine podatkov iz ponudb na skupni imenovalec. S primerjanjem ponudb
ugotovimo prednosti in slabosti ponudb posameznih dobaviteljev. Dejansko razliko med
ponudbami ugotovimo z nabavno kalkulacijo, kjer upoštevamo vse nabavne stroške. Ti
so (Potočnik, 2002, str. 170-171):
fakturna cena dobavitelja, zmanjšana za rabat in druge popuste;
stroški dostave (prevoz, zavarovanje itd.);
stroški za manipulacijo z materialom v času dostave (nakladanje, prekladanje,
razkladanje itd.).
Nabavne stroške za celotno količino porazdelimo z ustreznimi izračuni tako, da
določimo nabavno ceno na enoto materiala, poleg pa upoštevamo še (Potočnik, 2002,
str. 171):
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 13
kakovost materiala, ki je povezana s ceno materiala; ob enakih drugih pogojih
izberemo tistega dobavitelja, ki ponuja boljšo kakovost;
dobavne roke in pogoje; na podlagi le-teh izberemo dobavitelje, ki zagotavljajo
ugodnejšo raven zalog in ekonomično količino naročila;
roke in način plačila; na podlagi le-teh izberemo dobavitelja, ki ponuja za nas
ustrezne plačilne pogoje.
Ko izberemo dobavitelja, sledijo pogajanja, ki se nanašajo na posamezne ali vse
sestavine ponudbe. Vsebina pogajanj je odvisna od materiala, ki ga kupujemo.
Pogajanje in sklepanje pogodbe sta jedro nabavnega poslovanja. Kupec in dobavitelj
morata pri tem upoštevati naslednja načela (Potočnik, 2002, 172):
ravnati morata kot »dober gospodar«;
spoštovati zakonitosti;
poslovati po dobrih poslovnih pogojih;
ter upoštevati sodne in arbitraţne sklepe v podobnih primerih.
Cilj pogajanja je, da pride do soglasja s popuščanjem, tako da sta z rezultatom pogajanja
zadovoljna kupec in dobavitelj. Pogajanja se nanašajo tako na ceno kot tudi na vse
prvine, ki so bistvene za sklenitev pogodbe. Te prvine so kakovost materiala,
zanesljivost dobave in poprodajne storitve. Pogajanje naj bi omogočilo sklenitev
ugodnega posla za obe strani, zato ga opredelimo kot proces, katerega cilj je reševanje
problemov dveh ali več strani na način, ki bo koristil vsem (Potočnik, 2002, str. 174).
Po pogajanjih sledi sklenitev nabavnega posla, ki ga opredeljujejo bistvene sestavine
nabavne pogodbe. Te sestavine so (Potočnik, 2002, str. 176):
predmet pogodbe, ki mora biti določen na trţno običajen način;
količina, ki mora biti določena z merskimi enotami ali na drug primeren način;
cena, ki je lahko natančno določena (fiksna) ali določljiva na dan nabave; načeloma
naj bi nabava vztrajala pri fiksni ceni, ki je bila doseţena kot rezultat pogajanja;
znani pa so še različni dogovori o ceni, in sicer fiksna cena plus stimulacija, dogovor
»stroški plus« in pogodba z usklajevanjem cen;
kakovost, ki je lahko opredeljena z vzorcem, standardom, blagovno znamko,
specifikacijo ali kot trţna kakovost;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 14
dobavni rok, ki je lahko takojšen ali terminski in ga določimo na več načinov (točen
datum, dobava na začetku ali na koncu meseca, itd.);
kraj in način izpolnitve, ki sta določena s trgovsko klavzulo.
Sklenjena pogodba praviloma ni hkrati naročilnica za dobavo materiala. S pogodbo je
določena celotna količina, delne količine pa kupec naroča s posebno naročilnico, ki
mora biti usklajena s pogodbo.
Osnova za dobaviteljevo dobavo je nabavno naročilo. Ko dobavitelj prejme naročilo, ga
preveri, ali je skladno s ponudbo, in dostavi material v podjetje.
Dobavi sledi prevzem materiala v skladišču odjemalca, kjer mora kupec kontrolirati
količino, kakovost, dobavni rok in ostale nabavne pogoje. Če s kontrolo ugotovimo
razliko med dejanskim stanjem in dogovorjenimi obveznostmi dobavitelja, mora
prevzemna sluţba ali skladiščnik sestaviti komisijski zapisnik o kontroli materiala, iz
katerega je razvidno, za kakšno napako pri dobavi gre (Potočnik, 2002, str. 179).
Po prevzemu materiala mora kupec plačati račun v pogodbenem plačilnem roku. Pred
plačilom nabavni oddelek preveri dobaviteljev račun. Postopek obračuna obsega
pripravljalna dela, ki obsegajo zbiranje in primerjanje dokumentov, ter obračun fakture
(Potočnik, 2002, str. 182-183).
1.2.2 Proces planiranja prodaje
V podjetju X je napoved prodaje temelj za planiranje proizvodnje. Pri planiranju
prodaje mora sluţba prodaje za vnaprej določeno plansko obdobje (letno ali mesečno)
ugotoviti povpraševanje na trgu. To pomeni, da mora sluţba prodaje določiti predlog
plana prodaje (Ljubič, 2006, str. 120-121):
kakšen asortiment (katere programe oziroma druţine izdelkov);
v kakšnih količinah;
in ob katerem času;
namerava prodati v naslednjem planskem obdobju. Predlog plana prodaje izhaja v
okolju izdelave po naročilu predvsem iz ţe znanih oziroma predvidenih naročil kupcev,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 15
v okolju izdelave na zalogo pa iz trţnih analiz, kjer je mogoče na osnovi statističnih
podatkov o prodaji v preteklih obdobjih s stohastičnimi metodami napovedati
povpraševanje v prihodnosti.
Izdelan plan prodaje mora biti čim bolj stvaren, saj je izhodišče za druge delne plane
podjetja in kasneje tudi za zbirne plane.
Osnovni namen planiranja prodaje je večplasten. Z izdelavo plana prodaje zmanjšujemo
tveganje in negotovost glede višine poslovnih prihodkov, ki jih bomo dobili v
naslednjem planskem obdobju, saj izdelamo plan ob naslanjanju na najboljše
informacije o moţnostih svoje prodaje, s katerimi podjetje razpolaga. Pri planiranju
prodaje uporabljamo poslovodno presojo in se naslanjamo na tiste poslovodne
odločitve, ki bodo v mnogočem pogojevale prihodnjo prodajo podjetja. Odločitve o
politiki cen, obsegu in prodajnih metodah ter druge odločitve vplivajo na obseg prodaje.
Plan prodaje je pomemben tudi zato, ker zagotavlja zelo tehtne informacije, ki jih
potrebujemo za izdelavo drugih delnih in zbirnih planov. Plan prodaje zelo olajšuje
kontrolo uresničevanja prodaje, zato je potrebno letni plan prodaje razčleniti v dinamiko
letnega plana, t.j., planirati na njegovi osnovi prodajo po mesecih, četrtletjih itd.
Prodajo planiramo količinsko po skupinah proizvodov oziroma storitvah in vrednostno.
Vrednostni plan prodaje razčlenimo še po prodajnih trgih. Plan prodaje mora biti toliko
razčlenjen, da je mogoče na njegovi osnovi planirati proizvodnjo posameznih vrst
proizvodov, nabave ter drugih tokov in stanj.
Izdelava plana prodaje zahteva še vrsto drugih relevantnih informacij. Pridobiti je
potrebno podatke o proizvodnih zmogljivostih podjetja, moţnostih nabave surovin,
materiala, polizdelkov, energije, razpoloţljivi delovni sili, razpoloţljivih finančnih virih
itd. Brez teh informacij je teţko izdelati stvaren plan prodaje, zato je njihovo zbiranje
pomembno (Pučko, 2006, str. 63-64).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 16
1.2.3 Proces planiranja proizvodnje
Po definiciji je proizvodnja zavestno dejanje nečesa koristnega. To »koristno« je
proizvod. Le-ta je lahko materialni (fizični) izdelek ali pa nematerialna storitev.
Proizvodni proces je proces proizvajanja (izdelave) proizvodov (Ljubič, 2006, str. 1).
Plan proizvodnje vključuje plan količinske proizvodnje gotovih izdelkov in
nedokončane proizvodnje ter plan proizvodne ţirije. Plan proizvodnje se glasi (Pučko,
2006, str. 66):
plan proizvodnje = plan prodaje +/- sprememba gotovih proizvodov,
sprememba gotovih proizvodov pa je enaka razliki:
sprememba gotovih proizvodov = končne zaloge gotovih proizvodov –
začetne zaloge gotovih proizvodov.
Posebnosti pri planiranju proizvodnje je veliko. Najteţje je planirati posamično
proizvodnjo. Dobro je omeniti tudi nekaj pomembnih posebnosti serijske in mnoţične
proizvodnje. V večfazni proizvodnji izdelujemo še plane sestavnih delov. Pri tem nam
je danes v veliko pomoč sistem MRP (angleško »Material Requirements Planning« ali
po slovensko planiranje materialnih potreb). To so računalniški programi, ki na osnovi
opredeljenih standardnih potroškov izračunajo količine potrebnega izdelavnega
materiala, sestavnih delov in izdelavnega dela za planirano količinsko proizvodnjo.
Druga takšna omembe vredna posebnost v planiranju proizvodnje je sistem JIT
(angleško »just in time« ali po slovensko pravočasno). Uporabljajo ga močni kupci, ki
od svojih dobaviteljev zahtevajo, da jim potrebne količine materiala in sestavnih delov
dobavljajo v ravno pravih količinah ob ravno pravem času tako, da gredo te poslovne
prvine neposredno v proizvodno linijo. S tem lahko takšna podjetja pri planiranju
proizvodnje skoraj izključijo planiranje zalog materiala in sestavnih delov. Zaradi tega
lahko podjetja planirajo niţje zaloge nedokončane proizvodnje, krajše cikle proizvodnje
in manjše zaloge gotovih proizvodov. Vse to omogoča doseganje niţjih stroškov
proizvodnje. Seveda pa to zahteva od dobaviteljev pogostejše dobave in predvsem
strogo spoštovanje dobavnih rokov.
Izdelan in sprejet plan količinske proizvodnje je temelj za planiranje potrebnega
neposrednega materiala in sestavnih delov, potrebnega neposrednega dela, za planiranje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 17
investicij, za planiranje proizvodnih stroškov in potrebnih finančnih virov za
financiranje proizvodnje (Pučko, 2006, str. 70).
Plan proizvodnje je razgradnja plana proizvodnega programa. Količinske potrebe po
realnih vrstah izdelkov se morajo razporediti v čas po posameznih delnih planskih
obdobij oziroma planskih terminskih enotah (mesecih, tednih), nakar je potrebno
določiti še optimalne količine za izdelavo oziroma naročila proizvodnji.
Informacije, potrebne pri pripravi osnovnega plana proizvodnje, so (Ljubič, 2006, str.
151):
plan proizvodnega programa, ki po eni strani navaja nabor izdelkov, ki naj se
proizvajajo, po drugi strani pa zagotavlja pregled omejitev za plan proizvodnje;
seštevek fizične proizvodnje, zalog in obremenitve virov po planu proizvodnje mora
biti enak planu proizvodnega programa;
informacije o potrebah; upoštevati je treba vse potrebe po izdelkih, vključenih v
plan, pa tudi morebitne varnostne zaloge;
stanje zalog; pri določanju količin, ki jih je potrebno naročiti, je potrebno upoštevati
ţe razpoloţljive ali zagotovljene količine, za to pa je potrebno poznati količino na
zalogi in rezervirano količino ter ţe lansirana naročila proizvodnji (delovni nalogi)
in nabavna naročila;
politika naročanja, ki vpliva na odločitve o količinah naročil proizvodnji (velikosti
serij) oziroma nabavnih količin in rokih lansiranja.
Osnovni plan proizvodnje je zapisan v obliki časovne vrste. Planiranje proizvodnje je v
načelu drsno, dinamično. Plansko obdobje se strukturira v delna planska obdobja, le ta
dalje pa v terminske enote – planske periode (Ljubič, 2006, str. 153).
Pri planiranju proizvodnje je zelo pomembno planiranje materialnih potreb. Glavni
nameni planiranja materialnih potreb so trije (Ljubič, 2006, str. 174-175):
plan materialnih potreb določa naročila proizvodnji za izdelavo komponent in
nabavna naročila za dobavo materialov, potrebnih za realizacijo izdelave izdelkov
po osnovnem planu proizvodnje: ugotavlja postavke, ki jih je potrebno naročiti,
potrebne količine, dobavne roke in roke naročanja (sproščanja naročil);
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 18
aktualizacija rokov potreb, če se spreminjajo pogoji;
zagotavljanje vhodnih podatkov za podrobno planiranje potreb po kapacitetah.
Obstojita dva koncepta planiranja materialnih potreb (Ljubič, 2006, str. 175):
deterministično planiranje materialnih potreb, ki se navezuje na vsebino
proizvodnega programa;
in napovedovanje (stohastično planiranje) materialnih potreb, ki izhaja iz statističnih
podatkov o porabi materialnih postavk v preteklosti.
Kapaciteta je maksimalna moţna proizvodnja nekega sistema v normalnih ali
načrtovanih pogojih v določenem časovnem obdobju.
Sodobna organizacija proizvodnje zahteva predvsem (Ljubič, 2006, str. 47):
čim krajše pretočne čase in proizvodni interval ob čim manjših zalogah;
čim večjo prilagodljivost zahtevam kupcev;
kakovostne izdelke brez napak;
in učinkovito usklajevanje globalnega povpraševanja, preskrbe in izdelave.
Da organizacija proizvodnje zadovolji te zahteve, potrebuje učinkovit sistem planiranja.
Znane aplikacije za podporo naprednemu sistemu planiranja raznih ponudnikov
računalniške opreme so npr.: APS – Advanced Planning Systems, APO – Advanced
Planner and Optimizer in podobno.
Napredni sistem planiranja naj bi podpiral (Ljubič, 2006, str. 48):
integrirano planiranje celotne oskrbovalne verige;
celotno časovno hierarhijo planiranja in vse poslovne funkcije;
spremljanje trţišča in napovedovanje povpraševanja;
sočasno planiranje vseh soodvisnih virov (material, kapacitete);
fino terminsko planiranje – razvrščanje predvsem z metodami operacijskih raziskav,
z genetskimi algoritmi, mreţnim planiranjem, itd;
optimizacijo planov z razdelavo različnih planskih scenarijev;
podporo tehnikam zagotavljanja kakovosti;
podporo vodenja človeških virov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 19
V celotni oskrbovalni verigi kot tudi v vsaki planski domeni nastopajo štirje procesi, ki
so predmet naprednega planiranja (Ljubič, 2006, str. 49):
proces nabave – zagotavljanje vseh virov (material, kapacitete, osebje, denarna
sredstva);
proizvodni proces – proces izdelave izdelkov;
proces distribucije kot povezava med proizvodnjo in kupcem;
prodajni proces, ki zagotavlja potrebe in napovedi potreb.
1.2.4 Skladiščenje
Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke
vrste blaţilec v materialnih tokovih zagotavlja moţnosti za njihov normalni potek. S
tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave,
proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času
(Kaltnekar, 1993, str. 245).
V osnovi teče tok materiala od dobaviteljev preko nabave, proizvodnje in prodaje do
kupca. Tok materiala le redko teče skozi celoten proces brez kakršnih koli motenj, saj se
pojavljajo številni dejavniki, ki prekinjajo ta tok. Te dejavnike imenujemo motnje toka
materiala in so lahko (Kaltnekar, 1993, str. 245-247):
v odnosu med dobaviteljem in nabavo se spreminjajo dobavni roki (zamude
dobaviteljev, sprememba količine, kakovosti, vrste materiala in podobno);
v odnosu med nabavo in proizvodnjo so motnje zaradi spremenjenih zahtev,
spremembe v rokih, količinah, vrstah in kakovosti materiala;
motnje v proizvodnji se pojavijo kot posledica sprememb v sami proizvodnji (roki
izdelave, količinska poraba, opuščanje izdelkov, uvajanje novih izdelkov, itd.);
do motenj prihaja tudi v prodajnem procesu, saj prodaja postavlja spremenjene
zahteve proizvodnji, ki se jim mora le-ta prilagoditi.
Na potrebe vplivajo mnogi notranji in zunanji dejavniki, ki se sami spreminjajo,
spreminja se pa tudi moč njihovega vpliva. Te spremembe so sistematične, lahko jih z
dovolj veliko natančnostjo predvidimo vnaprej, ali slučajne, ki so povezane s
sistematičnimi ali pa so od njih popolnoma neodvisne.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 20
Sistematičnim spremembam prilagodimo tokove materialne oskrbe, vendar moramo
vseeno imeti določene zaloge. Velik del zalog nastaja zaradi slučajnih sprememb, ki jih
ne moremo predvideti vnaprej. Iz tega izhaja, da je skladiščenje dejavnost, ki predvsem
sluţi pokrivanju najrazličnejših motenj v procesu materialne oskrbe (Kaltnekar, 1993,
str. 247-248).
Skladiščenje je v bistvu prekinitev materialnega toka in je namenjeno premostitvi časa.
To pomeni, da se s skladiščenjem izravnavajo časovne razlike med proizvodnjo in
uporabo različnih dobrin. Vzroke, zaradi katerih nastopa potreba po skladiščenju,
razdelimo v štiri skupine (Kaltnekar, 1993, str. 248):
neskladnost med časom proizvodnje in časom potrošnje;
oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje;
različni trgovski in finančni pogoji;
potreba po varnosti oskrbe.
Pri skladiščenju so zelo pomembni skladiščni stroški, ki nastajajo s prevzemom,
uskladiščenjem, čuvanjem in izdajanjem materiala ter notranjim transportom. Sem
sodijo tudi stroški, ki nastajajo zaradi mirovanja materiala v poslovnem in proizvodnem
procesu. Skladiščne stroške delimo na tri skupine (Kaltnekar, 1993, str. 271-272):
stroški uskladiščenega materiala, ki nastajajo zato, ker imamo material na zalogi;
material ima določeno vrednost, ki je neaktivna in veţe obratna sredstva; s staranjem
materiala v skladišču se zmanjšuje njegova vrednost, lahko pa pride tudi do
poškodbe in kraje materiala;
stroški skladiščnega prostora, ki se navezujejo na amortizacijo ali najemnino
prostora in amortizacijo uporabljene skladiščne, transportne in informacijske
opreme;
stroški delovanja skladišč, ki so stroški zaposlenih, ki opravljajo delo pri prevzemu,
shranjevanju, izdajanju, komisioniranju, pakiranju in odpremi materiala. Sem sodijo
tudi stroški upravljanja skladišč, vodenje evidenc in kontrola zalog.
K skladiščnim stroškom štejemo tudi tveganje, ki ga povzroča uskladiščeni material. Pri
tem mislimo na nevarnost, da tega materiala ne bomo mogli uporabiti ali prodati. To
vrsto stroškov je teţko ugotoviti, zato jih le redko upoštevamo pri računanju
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 21
ekonomičnosti skladiščnega poslovanja. V bistvu so to stroški slabega planiranja
proizvodnje oziroma prodaje.
Cilji skladiščenja izhajajo iz osnovnega cilja celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki
zahteva zagotovitev planske preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim
večji ekonomičnosti te preskrbe. Poraba materiala je zelo različna in le redko imamo
opravka s popolnoma enakomerno porabo v daljšem časovnem obdobju. Poraba se
pogosto iz različnih vzrokov količinsko s časom spreminja. Takšna nihanja se kaţejo v
naslednjih načinih porabe (Kaltnekar, 1993, str. 251-252):
enakomerna poraba, ki se s časom le malo spreminja;
poraba s trendom, ki enakomerno narašča ali pada;
sezonska poraba s tipičnimi sezonskimi nihanji;
poraba v zvezi z ţivljenjskim ciklom izdelka, ki na začetku enakomerno narašča,
nato se za krajše ali daljše obdobje umiri, na koncu pa začne padati;
neenakomerna poraba, ki ne kaţe nobenih zakonitosti.
Najlaţje je gospodarjenje z zalogami pri enakomerni porabi. Teoretično tu ne
potrebujemo zalog, saj lahko dobavo in porabo popolnoma uskladimo, praktično pa
zaradi nepredvidenih dogodkov le potrebujemo določene varnostne zaloge. Poseben
problem predstavlja popolna neenakomerna poraba, kjer je nemogoče uporabiti kakšne
posebne metode. Zaloge je potrebno zato sproti načrtovati in dopolnjevati vzporedno s
porabo. Podobne značilnosti kaţe tudi prodajno trţišče. Prodaja gotovih izdelkov se
giblje v okviru enakih zakonitosti kot poraba z materialom, zato veljajo enake
zakonitosti tudi za skladišče gotovih izdelkov.
Osnovna naloga skladiščenja je njegova varovalna funkcija, iz katerega izhaja osnovni
cilj skladiščne funkcije v vsakem podjetju: premostiti mora časovno razliko med časom
prispetja materiala oziroma proizvodnje gotovih izdelkov in časom uporabe ali
odpreme, pri tem pa ohraniti material količinsko in kakovostno neoporečen. Cilj
skladiščenja je tudi ekonomičnost samega skladiščnega poslovanja in s tem tudi
ekonomično poslovanje celotnega podjetja. Pomemben cilj skladiščenja je tudi
optimizacija zalog, saj so stroški skladiščenja in nemotena oskrba proizvodnje oziroma
kupcev v veliki meri odvisna od višine zalog (Kaltnekar, 1993, str. 253).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 22
Osnovne zahteve ciljev lahko opredeli skladiščna politika, ki postavi okvir za konkretne
akcije v skladiščnem poslovanju. Nekatere delne politike so (Kaltnekar, 1993, str. 253-
254):
politika organizacije skladiščne sluţbe;
politika skladiščenja zalog;
politika določanja lokacije skladiščnih prostorov in notranjega razporeda materiala;
politika izgradnje in opremljanja skladišč;
politika nekurantnih zalog (t.j. material, ki ga ne potrebujemo več).
Temeljne naloge skladiščenja so (Potočnik, 2002, str. 243-244):
prevzem materiala;
namestitev in uskladiščenje;
čuvanje materiala;
izdajanje materiala;
in vodenje evidenc o skladiščnem poslovanju.
1.2.5 Upravljanje zalog
Zalogo razumemo kot neko količino nekega blaga, odloţeno (uskladiščeno) na nekem
mestu (skladišču) v podjetju. Čeprav se jim v sodobno organiziranih proizvodnih
sistemih skušamo izogibati (načelo JIT), obstojijo zaloge v različnih oblikah kar na
nekaj mestih v logistični verigi (Ljubič, 2006, str. 318-319):
zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces;
medfazne zaloge nedokončane proizvodnje v transformacijskem procesu;
zaloge izdelkov na izhodu transformacijskega procesa;
zaloge orodij in priprav;
zaloge pomoţnih in reţijskih materialov;
zaloge rezervnih delov za delovna sredstva;
zaloge rezervnih delov za izdelke iz lastne proizvodnje itd.
Pomen zalog v proizvodnem sistemu je večplasten (Ljubič, 2006, str. 319):
zaloge so blaţilec (amortizer) nihanj in s tem zagotavljajo kontinuiteto proizvodnje;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 23
kompenzirajo napake zaradi netočnih podatkov o stanju, odklonov dobavljenih
količin in dobavnih rokov;
imajo ekonomske učinke (npr.: popusti pri nakupu večjih količin blaga);
in sluţijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo.
Poznamo več vrst zalog (Ljubič, 2006, str. 320-321):
varnostna zaloga je rezerva, ki se jo sme porabiti le v izjemnih primerih; njena
velikost je odvisna predvsem od ţelene stopnje varnosti v odvisnosti od odstopanja
dobavnih rokov;
signalna zaloga je višina zaloge, pri kateri je potrebno sproţiti nabavno akcijo –
naročilo;
maksimalna zaloga predstavlja najvišjo še dovoljeno zalogo in jo opredeljuje
gospodarnost skladiščenja;
povprečna zaloga je pomembna predvsem za ugotavljanje koeficientov obračanja
zalog kot tudi za nadzor stroškov zalog;
aktivna zaloga je tisti del zaloge, ki se nenehno spreminja.
Zaloge so torej zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji, ki
omogočajo ustrezno delovanje nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo
nemoteno oskrbo ob planiranem času. Učinkovito upravljanje zalog je pogojeno s
poznavanjem in razumevanjem osnovnih značilnosti sistemov zalog in njihovega
delovanja. Organizacije uporabljajo različne vrste sistemov zalog, kar je odvisno od
njihove velikosti in dejavnosti. V praksi je najbolj razširjen sistem zalog za več obdobij,
ki se pogosto uporablja v kosovni in serijski proizvodnji. Sistem zalog za več obdobij
opredelimo glede na izvor zahtev po materialu, ki je lahko zunaj ali znotraj organizacije,
kot sistem vezanih in nevezanih zalog.
Vezane zaloge se neposredno nanašajo na zahteve po materialu znotraj podjetja in so
odvisne od vrste izdelka. Večina predmetov, ki so v vezanih zalogah, se uporablja za
izdelavo končnih izdelkov, ki tvorijo nevezane zaloge. Potreba po materialih se izračuna
na osnovi glavnega proizvodnega plana. Večino vezanih zalog v proizvodnji tvorijo
komponente in surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo predmetov, ki tvorijo
nevezane zaloge. Za upravljanje vezanih zalog se v praksi večinoma uporabljajo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 24
računalniško podprti sistemi za planiranje materialnih zahtev (MRP). Nekatera podjetja
uporabljajo pristop JIT (ob pravem času) ali pa kombinacijo obojega.
Nevezane zaloge se določajo na osnovi ocene potreb in sestojijo iz uskladiščenih
predmetov kot so končni izdelki in polizdelki, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo
porabnika (Čiţman, 2001, str. 31-35).
Zaloge v podjetju povzročajo stroške, ki jih lahko razdelimo v naslednje skupine
(Ljubič, 2006, str. 321-324):
stroški naročanja, ki nastajajo predvsem zaradi delovanja nabavne sluţbe (nabavna
naročila, komuniciranje, transport …);
stroški zalog, ki jih povzroča dejstvo, da imamo nek material na zalogi; v to skupino
sodijo obresti na v zaloge vezana sredstva, davek na zaloge in stroški delovanja
skladišč;
stroški nezaloţenosti (pomanjkanja), ki imajo značaj oportunitetnih stroškov; to s
poslovnega vidika pomeni izgubo kupcev in dobrega imena podjetja.
Vemo, da povečanje ravni obsega zalog določene stroške zvišuje, druge pa zniţuje. Pri
odločanju o količini posameznega naročila moramo upoštevati, da stroški skladiščenja
zalog s količino naraščajo, stroški nabave pa s količino padajo. Pri tem moramo poiskati
določen kompromis. Največkrat je zato v podjetjih uporabljen model optimalne količine
naročila. Ta model je uporaben za odločanje o nabavi materiala izven podjetja in za
planiranje zalog dokončanih proizvodov v proizvodnem podjetju, pogoj za njegovo
uporabo pa je enakomerna poraba navedenega.
Predpostavke, na katerih temelji model optimalne količine naročila, so (Rusjan, 1999,
str. 143):
povpraševanje je enakomerno (konstantno) in poznano (deterministično);
nabavna cena; enote nabavnega materiala se ne spreminja s spreminjanjem obsega
nabav;
celotno naročilo je dobavljeno v istem trenutku;
dobavni rok je poznan in zanesljiv, tako da lahko predvidimo termin, ko je potrebno
izdati naročilo, da ne pride do izčrpanja zalog;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 25
strošek posameznega naročila je fiksen ne glede na obseg posameznega naročila.
1.2.6 Kontrola kakovosti
Kakovost opredeljujemo v povezavi s pričakovanji kupcev. Kakovosten izdelek naj bi
zadovoljil ali celo presegel njihova pričakovanja. Na kakovost torej vplivajo
pričakovanja kupcev.
Kakovost je pogosto dolgoročna in dinamična, poleg tega pa se raven kakovosti
nenehno dviguje. Podjetja morajo zato teţiti k stalnemu izboljševanju proizvodov na
podlagi spremljanja pričakovanj kupcev in z uvajanjem novih tehnologij ter z
zmanjševanjem variabilnosti v vseh procesih.
Z vidika podjetja je kakovost povezana z doseganjem take konstrukcije proizvoda in
njegove izdelave, da bo proizvod zadovoljil opredeljena pričakovanja kupcev. To
pomeni, da je kakovosten izdelek tak izdelek, ki se ujema z zahtevami in standardi, ki
jih postavijo projektanti na osnovi trţnih zahtev (Rusjan, 1999, str. 268).
Zagotavljanje kakovosti se vedno začne z določanjem značilnosti izdelka. Določiti je
potrebno, katere značilnosti so pomembne za zadovoljstvo kupcev in katere niso. Za
vsako lastnost moramo določiti način merjenja te lastnosti in postaviti standarde. Te
praviloma postavimo kot tolerance z zgornjimi in spodnjimi mejami sprejemljivosti ali
kot ţelene ciljne vrednosti. Ko so ti standardi določeni, lahko vzpostavimo sistem
kontrole kakovosti.
Pri izvajanju kontrole kakovosti kontroliramo dobavljen material in dokončan proizvod.
Neustrezna kakovost materialov povzroča stroške zaradi višjih stroškov kontrole, večjih
zalog, slabše kakovosti dokončanih proizvodov in podobno. Kontrolo vhodnih
materialov lahko odpravimo (vendar to ni nujno) v primeru uporabe dobaviteljev, ki
imajo pridobljene certifikate o kakovosti. Ti certifikati praviloma potrjujejo, da
dobavitelji zagotavljajo konsistentno kakovost s pomočjo statističnih metod
zagotavljanja kakovosti. S kontrolo dokončanih proizvodov ugotavljamo, ali izdelek
ustreza specifikacijam ali ne, preden ga damo v skladišče končnih izdelkov ali
dostavimo kupcu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 26
Cilj kontrole kakovosti ne sme biti samo odkrivanje napak, ampak je osnovni cilj najti
vzroke, ki so pripeljali do teh napak, in vzroke odpraviti, da se enake napake v
prihodnje ne bi ponavljale (Rusjan, 1999, str. 271-272).
V farmacevtski panogi je kakovost na prvem mestu, zato vsi postopki in delo potekajo
po strogih mednarodnih farmacevtskih normah, glavnina je zajeta v tako imenovani
dobri proizvodni praksi. Teh farmacevtskih praks je več, pokrivajo pa celotni cikel
izdelka od razvoja, proizvodnje in kontrole do distribucije in hranjenja.
1.3 Informacijski sistem za podporo logistike
Definicija informacijskega sistema v logističnem procesu proizvodnega podjetja po
Kaltnekarju (1993, str. 487) se glasi: Informacijski sistem je dejavnost, ki s
komunikacijskimi kanali povezuje dejavnike pri gospodarjenju z materialom in
distribucijo proizvodov in tako omogoča njihovo ustrezno oskrbljenost z informacijami
za učinkovito odločanje tako na strateški, taktični in operativni ravni, s tem da s
pomočjo tehnične in programske opreme, postopkov in ljudi zbira, obdeluje, shranjuje
in posreduje potrebne podatke in informacije.
V vsakem proizvodnem podjetju se načrtovanje logističnega informacijskega sistema
začne z raziskavo potreb kupca in določitvijo standardov za izvedbo proizvodov glede
na ugotovljene zahteve kupcev. Te zahteve mora podjetje uskladiti s svojimi trenutnimi
zmogljivostmi in različnimi nivoji upravljanja. Na ta način lahko podjetje določi
potrebe po odločanju (na strateški in operativni ravni) ter ustrezno količino in obliko
informacij. Podjetje mora nato raziskati svoje trenutne zmogljivosti s pomočjo obdelave
podatkov za določitev ustreznih sprememb. Na podlagi teh raziskav se izdela skupna
podatkovna baza iz virov podatkov, ki so (Čiţman, 2001, str. 24):
sistemi za obdelavo podatkov;
dokumenti podjetja;
zunanji podatki/industrija;
upravljavski podatki;
in operativni podatki.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 27
Slika 3 prikazuje vire informacij, da se lahko izdela logistična podatkovna baza.
Slika 3: Viri informacij za logistično podatkovno bazo
Vir: Čiţman, 2001, str. 24
Računalniško podprt logistični informacijski sistem mora omogočati (Čiţman, 2001, str.
25):
obnavljanje podatkov;
obdelavo podatkov;
analizo podatkov;
in oblikovanje poročil.
Kot vemo, je logistično poslovanje v svojem delovanju pogosto vezano na informacije
iz drugih sistemov znotraj podjetja (nabava, proizvodnja, finance, prodaja itd), saj so
njegove aktivnosti pogojene z zahtevami drugih sistemov. Zato mora logistični
Sistem za obdelavo naročila
- lokacija kupca
- zgodovina naročila
- prodajalec
- dohodek
- status naročila
Industrija/zunanji podatki
- delitev trţišča
- tekoča ponudba
izdelka
- demografski trendi
- gospodarski trendi
Upravljanje
- konkurenčni odzivi
- napoved prodaje
- prihodnji trendi
- nova trţišča
Operativni podatki
- plačilo za tovor
- zgodovina transporta
- zaloge
- datoteke posojil
- gibanje izdelka
Dokumenti podjetja
- stroški kapitala
- stroški logističnih
aktivnosti
- standardni stroški
Izdaja poročil
- izvedba naročila
- izvedba opreme
- poškodbe in vrnitve blaga
- sledenje izdelku
- poročila o izvedbi in
stroških za logistiko
Logistična podatkovna baza
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 28
informacijski sistem vzdrţevati stalne komunikacijske vezi z informacijskimi sistemi
drugih dejavnosti. To pomeni, da je logistični informacijski sistem eden od sestavnih
delov celotnega poslovnega informacijskega sistema podjetja (Kaltnekar, 1993, str.
491).
V zadnjih treh desetletij so podjetja uporabljala informacijsko tehnologijo predvsem za
izboljševanje svojih notranjih procesov. Podjetja so poskušala preoblikovati notranje
oskrbovalne procese, kot so: naročanje, proizvodnja in distribucija ob podpori procesov
financ in upravljanja virov podatkov. Tako so spoznali, da potrebujejo celovite poslovne
informacijske sisteme, ki omogočajo izvajanje teh procesov na elektronski način znotraj
podjetja kot tudi njegovo povezovanje navzven. Tako so nastali ERP (Enterprise
Resourse Planning) programi. Ti programi omogočajo enotno izvajanje poslovnih
procesov znotraj podjetja na vseh lokacijah. Informacijski sistemi v podjetju tako
uporabljajo enotno bazo podatkov in enotni uporabniški vmesnik. Primeri takih
programov so: SAP, PeopleSoft, Oracle in drugi (Podlogar & Gričar, 2003, str. 5).
V naslednjem poglavju bom predstavila celoviti poslovni informacijski sistem SAP R/3,
njegov ponudnik je podjetje SAP AG.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 29
2 INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3
Da danes podjetje preţivi na trgu, se mora hitro in pravilno prilagoditi novim zahtevam
svojih strank in s tem obrnejo v svoj prid gibanje na trgu. Rešitev je zanesljiva in odprta
informacijska infrastruktura, ki podpira poslovne procese in hkrati omogoča podjetju
prilagajanje spremembam. To je na kratko opisan informacijski sistem SAP (Podlogar
& Gričar, 2003, str. 8).
2.1 Podjetje SAP AG
Leta 1972 je pet bivših usluţbencev podjetja IBM v nemškem Mannheimu ustanovilo
podjetje z imenom »SAP Systems Analysis and Program Development«, ki se je leta
1988 preimenovalo v SAP AG (»Zgodovina korporacije SAP«, [SAP Slovenija], b.d.).
Danes je podjetje eden izmed vodilnih ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev in
ima prodajne in razvojne pisarne v več kot 50 drţavah po vsem svetu. SAP-ove
aplikacije in storitve strankam po vsem svetu omogočajo donosno poslovanje, nenehno
prilagajanje in trajno rast (»SAP«, [SAP Slovenija], b.d.).
Podjetje SAP AG ponuja izdelek R/3. Sistem R/3 ponuja komplet poslovno-
aplikacijskih programskih modulov, ki so namenjeni okolju odjemalec/streţnik
(Bancroft, Seip & Sprengel, 2001, str. 4-5). Podjetje ponuja tudi obseţne rešitve za
številna podjetja v letalski, avtomobilski, kemični, tekstilni, računalniški in
farmacevtski industriji ter v bančništvu, obrambi, zdravstvu, telekomunikacijah itd.
(Larocca, 2002, str. 4). Danes SAP ponuja rešitve »mySAP Business Suite«, ki
pomagajo podjetjem po vsem svetu izboljšati odnose s kupci, povečati sodelovanje s
partnerji, ustvarjati učinkovite oskrbovalne verige in učinkovite poslovne procese
(»SAP Slovenija«, [SAP Slovenija], b.d.).
Leta 1999 je bilo v Sloveniji ustanovljeno podjetje SAP Slovenija, ki se je konec leta
2001 preimenovalo v SAP d.o.o. in je v stoodstotni lasti SAP AG. Dejavnosti
zaposlenih obsegajo marketing, prodajo, svetovalne storitve in tehnično podporo.
Trenutno je pri nas več kot sto podjetij, ki uporabljajo ali uvajajo SAP-ove rešitve
(»SAP Slovenija«, [SAP Slovenija], b.d.).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 30
2.2 Programsko okolje SAP R/3
SAP R/3 je integrirano, odjemalec/streţnik programsko okolje. Ima številne posebnosti,
ki zagotavljajo centralizirano podatkovno bazo in povezane funkcije poročanja in
planiranja. Vključuje potek poslovnih procesov in razvojno delovno okolje. Ta
programska oprema je med najbolj kompleksnimi paketi programske opreme za
poslovne aplikacije. Njena funkcionalnost presega tipično programsko opremo, ker je
opremljena z orodji za podporo vseh vidikov normalnega obratovanja podjetja. SAP R/3
vzdrţuje eno podatkovno bazo za celotno podjetje in vsebuje obseţen nabor
programskih aplikacij, ki zagotavljajo vso logiko, ki je potrebna za obdelavo podatkov
podjetja. Kot sem ţe omenila, deluje v okolju odjemalec/streţnik, kot prikazuje slika 4
(Bancroft, Seip & Sprengel, 2001, str. 14-19).
Slika 4: Model ODJEMALEC/STREŢNIK
Vir: prirejeno po Bancroft, Seip & Sprengel, 2001, str. 19
Okolje odjemalec/streţnik (slika 4) je tisto okolje, kjer odjemalec (posamezen osebni
računalnik) zahteva informacije preko povezave od streţnika (Larocca, 2001, str. 6).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 31
2.3 Arhitektura sistema SAP R/3
Sistem R/3 (ang. Runtime system three) zagotavlja komplet poslovnih aplikacij, ki so
oblikovane za okolje odjemalec/streţnik. R/3 arhitektura omogoča porazdelitev
delovnega bremena na številne osebne računalnike, ki so medsebojno povezani v
omreţje (Larocca, 2001, str. 6).
Arhitektura sistema R/3 je zgrajena kot trinivojska hierarhija, ki deluje na konceptu
odjemalec-streţnik. To pomeni, da osebni računalnik in streţnik komunicirata preko
omreţja (Larocca, 2001, str. 7). Elementi trinivojske arhitekture sistema so (Bancroft,
Seip & Sprengel, 2001, str. 20):
predstavitev ali namizje;
aplikacijski streţnik;
in streţnik podatkovne baze.
Ti elementi so prikazani na sliki 5.
Slika 5: Trinivojska arhitektura sistema R/3
Vir: prirejeno po Bancroft, Seip & Sprengel, 2001, str. 20
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 32
Namizja so računalniki oziroma odjemalci, ki s svojo programsko opremo preko
grafičnega vmesnika prikazujejo zaslone centralno hranjenih podatkov. Aplikacijski
streţnik je odgovoren za administrativne funkcije sistema; to obsega obdelavo v ozadju,
tiskanje in obdelovanje zahtev procesa. Streţnik podatkovne baze je centralni
računalnik, v katerem je podatkovna baza. To je prostor za shranjevanje, urejanje,
pridobivanje in predstavitev podatkov (Larocca, 2001, str. 7).
2.4 SAP moduli
Informacijski sistem SAP je sestavljen iz različnih modulov, ki so oblikovani tako, da
čim boljše izkoristijo zmogljivost podjetja. Moduli povezujejo in oblikujejo posamezne
korake v avtomatizirane verige procesov, hkrati pa nadzorujejo pretok podatkov med
oddelki in zdruţujejo podjetja z njihovimi kupci in dobavitelji. SAP povezuje poslovne
procese, ki sodijo skupaj, zato imajo zaposleni hiter in preprost dostop do podatkov za
svoje delo. Ti podatki so sprotni in natančni (Podlogar & Gričar, 2003, str. 8).
Slika 6: Modularna zgradba SAP-a
Vir: Podlogar & Gričar, 2003, str. 9
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 33
Slika 6 prikazuje modularno zgradbo SAP-a. Njihova povezanost v celoto pomeni, da se
kakršnakoli sprememba na enem področju v podjetju izraţa na drugem koncu v
podjetju.
Larocca (2001, str. 123) aplikacijo SAP R/3 deli na tri glavne funkcijske sklope:
SAP Finance;
SAP Kadrovski sistemi;
in SAP Logistika.
Sklop SAP Finance je niz finančnih aplikacij, ki so oblikovane tako, da učinkovito
obvladujejo končne rezultate podjetja. Ta sklop je bistvo podjetja in je sestavljen iz
naslednjih modulov (Larocca, 2001, str. 125-141):
finančno knjigovodstvo (FI): ta modul omogoča izboljšavo procesov sprejemanja
strateških odločitev glede finančnih potreb podjetja; podjetjem omogoča, da
centralno nadzorujejo podatke finančnega knjigovodstva znotraj mednarodnih
okvirjev podjetij z več podruţnicami, jeziki, valutami in kontnimi plani;
kontroling (CO): ta modul zagotavlja funkcije, ki so potrebne za učinkovito in
natančno obračunavanje internih stroškov; njegova popolna integracija omogoča v
realnem času pretok podatkov o vrednosti in količini med modulom Finančno
knjigovodstvo in Logistiko;
investicijsko upravljanje (IM): ta modul zagotavlja funkcije za podporo procesov
planiranja, investicij in financ za investicijske naloţbe podjetja;
zakladništvo (TR): ta modul prispeva k funkcionalnosti, ki jo podjetje potrebuje za
kontrolo likvidnostnega upravljanja, obvladovanje in ocenitev tveganj ter
upravljanje funkcij;
kontroling podjetja (EC): ta modul podjetjem omogoča pregled odločilnih
informacij za učinkovito obvladovanje virov, kreiranje poslovnih planov in
zajemanje povezave med dobičkom in izgubo, bilanco uspeha in strategijo
denarnega toka;
nepremičnine (RE): ta modul integrira procese nepremičnin v celotno organizacijsko
strukturo podjetja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 34
Sklop SAP Kadrovski sistemi ponuja globalno rešitev upravljanja človeških virov,
vključno s standardnim jezikom, valuto in zakonskimi zahtevami različnih drţav. Ta
sklop sluţi kot samostojni izdelek (modul HR). V njem so upoštevani vsi različni vidiki
upravljanja funkcij kadrovske sluţbe podjetja, vključno z zaposlovanjem,
usposabljanjem in vodenjem organizacijske strukture (Larocca, 2001, str. 147).
Sklop SAP Logistika obsega vse procese, ki so povezani z nabavo, vzdrţevanjem,
prodajo in distribucijo, proizvodnjo, materialnim in skladiščnim poslovanjem,
tehnologijo in konstrukcijo. Ta sklop podjetjem omogoča urejanje poslovnih funkcij na
način, ki vzpodbuja ustvarjalnost, konkurenčnost in prilagodljivost. Logistične
aplikacije so povezane in skladne z vsemi moduli. Sklop SAP Logistika vsebuje
naslednje module (Larocca, 2001, str. 173-190):
prodaja in distribucija (SD): ta modul zagotavlja potrebne instrumente za uporabo
informacij o prodaji in marketingu; informacije se pridobijo preko omreţja, podpora
pa sluţi za zadovoljevanje obstoječih in potencialnih kupcev; v tem modulu je na
voljo tudi paleta pogodb, ki zadovoljujejo vse tipe poslovnih procesov;
planiranje proizvodnje (PP): namen tega modula je prispevati popolne rešitve za
planiranje proizvodnje, proizvodnjo in kontrolo proizvodnje; podrobnejši opis tega
modula sledi v naslednjem podpoglavju;
materialno poslovanje (MM): ta modul zagotavlja vsakodnevno vodenje porabe
materiala, nabavo, skladiščno poslovanje in upravljanje inventarja, potrjevanje
računov in analizo procesov;
obvladovanje kakovosti (QM): ta modul je usmerjen k izboljšanju kakovosti
izdelkov; za proizvodnjo izdelkov visoke kvalitete je potrebno imeti dobro voden
sistem za obvladovanje kakovosti, ki zagotavlja neoporečnost izdelkov, v zameno pa
pripomore pri ohranjanju dobrih odnosov s kupci in utrjuje dobro ime izdelka in
podjetja; modul prav tako omogoča analiziranje, dokumentiranje in izboljšanje
procesov v podjetju;
vzdrţevanje (PM): ta modul podpira različne strategije upravljanja z vzdrţevanjem
na osnovi tveganja in popolnim proizvodnim vzdrţevanjem; modul skrajša čas
zastojev in izpadov proizvodnje, optimizira delo in vire ter zmanjšuje stroške
pregledov in popravil;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 35
projektni sistem (PS): ta modul je namenjen za pomoč pri vodenju projektov;
osredotočen je na omreţje relacij znotraj R/3 sistema in omogoča povezave med
projektnim vodstvom in obdelavo komercialnih podatkov; projektni sistem je
mogoče uporabiti na različnih področjih, kot so upravljanje investicij, oglaševanje,
raziskavo in razvoj, naloge vzdrţevanja, tehnologija in konstrukcija podjetja ter
zapletena proizvodnja po naročilu.
2.5 Modul PP in pod-modul APO
Del funkcijskega sklopa SAP Logistika je modul Planiranje in kontrola proizvodnje (PP
– ang. Production Planning). Ta modul omogoča celovito rešitev za vse običajne vrste
proizvodnje. Ne glede na to, ali gre za posamično, serijsko, procesno, projektno vodeno
ali variantno proizvodnjo, nudi sistem R/3 integrirano rešitev od obdelave naročila,
planiranja do proizvodnje. Namen modula PP je prispevati popolne rešitve za planiranje
proizvodnje, proizvodnjo in kontrolo proizvodnje. Podpira načrtovanje proizvodnje
izdelkov in polizdelkov, izračun plana bruto materialnih potreb, potrebnega
proizvodnega dela in zasedenost zmogljivosti po proizvodnih mestih za poljubno
časovno obdobje. Modul PP vsebuje obseţen proizvodni proces od njegovega začetka,
t.j. od kreiranja matičnih zapisov, skozi proizvodni proces, vključno s kontrolo in
vrednotenjem. Proizvodnja je osrednji proces proizvodnega podjetja, zato je popolno
količinsko in vrednostno obvladovanje proizvodnje predpogoj za zniţevanje stroškov,
tekoče odvijanje proizvodnje po zahtevah trga in doseganje zahtevane kakovosti. Vsi
načrti proizvodnje so ovrednoteni po izbrani vrsti cene iz osrednjega cenika podjetja.
Tako je ţe pri načrtovanju proizvodnje zagotovljeno enotno vrednotenje poslovnega
procesa. To je pa temeljno izhodišče za načrtovanje financiranja zalog materialov in
polizdelkov, njihove nabave ali proizvodnje, stroškov proizvodnje, vrednosti
proizvodnje in posledično poslovnega izida podjetja.
Pomembna prednost tega modula je, da izloča rutinske naloge. To pomeni, da osebam,
ki so odgovorne za terminiranje proizvodnje, zagotavlja več razpoloţljivega časa in jim
tako omogoča, da posvetijo več časa bolj odločilnim aktivnostim v podjetju. Modul PP
ima številne komponente, kot npr. (Larocca, 2001, str. 178):
matični zapisi;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 36
planiranje prodaje in operacij (SOP);
planiranje potrebnih kapacitet (CRP);
planiranje potreb po materialu (MRP);
planiranje proizvodnje in informacijski sistem kontrole, itd.
Planiranje prodaje in operacij (SOP)
SOP (ang. Sales & Operations Planing) je fleksibilno orodje za napovedovanje in
planiranje na področju prodaje, proizvodnje in dobavne verige na podlagi preteklih,
sedanjih in ocenjenih prihodnih podatkov. Z orodjem se izvede grobo načrtovanje in
ugotovijo se grobe potrebe po kapacitetah in ostalih resursih za dosego planskih ciljev.
SOP je namenjen za koordinacijo prodajnih in proizvodnih procesov, uporaben je pa
tudi za dolgoročno in srednjeročno planiranje. SOP sestavljata dve komponenti, in sicer
standardni SOP in fleksibilno planiranje (Steblovnik, 2007, str. 4-5).
Planiranje potreb po materialu (MRP)
MRP (ang. Material Requirement Planning) je program, ki je namenjen planiranju
potreb po materialu v proizvodnih podjetjih. Podjetje z njegovo pomočjo na enostaven
način uravnoteţi načrtovano nabavo in proizvodnjo s planiranimi naročili kupcev.
Program omogoča izdelavo proizvodnega plana na podlagi katerega s pomočjo MRP
preračuna izdela terminski plan. V tem planu se nahajajo potrebne sestavine za izdelavo
proizvodnega plana z izračunanimi potrebnimi količinami in datumi, kdaj je potrebno te
sestavine naročiti oziroma jih dati v proizvodnjo. Poleg terminskega plana MRP
omogoča tudi avtomatizirano razpisovanje proizvodnih delovnih nalogov in naročila
dobaviteljem za nabavne surovine (»MRP planiranje potreb po materialu«, [SAOP
iCenter ERP], 2011, str. 1).
Planiranje potrebnih kapacitet (CRP)
CRP (ang. Capacity Requirements Planning) pomaga planirati in nadzorovati
proizvodne kapacitete s pomočjo grobega plana ali podrobnega terminiranja. Planerjem
omogoča pregled lansiranega dela v proizvodnji in dela, ki se bo v proizvodnji izvajalo
v bliţnji prihodnosti. Planiranje proizvodnih kapacitet zagotavlja pravočasno realizacijo
celotnega plana proizvodnje in nadzor nad proizvodnimi kapacitetami. Na osnovi MRP-
ja se v okviru delovnega naloga terminirajo tudi delovne operacije in s tem avtomatsko
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 37
obremenjujejo proizvodne kapacitete po terminih (»Integralni poslovni informacijski
sistem (ERP)«, [GOinfo, GoSoft, ERP, CRP, MES, informacijski sistemi], b.d.).
Planiranje potrebnih kapacitet omogoča tudi, da vnaprej predvidimo centre, ki bi lahko
predstavljali ozka grla, in da v skladu s tem sprejmemo določene ukrepe. CRP mora biti
usklajeno s planiranjem potreb po materialih (MRP). Če so materiali na voljo, ni pa
ustreznih kapacitet, terminski plan ne bo izpolnjen, podjetje pa bo imelo nepotrebne
stroške z zalogami. Če so pa po drugi strani ustrezne kapacitete na voljo, ni pa potrebnih
materialov, bodo ostale kapacitete neizkoriščene. Načrtovanje potrebnih kapacitet se
torej izvaja na podlagi informacij iz planiranja potreb po materialih, kjer se točno
opredeli začetek in konec proizvajanja posameznih komponent (Rusjan, 1999, str. 192).
Zgoraj opisane funkcije (SOP, MRP in CRP) najdemo znotraj modula PP. Ta modul pa
lahko za optimalnejšo proizvodnjo tudi nadgradimo. Ena takšnih nadgradenj, ki jo SAP
ponuja, je SAP APO in je del rešitve mySAP SCM (SAP Supply Chain Management).
APO (ang. Advanced Planner and Optimizer) je nabor orodij, ki se uporablja za
napredno planiranje in optimizacijo proizvodnje, podpira pa tudi medsebojno interno in
zunanje planiranje.
Z nadgradnjo modula PP s pod-modulom APO pridobi podjetje številne prednosti.
Najpomembnejše prednosti so (Andrejič, 2010):
izvedljivi planski rezultati; APO pri planiranju upošteva omejene kapacitete in druge
omejitve;
integriran izračun; pri planiranju s pomočjo APA se upoštevajo vse potrebne
odvisnosti in omejitve, da dobimo usklajeno rešitev;
optimizirana rešitev; APO s pomočjo ustreznih matematičnih metod in prilagojenih
hevristik poda optimalno rešitev proizvodnje;
podpora alarmov; APO določi mehke oziroma stroge omejitve in opozorila;
transparentnost.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 38
APO obsega več funkcij, ki jim nekateri pravijo tudi moduli (Andrejič, 2010):
planiranje prodaje (DP – Demand Planning): DP se uporablja za planiranje prodaje
kot napoved bodočih potreb trga; napoved je sestavljena iz zgodovinskih podatkov
prodaje, statističnih metod ter znanja in izkušenj načrtovalca; planiranje se izvaja na
končnih izdelkih; rezultati so »neomejene« količine in predstavljajo perspektivo trga
v nekem časovnem obdobju;
planiranje oskrbovalne verige (SNP – Supply Network Planning): SNP integrira
nabavo, proizvodnjo, distribucijo in transport, kjer je planiranje simulirano in
izvajano na osnovi globalnega konsistentnega modela; SNP uporablja napredne
optimizacijske tehnike, ki uporabljajo omejitve, penale in prioritete za planiranje
materialnega toka skozi celotno oskrbovalno verigo; rezultati so nabavne,
proizvodne in distribucijske rešitve, ki zmanjšujejo pretočne čase, nivoje zalog in
zvišuje fleksibilnost podjetja;
planiranje proizvodnje in fino terminiranje (PP/DS – Production Planning/Detailed
Scheduling): PP/DS omogoča kreiranje in optimiziranje proizvodnega ali
sekvenčnega plana operacij glede na plan potreb z minimalnimi stroški proizvodnje;
glavni procesi v PP/DS so izdelava na zalogo, izdelava po naročilu in zunanja
oskrba;
planiranje transporta (TP/VS – Transportation Planning/Vehicle Scheduling):
TP/VS se uporablja za načrtovanje transporta ter za optimizacijo poti in prevoznih
sredstev.
Slika 7 prikazuje funkcije oziroma module, ki jih najdemo znotraj sistema APO.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 39
Slika 7: Funkcije v SAP APO
Vir: prirejeno po gradivih SAP, Andrejič, 2010
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 40
3 OPTIMIZACIJA PLANIRANJA PROIZVODNJE S
POMOČJO SISTEMA SAP APO
Kot sem ţe omenila v prejšnjih poglavjih, je sistem APO eden od naprednejših sistemov
planiranja in je nadgradnja informacijskega sistema SAP. Uvesti sistem APO v podjetje
je teţko, saj sama uvedba zahteva veliko časa in skrbno vzpostavitev, predvsem pa je
pomembno natančno poznati vse procese v podjetju.
Cilji, ki jih podjetje doseţe z uvedbo APA, so (Kopina & Čuš, 2009, str. A197):
poveča se fleksibilnost plana;
optimizirajo oziroma zmanjšajo se zaloge gotovih izdelkov, embalaţnih materialov
in surovin:
minimizirajo se odpisi vhodnih materialov z optimizacijo planiranja;
optimizirajo se procesi in pretok podatkov skozi oskrbovalno verigo;
zagotovi se maksimalna preglednost.
Proizvodnja v podjetju X se načrtuje s pomočjo modula APO PP/DS. Značilnosti
oziroma prednosti planiranja proizvodnje z APO PP/DS so (Kopina & Čuš, 2009, str.
A197):
natančnejše upoštevanje kapacitet in časov premontaţ (set-up matrika) pri planiranju
proizvodnje;
upoštevanje razpoloţljivosti materialov pri planiranju proizvodnje;
upoštevanje rokov uporabe pri planiranju;
»Alert monitor« - semafor izjem: osredotočenost na problematične izdelke;
funkcija »pegging« - natančen pregled povezave med potrebo in vsemi odvisnimi
potrebami, ki jih le-ta povzroča;
povezovanje predhodnik naslednik.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 41
3.1 Vhodni procesi planiranja proizvodnje
V podjetju X ima vsak proces, ki se izvede, kot tudi proces planiranja proizvodnje
določene vhode in izhode. Proces planiranja lahko prikaţemo kot sistem z določenimi
vhodi in izhodi. Vhodi v planiranje proizvodnje so osnovni podatki, prodajna napoved,
načrtovanje nabave in načrtovanje analize. Izhodi planiranja proizvodnje so nabavna
naročila, planski in procesni nalogi ter razporeditev planskih in procesnih nalogov po
kapacitetah. Sistem planiranja proizvodnje je prikazan na sliki 8.
Slika 8: Avtomatiziran proces planiranja proizvodnje
Vhodi Proces Izhodi
Avtomatiziran proces planiranja proizvodnje (slika 8) zagotavlja učinkovito in
fleksibilno reagiranje na potrebe trga, to pa za podjetje X pomeni uspešno poslovanje in
doseganje konkurenčne prednosti.
3.1.1 Osnovni podatki
Vsak proces, ki je potreben za planiranje proizvodnje, temelji na osnovnih podatkih.
Pravilni in natančni podatki so osnova za pravilno delovanje sistema APO, ki je v veliko
pomoč pri planiranju in optimizaciji proizvodnje.
Osnovni podatki so:
delovni koledar resursov;
izdelavni časi izdelkov po posameznih operacijah po resursih;
pravilni in
natančni osnovni
podatki
prodajna napoved
načrtovanje
nabave
načrtovanje
analize
Planiranje
proizvodnje
planski nalogi
nabavna naročila
procesni nalogi
razporeditev
planskih in
procesnih nalogov
po kapacitetah
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 42
časi čiščenja in premontaţ med izdelki po resursih;
prioritete resursov;
sestavnica materialov za izdelke in polizdelke;
čas nabave surovin in embalaţnih materialov;
čas analize vhodnih materialov;
čas analize končnih izdelkov;
ţe obstoječa zaloga;
ţe odprta nabavna naročila;
ţe odprti planski in procesni nalogi;
prodajne napovedi za izdelke po mesecih;
sekundarne potrebe po polizdelkih (glede na potrebe po izdelkih).
Vse te podatke vnesejo in vzdrţujejo v SAP R/3, od koder se nato preko vmesnika
prenesejo v APO.
Osnova za pravilno delovanje APA je pravilno vnesen delovni koledar. Ta vsebuje
podatke o številu izmen na posamezni liniji, delovne sobote, dopuste in predvidene
remonte. Delovni koledar se praviloma vnaša za leto dni vnaprej, spremembe v
delovnem koledarju, kot so izredne prekinitve, popravila strojev itd., pa se vnašajo
sproti. V delovni koledar se vnese tudi zasedenost kapacitet resursov. Na osnovi te
zasedenosti se oceni, ali je določen resurs ozko grlo. Če je, se doda dodatna izmena pod
pogojem, da imamo dovolj izobraţenih ljudi, ki jih lahko razporedimo od kod drugod.
Izdelavni časi so časi izdelav izdelkov in polizdelkov po operacijah in resursih. Tukaj se
upoštevajo tudi povezave med posameznimi operacijami.
Za izdelavo posameznega izdelka je potrebno upoštevati tudi vse čase čiščenja in
premontaţe na vseh resursih. Ti časi se vzdrţujejo v set-up matrikah. Set-up matrika je
prehodna matrika, ki vsebuje dolţine vseh moţnih prehodov, t.j. časov čiščenja in
premontaţ med posameznimi izdelki. Primer set-up matrike prikazuje slika 9. Gre za
primer iz literature, ki se ne nanaša na podjetje X, vendar nazorno prikazuje način
podajanja matrike prehodov. Enako velja tudi za nadaljnje primere na slikah.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 43
Spremljajoči opisi se nanašajo na podjetje X kot tipičnega predstavnika farmacevtske
industrije in veljajo splošno za podjetja te panoge.
Slika 9: Set-up matrika
Vir: Balla, 2007, str. 195
Pri set-up matriki (slika 9) je najpomembnejši četrti stolpec (Setup Time), saj prikazuje
minimalne čase čiščenja in premontaţ med posameznimi izdelki. Ti časi so pomembni
pri proizvodnji izdelkov enakih kampanij. To pomeni, da se proizvajajo izdelki enake
vrste, in je pri teh izdelkih tudi krajši čas čiščenja in premontaţ.
3.1.2 Prodajna napoved
Osnova za planiranje proizvodnje je prodajna napoved. Podatki o napovedi se vnesejo v
APO DP modul, in sicer v plansko tablo (planning book). Strukturiranje in oblikovanje
podatkov prodaje je zelo prilagodljivo. Podatki v planski tabli temeljijo na uporabi
karakteristik. Te so izdelek, obrat in prodajna stranka (t.j., komu bomo izdelek prodali).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 44
Ključni podatki, kot je npr. prodajna količina, so razčlenjeni na te karakteristike. Primer
planske table prikazuje slika 10.
Slika 10: Planska tabla modula APO DP
Vir: Balla, 2007, str. 135
Sluţba prodaje vsak mesec ali za več mesecev v naprej vnese podatke o prodajnih
potrebah (slika 10 – zgornji del). Pri tem upoštevajo karakteristike, ki so izdelek, obrat
in prodajna stranka. Napoved oziroma prodajna potreba je sestavljena iz zgodovinskih
podatkov ter statističnih metod. Zgodovinski podatki so prikazani v spodnjem delu slike
10 kot grafični prikaz napovedi prodaje iz preteklih obdobij.
Podatki o prodajni napovedi se nato prenesejo v APO PP/DS. Zaţene se avtomatiziran
planski potek dela, njegov rezultat je proizvodni plan. Proizvodni plan je osnova za
načrtovanje nabave in izvedbo proizvodnje. Avtomatiziran planski potek dela poteka v
sistemu APO, ki v postopku MRP kreira planske naloge in interna naročila, ki se nato
pretvorijo v nabavna naročila dobaviteljem.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 45
3.1.3 Načrtovanje nabave
Izračun materialnih potreb (MRP) je načrtovanje materialov v zahtevani količini in času
na podlagi načrtovanih prodajnih potreb. MRP ugotovi primanjkljaj materialov, ki so
osnova za proizvodnjo in nabavo. Pogoj, da se izvede MRP, so pravilni in natančni
osnovni podatki.
Za nabavna naročila, ki so rezultat končanega MRP izračuna (rezultat so tudi kreirani
planski nalogi), je potrebno imeti natančne podatke o identifikaciji proizvoda. To
pomeni, da je potrebno imeti sestavnico materialov za izdelke in polizdelke. Prav tako
ne smemo zanemariti časa dobave, ki je zelo pomemben pri nabavi surovin in
embalaţnih materialov. Surovine in embalaţni material imenujemo tudi vhodni
material. Čas dobave, ki je sestavljen iz časa priprave in posredovanje naročila, časa
transporta do porabnika, časa prevzema in časa uskladiščenja, je odvisen od časa
potrebe, ko ta material potrebujemo.
Pri načrtovanju nabave in planiranja proizvodnje se podjetje X posluţuje koncepta »Just
in time« (JIT), ki je najbolj poznan kot koncept poslovanja brez zalog. V proizvodnem
procesu JIT zagotovi učinkovito proizvodnjo z dostavo sestavnih delov ustrezne
kakovosti, v ustrezni količini, na ustrezno mesto v trenutku, ko so tam potrebni, ob čim
manjši porabi delovnih sredstev, predmetov dela in delovne sile.
Pri planiranju proizvodnje pa lahko prihaja do različnih dogodkov. Ti dogodki so lahko:
reklamacija surovine;
okvara stroja;
reklamacija embalaţe;
nujnost dodatnega naročila;
nepravočasna dobava določenega materiala.
V vseh teh primerih je potrebno ponovno planirati proizvodnjo in hitro ukrepati tudi pri
nabavi.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 46
3.1.4 Načrtovanje analize
Ko pride v podjetje X naročen vhodni material, je potrebno preveriti njegovo kakovost.
Kontrola kakovosti se v tem primeru ne izvaja v sistemu APO, ampak se izvaja v
sistemu SAP R/3, in sicer v modulu QM. Kontrola kakovosti zajema kontrolo prejema,
vzorčenje, testiranje v laboratorijih in oceno ustreznosti. Če vhodni material ne dobi
ustrezne ocene, se po končani analizi sproţi postopek reklamacije. Odobreni material se
do njegove uporabe v proizvodnem procesu ustrezno uskladišči v skladišču. O rezultatih
testiranj vhodnega materiala vodijo statistiko kakovosti. Statistika o kakovosti vhodnega
materiala je namenjena izboljševanju kakovosti.
V procesu planiranja je pomembna tudi kakovost polizdelkov in končnih izdelkov.
Preden podjetje X pošlje le-te na trg, morajo analitiki preveriti njihovo kakovost.
Sistem preverjanja kakovosti identificira in označi vhodne materiale, polizdelke in
končne izdelke. S tem je zagotovljena sledljivost pretoka materialov v procesih od
nabave, skladiščenja, predelave, kontrole, pakiranja do dobave izdelkov kupcem.
3.2 Proces planiranja proizvodnje
Proizvodnjo v podjetju X načrtujejo na podlagi letnega načrta prodaje in mesečnih
prodajnih napovedi. Te napovedi se lahko večkrat spremenijo, pri tem pa morajo
upoštevati zamrznjeni čas, ko več ne smejo spreminjati svojih prodajnih potreb. Podatki
o napovedih se vnesejo v APO DP v plansko tablo, ki se nato prenesejo v APO PP/DS.
Nato zaţenejo avtomatiziran planski potek dela, ki je sestavljen iz neskončnega in
končnega planiranja.
3.2.1 Neskončno in končno planiranje
Neskončno planiranje (infinite planning) je del MRP-ja. Da se izvede MRP, je potrebno
imeti veljavne in urejene naslednje podatke:
čas zahtevane prodaje kdaj mora biti izdelek na voljo za prodajo;
sestavnico materialov za izdelke in polizdelke;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 47
zalogo;
odprta nabavna naročila;
nabavne čase ter čase analiz surovin in embalaţnih materialov;
čase izdelav, čase premontaţ in čiščenj pri menjavah izdelkov in polizdelkov na
resursih ter delovni koledar resursov;
čase analiz končnih izdelkov.
Vhodi, ki so potrebni za delovanje MRP, so operativni plan, baza podatkov o
sestavnicah in baza podatkov o stanju zalog.
Dober operativni plan je ključnega pomena za planiranje proizvodnje in se oblikuje na
podlagi mesečnega planiranja. Ko je operativni plan oblikovan, je naloga MRP, da
zagotovi vse potrebne komponente za izpeljavo operativnega plana. Le-ta je vir
povpraševanja za MRP, ker določa, kaj naj se v prihodnjih obdobjih proizvede.
Sestavnica prikazuje strukturo dokončanega proizvoda. To pomeni, da nam kaţe
povezavo med dokončanim proizvodom in vsemi komponentami, iz katerih je le-ta
sestavljen. Sestavnica, uporabna v MRP, ni samo seznam potrebnih komponent, ampak
s svojo strukturo prikazuje tudi zaporedje korakov, potrebnih za proizvodnjo
dokončanega proizvoda. Sestavnica vsebuje več ravni, pri čemer vsaka od ravni
predstavlja določeno fazo v proizvodnji dokončanega proizvoda.
Stanje zalog je ključna informacija pri izvajanju programa MRP. Obstoječe zaloge
vključujejo dve osnovni kategoriji za vse komponente in proizvode. Ti kategoriji sta
trenutne količine na zalogi in odprti nalogi oziroma nalogi v izvajanju. To so ţe izdani,
a še ne izvršeni nalogi, ko proizvodno naročilo še ni dokončano in ima status
nedokončane proizvodnje. Obstoječe zaloge so pomembne za določanje neto potreb, ki
nam kaţejo, da z obstoječimi ne moremo pokrivati predvidenega povpraševanja v
planskem obdobju (Rusjan, 1999, str. 177-180).
Izhodi v MRP postopku so kreirani planski nalogi in nabavna naročila, sistem APO v
MRP postopku pa ne upošteva kapacitete resursov in jih smatra za neskončne.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 48
Končno planiranje (finite planning) ne kreira novih elementov, ampak le premika
obstoječe. Pri tem upošteva omejenost kapacitet resursov in daje poudarek optimalnosti
glede na (Kopina & Čuš, 2009, str. A198-A199):
zamude;
premontaţe in čiščenje;
čas trajanja optimiziranja;
upoštevanje povezav med nivoji (povezava med nalogom polizdelka, ki vstopa v
nalog izdelka, da se izdelava polizdelka zaključi pred začetkom izdelave izdelka);
prioritete alternativnih resursov.
3.2.2 Hevristike in optimizator
Sistem APO pri planskem poteku dela uporablja hevristike in optimizator. Hevristika je
določena planska funkcionalnost in je v bistvu algoritem, ki izvede določeno aktivnost
planiranja. Hevristika se izvede samo enkrat. Za rešitev problemov hevristika uporablja
pravila, ki so določena glede na potrebe. Namen hevristike ni poiskati najoptimalnejšo
rešitev, ampak je za to namenjen optimizator.
Hevristika obravnava specifične probleme pri planiranju po principu predhodno
definiranih zahtev. Določijo se uteţi, kot so časi premontaţ, čiščenj, dobavni časi. Tak
pristop dopušča obravnavo več kriterijev hkrati. Hevristike se uporabljajo za generiranje
elementov, kot so npr. varnostna zaloga in kreiranje planskih nalogov. Njihova glavna
naloga je optimalno prerazporediti elemente, t.j. operacije na resursih. S hevristiko se
(Kopina & Čuš, 2009, str. A199):
kreira seznam potreb varnostnih zalog (v SAP R/3 MRP sproţi potrebe takoj zaradi
varnostne zaloge, APO pa sproţi potrebe, ko so te potrebne);
razporedi materiale od najniţjega nivoja navzgor (MRP povzroči potrebe na vseh
nivojih, in sicer od izdelka, polizdelka do surovin in embalaţe);
zagotovi planiranje po vrsti glede na vrstni red z upoštevanjem prioritet, materialne
pokritosti in razpoloţljivih kapacitet;
izvede izračun neto potreb z upoštevanjem podatkov o velikosti serije;
kreirajo planski nalogi;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 49
upošteva roke uporabe materialov (MRP roka ne upošteva, medtem ko APO rok
uporabe upošteva);
premakne morebitne prezgodnje ali pozne dobave bliţe k potrebam.
Sistem APO ponuja več hevristik, ki so shranjene v modulu APO PP/DS. Slika 11
prikazuje nabor hevristik. Pri planskem poteku dela se izbere tista hevristika, ki ustreza
trenutni situaciji.
Slika 11: Nabor hevristik
Vir: Balla, 2007, str. 154
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 50
Hevristike se tako uporabljajo pri neskončnem planiranju. MRP je v APO sistemu
sestavljen iz več elementov in je po APO terminologiji hevristika (slika 11).
Za končno planiranje se uporablja optimizator, ki lahko da optimalnejše rezultate od
hevristike. Optimizator pri svojem delovanju uporablja genetske algoritme (te bom
opisala malo kasneje) za optimalno razporeditev operacij po resursih, kjer se upošteva
materialna pokritost in kapacitete. Optimizator preračunava več variant, ki jih oceni
oziroma jih ciklično primerja, in iz mnoţice ocen izbere zanj optimalno. Optimizatorju
lahko nastavimo precej parametrov in uteţi (Kopina & Čuš, 2009, str. A199):
interval izvajanja po časovni premici;
čas izvajanja optimizacije;
prioritete optimizacije (zamude, premontaţe);
smer optimizacije;
in upoštevanje relacije izdelka/polizdelka.
Slika 12 prikazuje PP/DS optimizator. Zaslon optimizatorja je razdeljen na štiri dele
oziroma štiri ekrane. Ti podajajo informacijo o stanju optimizacije, sporočila med
njenim potekom, vrednosti, ki so povezane s parametri optimizacije, in grafični prikaz
rešitve procesa (optimalne rešitve).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 51
Slika 12: Optimizator
Vir: Balla, 2007, str. 237
Da nam optimizator ponudi optimalno rešitev, mu je potrebno nastaviti prej naštete
parametre in uteţi, ki jih nastavimo glede na aktualen problem. Primer nastavitve
parametrov kaţe slika 13.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 52
Slika 13: Nastavitev parametrov
Vir: Balla, 2007, str. 238
Genetski algoritmi, ki jih uporablja optimizator, so iterativni postopki, ki posnemajo
zakonitosti naravne genetike. Generirajo različna moţna zaporedja izvajanja operacij in
iščejo po nekem kriteriju (ciljni funkciji) optimalno razvrstitev.
Genetski algoritmi obravnavajo zaporedja oziroma terminske plane kot posameznike, ki
so člani neke populacije. Vsak posameznik ima svojo sposobnost, ki se meri s prirojeno
vrednostjo ciljne funkcije. Vsaka iteracija v procesu razvrščanja je generacija.
Populacijo ene generacije sestavljajo terminski plani, posamezniki, ki so preţiveli iz
prejšnje generacije, in novi terminski plani oziroma otroci prejšnje generacije. Velikost
populacije običajno ostaja od ene generacije do druge konstantna. Otroci se generirajo z
reprodukcijo in mutacijo posameznikov, ki so bili del prejšnje generacije – staršev.
Posameznike včasih imenujemo tudi kromosomi. V okolju mnogih delovnih mest
kromosom lahko sestavljajo pod-kromosomi, od katerih vsak vsebuje informacijo o
zaporedju operacij na delovnem mestu. Mutacija v kromosome staršev je enakovredna
izmenjavi informacij med pari posameznikov, ki so v sosedstvu. Dve razvrstitvi sta si v
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 53
sosedstvu, če do druge lahko pridemo s točno določeno modifikacijo prve. V vsaki
generaciji se najbolj sposobni posamezniki razmnoţujejo, najmanj sposobni pa odmrejo.
Procesi rojevanja, odmiranja in reprodukcije, ki določajo sestavo naslednje generacije,
so lahko kompleksni in so običajno odvisni od ravni sposobnosti posameznikov
aktualne generacije (Ljubič, 2006, str. 262).
Pri planiranju proizvodnje največ dela opravi računalnik oziroma informacijski sistem
SAP APO. Ročni poseg v planiranje proizvodnje je nujen, vendar si podjetje X
prizadeva, da je le-ta čim manjši. To delo opravljajo tako imenovani planerji, ki za svoje
delo uporabljajo oziroma si pomagajo z orodji, kot so SAP Alert Monitor, Product View
in Detailed Scheduling Board.
3.2.3 Alert Monitor
Alert Monitor (semafor izjem) je orodje, ki ga planerji uporabljajo pri planiranju in
ocenjevanju izjemnih sporočil. Sporočila o problemih planerju povedo, ali so v planski
situaciji kakšni spori. Vsako sporočilo o izjemi se nanaša na specifičen problem.
Osnovna naloga Alert Monitorja je prikaz sporočil o izjemah na strukturiran način, da
planerju omogoči izdelavo izvedljivega proizvodnega načrta. Alert Monitor zagotavlja
informacije o situacijah, ki zahtevajo prilagoditve pri načrtovanju.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 54
Slika 14: Alert Monitor
Vir: Balla, 2007, str. 246
Slika 14 prikazuje primer Alert Monitorja. Kot se vidi s slike, Alert Monitor
sistematično prikazuje sporočila. Planer lahko s klikom na posamezno sporočilo pridobi
podrobno oceno za posamezen problem.
3.2.4 Product View
Product View (pogled proizvoda) je glavno orodje za načrtovanje potreb. Ponuja popoln
in informativen pregled potreb in stanje zalog na konkretnem obratu. Product View je
primerljiv seznamu potreb zalog v SAP R/3. Aplikacija vsebuje večino funkcionalnosti
APO aplikacij: Receipts View (pogled prejema materiala), Requirements View (pogled
potreb) in Pegging Overview (pregled povezav med materiali).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 55
Slika 15: Product View
Vir: Balla, 2007, str. 203
Slika 15 prikazuje primer Product View. Ta prikazuje elemente MRP, ki si sledijo od
starejših do sedanjih elementov. Planer v tej aplikaciji dobi informacijo o količini in
datumu vnosa elementov. Prav tako si lahko ogleda pričakovano količino zalog za vsak
dan.
3.2.5 Detailed Scheduling Board
Detailed Scheduling Board (planska tabla za podrobno razporejanje) je grafična tabla za
prikaz resursov in operacij planskih oziroma procesnih nalogov, ki se bodo v bodoče
izvajali. Delo s plansko tablo je podprto z avtomatskimi funkcijami, ki predstavljajo
uporabo hevristik in optimizatorja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 56
Slika 16: Detailed Scheduling Board
Vir: Balla, 2007, str. 216
Slika 16 prikazuje plansko tablo za podrobno razporejanje. Na njej sta prikazani tabeli
resursov in izdelkov, ki jih sistem določi na podlagi izbora delovnega področja. Planska
tabla nudi več kontekstnih menijev, kot so časovna skala, resursi, izdelki, operacije in
naloge.
3.3 Izhodi iz procesa planiranja proizvodnje
Rezultat avtomatiziranega planskega poteka dela je proizvodni plan. V času zagona
avtomatskega plana dela le-ta ne more razrešiti vseh obstoječih nasprotij, kot tudi ne
izjem in nepredvidenih dogodkov, kot so npr. (Kopina & Čuš, 2009, str. A200):
proizvodnja obstane zaradi okvare stroja;
dobava vhodnega materiala zamuja;
vhodni material ne dobi ustrezne ocene kakovosti;
potrebne so dodatne količine, itd.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 57
Zaradi zgoraj naštetega je ročni poseg planerja nujen. Pri tem si pomaga z naborom
orodij, ki sem jih na kratko opisala v prejšnjem podpoglavju. Ta orodja so Alert
Monitor, Product View in Detailed Scheduling Board.
Najpomembnejše orodje, ki ga planer uporablja pri svojem delu, je planska tabla za
podrobno razporejanje (Detailed Scheduling Board). Z njo lahko planer pripravi
izvedljiv plan, ki temelji na rezultatu avtomatskega planskega zagona. Planska tabla je
tako glavno orodje za razporejanje planskih oziroma procesnih nalogov in aktivnosti za
doseganje izvedljivega plana proizvodnje, tako da so s tem na najboljši moţni način
zagotovljene potrebe iz prodajne napovedi.
Na planski tabli planer določi končne in neskončne resurse. Pri neskončnih resursih
sistem ne upošteva razpoloţljivosti kapacitet, zato se operacije prekrivajo v istem
časovnem intervalu. Pri končnih resursih pa sistem upošteva razpoloţljivost kapacitet in
resurse razporedi, ko ima na voljo dovolj kapacitet. V pomoč pri izdelavi izvedljivega
plana proizvodnje si pomaga planer še z aplikacijo pogled produkta (Product View), ki
da hiter pregled planske situacije za en proizvod. S pomočjo opozorilnega pregleda
(Alert Monitor) planer preverja, če je MRP zagon ustvaril dobavne elemente za vse
potrebe in pridobi informacijo o izkoriščenosti vira. Posredovanje planerja je potrebno
le v primeru neskladja med potrebnimi in razpoloţljivimi kapacitetami.
Po končanem planskem poteku dela so kreirani planski nalogi za izdelke in polizdelke,
kreirana so interna nabavna naročila in končna razporeditev operacij po resursih v
pravilnem zaporedju s čim manj zamudami in premontaţami ter čiščenji. Interna
nabavna naročila se pretvorijo v eksterna nabavna naročila, t.j. naročila za dobavitelje.
Planerji nato zaţenejo optimizator, ki z nastavitvijo parametrov in uteţi preračunava več
variant, jih oceni in iz mnoţice ocen izbere optimalno rešitev. Ko optimizator ponudi
najoptimalnejšo rešitev, se planski nalogi fiksirajo. To pomeni, da jih ne moremo več
spreminjati. Tako fiksirane planske naloge se nato iz APA prenese v SAP R/3, kjer se
pretvorijo v procesne naloge. S pomočjo SAP R/3 se ponovno preveri še razpoloţljivost
materiala in rezervirajo se nekateri pomembni materiali. Procesni nalogi se prenesejo
nazaj v APO. Tako preverjene in pripravljene procesne naloge nato planerji sproščajo v
proizvodnjo kot proizvodni plan.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 58
3.4 Kritična analiza
V vsakem podjetju ima uvedba novega informacijskega sistema svoje prednosti in
slabosti. Podjetje X si prizadeva, da bi imela uvedba informacijskega sistema SAP R/3 z
optimizacijskim orodjem APO čim manj oziroma nič slabosti. Pri ocenjevanju, kako
sistem APO vpliva na proces planiranja proizvodnje in s tem tudi na poslovanje podjetja
X, bom uporabila SWOT analizo.
SWOT je akronim štirih besed v angleščini, in sicer Strength = prednost, Weakness =
slabost, Opportunity = priloţnost in Threat = nevarnost (Moţina et al., 1994, str. 307).
Prednosti in slabosti se nanašajo na podjetje, priloţnosti in nevarnosti pa na okolje
podjetja, v katerem se le-ta nahaja. S SWOT analizo bom tako podala oceno poslovanja
podjetja X s podporo SAP APO ter opisala, katere so njegove prednosti, slabosti,
priloţnosti in nevarnosti pri planiranju proizvodnje.
3.4.1 Prednosti
Glavna prednost informacijskega sistema SAP APO je izdelava optimalnega načrta
proizvodnje, ki je tudi izvedljiv. To pomeni zasedenost resursov ne več kot 100 %. Pri
tem se upoštevajo razpoloţljivost materialov, čas premontaţ in čiščenj, čas izdelave in
zamude. SAP APO razporedi izdelke po resursih po časovni premici. S tem načinom
dela je nabava materiala bolj enakomerna. Posledica tega je, da to vpliva na zmanjšanje
stroškov nabave in skladiščenja, izkoristek resursov pa je višji.
Planiranje proizvodnje s pomočjo sistema SAP APO v podjetju X je tako postalo laţje
in natančnejše, saj APO pri planiranju upošteva kapacitete in čase premontaţ ter
razpoloţljivost materialov. Sam informacijski sistem SAP R/3 tega ne upošteva.
Planiranje je natančnejše tudi zaradi upoštevanja analiz, saj APO upošteva čase analiz
vhodnega materiala in čase analiz končnih izdelkov.
Pri planiranju s sistemom SAP APO ob nepredvidenih dogodkih planer dobi opozorilo s
pomočjo Alert Monitorja oziroma semaforja izjem. Prikaz teh opozoril je ob vsakem
nepredvidljivem dogodku. Planer dobi informacije tudi o nepričakovanih spremembah
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 59
napovedi in dobavnih rokov. Vse to omogoča planerju, da se hitro odzove in razreši
problem.
Prodajna napoved je temelj za planiranje proizvodnje. Ker se potrebe na trgu nenehno
spreminjajo, se mora tudi proizvodnja prilagajati tem spremembam. Vendar pa imajo v
podjetju X določeno obdobje (zamrznjeni čas), ko ne smejo več spreminjati prodajne
napovedi. Razlog za to je laţje in optimalno planiranje proizvodnje. Z uvedbo SAP
APA so skrajšali zamrznjeni čas prodajne napovedi, posledica tega pa je, da se
učinkovito in fleksibilno prilagajajo spremembam na trgu.
Pri planiranju materialnih potreb je pomembno preveriti, ali imajo na zalogi potrebno
surovino in embalaţni material in ali je potrebno le-to naročiti. Če imamo vhodni
material na zalogi, je potrebno vedeti, kje se nahaja v skladišču kot tudi rok uporabe
tega materiala. Pri tem je zelo pomembno, da takšna surovina ni zaloţena, kajti če
preteče njen rok uporabe, ta ni več uporabna. To pa za podjetje pomeni strošek. Temu
se lahko izognejo, saj SAP APO pri planiranju proizvodnje v MRP postopku upošteva
rok uporabe vhodnih materialov.
V podjetju X so določili tudi minimalen ekonomsko še sprejemljiv nivo proizvodnje. To
pomeni naslednje: če na trgu v nekem obdobju ni tako velikega povpraševanja po
nekem izdelku ali polizdelku za planiranje proizvodnje z APO-m, upoštevajo
minimalno količino teh izdelkov, ki je še sprejemljiva glede na stroške naročanja
surovin in embalaţnega materiala za ta izdelek ali polizdelek ter stroške proizvodnje na
enoto tega izdelka ali polizdelka.
Pri planiranju proizvodnje s pomočjo SAP APA podjetju X to programsko orodje
omogoča večjo transparentnost na vseh področjih poslovanja. Z drugimi besedami to
pomeni, da ima planer pri pripravi proizvodnega plana boljšo preglednost vseh faz
proizvodnje in s pomočjo orodij, kot so Alert Monitor, Product View in Detailed
Scheduling Board, tako hitro ukrepa, če pride do nepredvidljivih sprememb (zastoj
proizvodnje, okvara strojev, reklamacija, itd).
Rezultat procesa planiranja po avtomatiziranem planskem poteku dela je proizvodni
plan, kjer so upoštevani vsi resursi in kapacitete. Končni plan proizvodnje je bolj
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 60
stabilen, saj resursi niso zasedeni več kot 100 %, upoštevane pa so tudi materialne
potrebe ter časi premontaţ in čiščenj med izdelki po operacijah in resursih.
Takšen plan proizvodnje je optimalnejši in povzroči zmanjšanje planskih ciklov. To
pomeni, da je manj planiranih izpadov v proizvodnji. Proizvodnja poteka tekoče, brez
prekinitev, razen ob nepredvidenih dogodkih, kot je npr. okvara strojev.
Pri planiranju proizvodnje APO v MRP postopku upošteva zaloge surovin in
embalaţnih materialov ter ţe odprta nabavna naročila. To pomeni, da APO ne ustvarja
dodatnih potreb, če te niso potrebne. Zaradi tega so zaloge vhodnih materialov
optimalnejše, kar zmanjšuje stroške, ki so vezani na zaloge, in preglednost v skladiščih
je boljša. Optimalne so tudi zaloge končnih izdelkov, saj se proizvodnja načrtuje glede
na potrebe trga.
Optimizacijsko orodje APO pri planiranju proizvodnje hitro zazna, ali je določen resurs
ozko grlo. To zazna na osnovi zasedenosti kapacitet resursov, ki so vneseni v delovni
koledar. Če je določen resurs ozko grlo, dodamo dodatno izmeno pod pogojem, da
imamo na voljo dovolj izobraţenih ljudi, ki jih lahko razporedimo od kod drugod.
3.4.2 Slabosti
Za vsak vhodni material, ki pride v podjetje, je potrebno preveriti njegovo kakovost,
preden ga uporabimo v proizvodnem procesu. Po končani analizi se poda ocena, ali ima
vhodni material zahtevano kakovost. Če le-ta ne dobi ustrezne ocene kakovosti, se
sproţi postopek reklamacije. V tem primeru prihaja do primanjkljaja materialnih potreb.
Pri planiranju proizvodnje pride tako do materialne nepokritosti. Posledica tega so
ponovno naročanje vhodnega materiala, zamude v proizvodnji in zamude pri pokrivanju
potreb trga.
3.4.3 Priložnosti
V podjetju X so z uvedbo informacijskega sistema APO pridobili dve priloţnosti, in
sicer laţje spremljajo trg in posledično zato tudi laţje napovedujejo prodajne potrebe. S
spremljanjem trga ugotavljajo dinamiko trga, v katerem nastopajo. To pomeni, da
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 61
spremljajo trţne pojave v določenem časovnem obdobju, in s pomočjo raziskav
ugotavljajo, ali je prišlo do sprememb teh trţnih pojavov, ki se kaţejo kot trţni premiki
in trţna nihanja. Osredotočeni so predvsem na kratkoročna trţna nihanja, in sicer se
prilagajajo sezonskim spremembam. Na primer v času sezone gripe in prehlada se
poveča prodaja izdelkov in polizdelkov, ki lajšajo simptome gripe in prehlada. To so
izdelki za grlo, izdelki in polizdelki za glavobol, zniţevanje telesne temperature, itd.
Kot sem ţe povedala, planiranje proizvodnje temelji na planiranju prodaje kot napovedi
prodajnih potreb trga, ko le-te ugotovimo s spremljanjem dogajanja na trgu. Prodajne
napovedi potreb v podjetju X vnašajo tako mesečno kot tudi za leto dni vnaprej.
Napoved je sestavljena iz zgodovinskih podatkov prodaje, statističnih metod ter znanja
in izkušenj planerja. Vnos napovedi potreb za daljše obdobje, kot je letna napoved, je
potrebna, da so potrebe po surovinah vidne za dalj časa in da surovine z daljšim
dobavnim rokom pravočasno naročimo.
3.4.4 Nevarnosti
Nevarnost pri planiranju proizvodnje z optimizacijskim orodjem SAP APO je
vzdrţevanje osnovnih podatkov. Za normalno delovanje sistema je izredno pomembno,
da so vsi osnovni podatki točni in natančni. To pomeni, da imamo točne podatke o časih
dobave in analize, da so časi čiščenj in premontaţ točni kot tudi, da so točni izdelavni
časi. Delovni koledar, ki je osnova za pravilno delovanje APA, mora biti redno
vzdrţevan.
Vsako odstopanje, ki se pojavi, je potrebno v sistemu takoj popraviti. V primeru, da
imamo v osnovnih podatkih navedene prekratke čase izdelave izdelkov in polizdelkov,
bomo imeli na planski tabli preveč nalogov in tako ne bomo imeli točnih podatkov za
prodajo. Če so navedeni časi izdelav predolgi, bomo imeli pa slabšo izkoriščenost v
proizvodnji, materialov oziroma surovin, ki so potrebni za proizvodnjo, pa ne bomo
mogli pravočasno nabaviti. Zato je zelo pomembno, da za dobro delovanje sistema SAP
APO vsi podatki res ustrezajo realnemu stanju.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 62
S SWOT analizo sem tako ugotovila, da so se v podjetju X pravilno odločili, da
informacijski sistem SAP R/3 nadgradijo s sistemom APO, saj jim je le-ta v veliko
pomoč pri planiranju proizvodnje.
APO nudi optimalen plan proizvodnje, ki je izvedljiv, saj v planu resursi niso zasedeni
več kot 100 %. V planu so upoštevane tudi vse kapacitete, vse materialne potrebe, časi
analiz vhodnega materiala in končnih izdelkov ter časi čiščenja in premontaţ med
izdelki in polizdelki po operacijah in resursih. Takšen optimalen plan ima za posledico
zmanjšanje planskih ciklov. Proizvodnja zato poteka tekoče in ima manj izpadov. Edina
slabost pri planiranju proizvodnje z APO-m je materialna nepokritost v primeru
reklamacije vhodnega materiala. Sicer pa v podjetju X s pomočjo sistema SAP R/3 z
APO optimizacijskim orodjem laţje spremljajo dogajanje na trgu in zato tudi laţje in
pravilno napovedujejo prodajne potrebe. S pravilno prodajno napovedjo in optimalno
proizvodnjo ob niţjih stroških tako ohranjajo konkurenčno prednost pred drugimi
farmacevtskimi podjetji tako doma kot tudi v tujini.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 63
ZAKLJUČEK
Danes se podjetja, ki nastopajo na trţišču, srečujejo s številnimi globalnimi konkurenti,
ki poslujejo z vse niţjimi stroški in na trgu ponujajo svoje izdelke po konkurenčnih
cenah. To je razlog, da morajo tako slovenska kot tuja podjetja poslovati učinkovito in
racionalno ter izkoristiti vse svoje potenciale.
Konkurenca, ki jo srečujemo na trgu, je agresivna, zato morajo podjetja nanje v čim
krajšem času reagirati, hkrati pa poslovati s čim niţjimi stroški. Zelo je pomembno, da
pravilno in hitro napovedujejo prodajo, planirajo proizvodnjo in skrajšajo čas od
začetka planiranja do prodaje izdelka kupcu. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč
ustrezen informacijski sistem.
V diplomskem delu sem predstavila planiranje proizvodnje podjetja X s pomočjo
informacijskega sistema SAP APO. Ta sistem omogoča spremljanje trţišča in
napovedovanje prodajnih potreb, fino terminsko planiranje, optimizacijo planov,
ustrezno obveščanje ob nepričakovanih spremembah, itd. APO nam prav tako
pravočasno posreduje prave informacije o planu proizvodnje, potrebah in stanju zalog.
S poslovno raziskavo sem ugotovila, da morajo za pravilno delovanje sistema biti
pravilno in točno vneseni osnovni podatki, kot so: delovni koledar resursov, časi izdelav
izdelkov, časi čiščenja in premontaţe, časi dobav ter časi analiz vseh materialov in
končnih izdelkov. Vsi ti podatki morajo biti skrbno vzdrţevani.
Z uvedbo informacijskega sistema APO so v podjetju X skrajšali zamrznjeni čas
napovedi prodajnih potreb, kar pomeni, da v tem času ne smejo več le-teh spreminjati.
Skrajšali so tudi čase planskih ciklov in zmanjšali zaloge. Posledica tega je, da so
zniţali proizvodne stroške in stroške zalog. Z uvedbo APA so tako dosegli načrtovane
cilje in uspešno poslovanje, s tem pa si tudi zagotovili konkurenčno prednost. S
pomočjo APA strateški in poslovodni management sprejema odločitve, ki so zasnovane
na točnih in natančnih podatkih ter učinkovitih analizah. Te odločitve sprejema
učinkovito in fleksibilno, saj se le tako hitro prilagajajo spremembam na trgu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 64
LITERATURA IN VIRI
Andrejič, D. (2010). Processi. SAP World Tour 10. Najdeno 20. maja 2011 na spletnem
naslovu http://www.sap.com/slovenia/about/events/worldtour10/pdf/Na_katerih_
procesih.pdf
Balla, J. (2007). Production Planning with SAP APO-PP/DS. Boston: Galileo.
Bancroft, N.H., Seip, H. & Sprengel, A. (2001). Implementacija SAP R/3. Greenwich:
Manning.
Čiţman, A. (2001). Upravljanje logističnih procesov v organizaciji. Kranj: Moderna
organizacija.
Hribar, A. (2003). Posodobitev procesov notranje logistike. V GV-konferenca Poslovna
logistika 2003. Ljubljana: GV Izobraţevanje.
Integralni poslovni informacijski sistem (ERP) [GOinfo, GoSoft, ERP, CRP, MES,
informacijski sistemi], (b. d.). Najdeno 20. maja na spletnem naslovu
http://www.goinfo.si/opis.html#CRP
Kopina, A. & Čuš, F. (2009). Planiranje in optimizacija proizvodnje z informacijskim
sistemom APO (Advanced Planning and Optimisation). Organizacija. Letnik 42.
Najdeno 24. junija 2011 na spletnem naslovu http://organizacija.fov.uni-
mb.si/index.php/organizacija-si/article/viewFile/1005/844
Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.
Larocca, D. (2002). Naučite se sami SAP R/3 v 24 urah. Indianapolis: Sams Publishing.
Ljubič, T. (2006). Operativni management proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija.
Logoţar, K. (2004). Poslovna logistika. Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV
Izobraţevanje.
Moţina, S. et al. (1994). Management. Radovljica: Didakta.
Ogorelc, A. (1991). Logistika (organiziranje in upravljanje transportnih in drugih
logističnih procesov in sistemov). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Podlogar, M. & Gričar, P. (2003). Proces oskrbovanja: uporaba programa SAP v
celovitem poslovnem informacijskem sistemu. Kranj: Moderna organizacija.
Potočnik, V. (2002). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
Pučko, D. (2006). Planiranje in kontrola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani - Ekonomska
fakulteta.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Joţica Pavlovič: Uporaba SAP APO za optimalno planiranji proizvodnje v farmacevtski industriji 65
Rusjan, B. (1999). Management proizvodnje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani –
Ekonomska fakulteta.
MRP planiranje potreb po materialu [SAOP iCenter ERP], (2011). Najdeno 20. maja
2011 na spletnem naslovu http://www.i-center.si/Portals/_Rainbow/Document
s/moduli-saop/MRP.doc
SAP [SAP Slovenija], (b. d.). Najdeno 20. maja 2011 na spletnem naslovu
http://www.sap.com/slovenia/about/index.epx
SAP Slovenija [SAP Slovenija], (b. d.). Najdeno 20. maja 2011 na spletnem naslovu
http://www.sap.com/slovenia/about/sapslovenija/index.epx
Steblovnik, J. (2007). Implementacija standardnih orodij sistema SAP v procesu
planiranja v koncernskem okolju odvisnih druţb. Povzetek magistrske naloge.
Strokovni prispevki. Skupina Gorenje. Najdeno 20. maja 2011 na spletnem
naslovu http://www.gorenjegroup.com/si/filelib/gorenje_group/corporate/professi
onal_contritutions/gib_09_07_p01-13.pdf
Van Weele, A.J., (1998). Nabavni management. Analiza, planiranje in praksa.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Zgodovina korporacije SAP [SAP Slovenija], (b. d.). Najdeno 20. maja 2011 na
spletnem naslovu http://www.sap.com/slovenia/about/zgodovina/index.epx