1

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

UPRAVIČENOST INVESTICIJE IZGRADNJE NOVEGA BENCINSKEGA SERVISA V PODJETJU »X«

Kandidatka: Katja Lazar Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81558465 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof.dr., Drago Filipič

Dekani, januar 2004

2

Predgovor

Obvezno strokovno prakso sem opravljala v Podjetju X, katerega osnovna dejavnost je trgovina z nafto in naftnimi derivati. Glede nato, da so v tem podjetju v zadnjih nekaj letih prenovili in na novo zgradili veliko bencinskih servisov, sem se odločila, da bom kot temo diplomske naloge izbrala prav enega izmed na novo zgrajenih in ugotovila upravičenost le tega.

Investiranje je zahtevno in odgovorno delo, katero ima lahko velike posledice pri prihodnjem poslovanju podjetja. Za investicijske odločitve je značilno, da so potrebne velike priprave, analize različnih področij ter obvladovanje najrazličnejših tveganj.

Osnovna trditev, ki jo skušam dokazati v diplomskem delu je ta, da je investicijska odločitev izgradnje novega bencinskega servisa na lokaciji Y upravičena. Upravičenost investicije bom ugotavljala s pomočjo tržne analize, ekonomsko-finančne analize ter s tehničnim in ekološkim vidikom. Zaradi zaupnosti podatkov sem podjetje poimenovala »Podjetje X« in lokacijo bencinskega servisa »lokacija Y«.

Raziskavo upravičenosti izgradnje novega bencinskega servisa v Podjetju X bom najprej začela z obravnavanjem teorije o investiranju, katero sem spoznala v dosedanjem študiju. Pomemben del teorije o investiranju govori o investicijskih odločitvah, katere obravnavam v tretjem poglavju. S pomočjo ocene uspešnosti investicij, načina financiranja in upoštevanjem razmerja med donosom in tveganjem, pridemo do ugotovitve ali je investicija upravičena ali ne. V četrtem poglavju bom predstavila Podjetje X, in na splošno opisala investicijski projekt ter zakaj se je Podjetje X odločilo za izgradnjo novega bencinskega servisa na lokaciji Y.

Peto poglavje je osrednji del moje diplomske naloge, kjer bom s pomočjo tržne in ekonomsko-finančne analize ter tehničnega in ekološkega vidika, dokazala upravičenost izgradnje novega bencinskega servisa v Podjetju X. Glede na to, da ima Podjetje X partnersko upravljanje kot obliko franšizinga v poslovanju bencinskih servisov, je potrebno ugotoviti upravičenost investicije tudi za najemnika bencinskega servisa.

Omenila sem glavna tveganja, ki so prisotna pri planiranju in poslovanju investicijskega projekta, kakršen je nov bencinski servis. V glavnem so tveganja povezana s stalnim spreminjanjem cen naftnih derivatov. Trgovina z nafto in naftnimi derivati je močno pod vplivom države in svetovnega naftnega trga, tako da tudi najboljše planiranje investicij in poslovanje podjetja lahko preprosto ne da pričakovanih učinkov, če pride do večjih sprememb.

Pri raziskovanju upravičenosti izgradnje novega bencinskega servisa Podjetja X, sem bila omejena do dostopa nekaterih podatkov, zaradi katerih lahko pride do pomanjkljivosti.

Zahvaljujem se zaposlenim v Podjetju X za pomoč in podporo.

3

Kazalo

1 UVOD 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 5 1.4 Uporabljene raziskovalne metode 6

2 INVESTIRANJE 7 2.1 Definicija investiranja 7 2.2 Vrste naložb 7 2.3 Pomen investicij 9 2.4 Investicijski projekt 10 2.4.1 Dokumentacija v procesu investiranja 10 2.4.2 Prefeasibility in feasibilitv študija 12 3 INVESTICIJSKE ODLOČITVE 14 3.1 Ocenjevanje uspešnosti investicije 14 3.1.1 Statične metode 14 3.1.2 Dinamične metode 15 3.2 Financiranje investicij 18 3.2.1 Lastinško financiranje 18 3.2.2 Dolžniško financiranje 18 3.2.3 Primerjava stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala 19 3.2.4 Optimalna finančna struktura 20 3.3 Donosnost in tveganje 21 3.3.1 Vrste tveganj 23 3.3.2 Metode za ugotavljanje tveganja 23 3.3.3 Zmanjševanje tveganja 24 3.4 Računovodski in finančni vidik investiranja 25 3.5 Omejujoči dejavniki investiranja 28 3.5.1 Temeljni omejujoči dejavniki investiranja 28 3.5.2 Naloge managementa na področju ekologije 29 3.5.3 Vlaganje v opredmetena osnovna sredstva iz ekološkega vidika 30 4 OPIS PRAKTIČNEGA PRIMERA INVESTICIJE V PODJETJU X 31 4.1 Predstavitev podjetja 31 4.2 Investicijski projekt – nov bencinski servis na lokaciji Y 33 5 UPRAVIČENOST IZGRADNJE NOVEGA BENCINSKEGA SERVISA 35 5.1 Tržna analiza 35 5.2 Ekonomsko-finančna analiza 39 5.2.1 Ocena uspešnosti investicijskega projekta 45 5.2.2 Financiranje investicije 51 5.2.3 Tveganje investicijskega projekta 54 5.3 Tehnični vidik 55 5.4 Ekološki vidik 56

4

6 SKLEP 60 7 POVZETEK (ABSTRACT) 63 8 SEZNAM VIROV 64 9 SEZNAM TABEL, GRAFOV IN SHEM 65

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Podjetje, ki ga bom v podrobneje analizirala, je družba z omejeno odgovornostjo, srednje veliko podjetje, v zasebni lasti. Osnovna dejavnost podjetja je trgovina z naftnimi derivati, dopolnjuje pa jo široka ponudba servisnih storitev. Podjetje želi doseči položaj najkakovostnejšega ponudnika naftnih derivatov na ciljnih trgih, optimizirati nabavo in logistiko ter vzpostaviti učinkovito organiziranost družbe. Zaradi tega se podjetje v zadnjih letih resno zavzema za razvoj. Opisala bom eno izmed mnogih investicij v tem podjetju – izgradnjo novega bencinskega servisa. Analizirala bom, kako bo podjetje investicijski projekt financiralo, donosnost in tveganje takega projekta ter načrt vračanja sredstev virom financiranja. Moja analiza bo poleg finančne analize obsegala tudi tržno in tehnično analizo investicijskega projekta in nenazadnje tudi ekološki vidik. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen raziskave je predvsem analiza takega investicijskega projekta iz teoretičnega in praktičnega vidika. Temo pa sem izbrala, predvsem zato, ker me to področje zanima. Cilj je predstavitev investicijskega projekta (predvsem iz ekonomsko-finančnega vidika, obsega pa tudi tržni, tehnični in ekološki vidik), ter glede na predstavljene analize ugotoviti upravičenost investicije. Trditev, ki jo bom skušala dokazati v diplomskem delu je, da ima investicijsko odločanje v podjetju velik pomen ter da je temeljni razlog za investiranje trajen obstoj, razširitev in razvoj. Vse dolgoročne odločitve pa so povezane s tveganjem. Predvidevanje v prihodnosti je težje, ker so spremembe v poslovnem sistemu in v okolju na dolgi rok zaradi pomanjkanja informacij nepredvidljive. Zato mora biti podlaga za investicijske odločitve skrbno strokovno pripravljena.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Zaradi poenostavitve, se zatekam k naslednjim predpostavkam: »ceteris paribus«, ki mi omogoča, da se pri proučevanju opredelim le na pojav sam, ne pa tudi na druge vzporedne vplive, ki so prisotni, vendar niso predmet mojega proučevanja v konkretnem primeru. Zaradi zaupnosti podatkov bom namesto registriranega imena podjetja uporabila »Podjetje X«. Obenem sem pri proučevanju omejena z domačo in tujo literaturo, z dostopom do podatkov podjetja X ter s pomanjkanjem izkušenj na tem področju.

6

1.4 Uporabljene raziskovalne metode Opravičenost investicije v podjetju X bom opravila s pomočjo poslovne ekonomske raziskave, saj se bom osredotočila na analizo s pomočjo posameznih funkcij podjetja, in sicer s finančno, računovodsko, deloma tudi marketinško ter organizacijsko in vodstveno funkcijo. S pomočjo dinamične ekonomske raziskave bom analizirala proces nastajanja in širjenja sprememb, ki jih povzroči taka investicija v podjetju. Razvoje in delovanje določenih ekonomskih pojavov bom opredelila s pomočjo deskriptivnega pristopa, in sicer z deskriptivno metodo kot postopkom opisovanja ekonomskih dejstev, procesov in pojavov, s komparativno metodo, kot postopkom primerjanja podobnih dejstev, procesov in pojavov ter metodo kompilacije kot postopkom povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev.

7

2 INVESTIRANJE 2.1 Definicija investiranja Po definiciji investiranje pomeni povečanje oz. vsaj ohranjanje vrednosti kapitala. Pri procesu investiranja gre za to, da se idejo oz. zamisel od realizacije naprej pripelje na tržišče. Gibalo investiranja je lastnina, ki pa zahteva stalno večanje oz. ohranjanje vrednosti. Investiranje v ožjem smislu pojmujemo kot naložbo denarja. V širšem smislu pa gre za naložbe v znanje, informacijske sisteme, razvojne programe, telekomunikacijske sisteme in podobno. Pri investiranju mora biti iztržek oz. output vedno večji od vložka oz. inputa. Torej če želimo ohraniti vrednost ali povečati dobiček, potem mora biti output proti inputu vedno večji ali enak ena; (izplen/vložek≥1). Bistvo investiranja je torej znana lastnina in njeno vzdrževanje oz. upravljanje le-te. V principu pri tem ne gre za ravnanje z lastnino v smislu kakršnegakoli upravljanja, temveč izključno za gospodarjenje z znano lastnino. To je tudi temelj, katerega proučevanje je osnova investicijskega managementa (Vuk 2001, 15). Izraz investicija izvira iz latinščine in v dobesednem prevodu pomeni vlaganje. Pod pojmom investicije razumemo vsa denarna vlaganja v prvine poslovnega procesa. Ne gre samo za investiranje v delovna sredstva, ampak tudi za investiranje v predmete dela in zaposlene. Podjetje investira, ker dolgoročno brez investiranja ne more zagotavljati tehnološke učinkovitosti, brez nje pa tudi ekonomska učinkovitost ni uresničljiva (Rebernik 1990, 306). Investiranje lahko opredelimo tudi kot proces oblikovanja kapitala oziroma kot proces kapitalizacije proizvoda. Do investicije pride, ko se odločimo z zbranimi prihranki nabaviti stroje in zaloge, zaposliti delavce ali se lotiti gradnje gospodarskega objekta. V bistvu je investicija poraba prihrankov v produktivne namene. Finančna sredstva investiramo zato, ker v obliki stalnih in gibljivih sredstev in tudi v obliki finančnih naložb prinašajo dobiček, ki v obliki zadržanega dobička pomeni pomemben lasten (notranji) vir financiranja (Kračun 1998, 182). 2.2 Vrste naložb Investicije klasificiramo v različne skupine, odvisno od izbranega kriterija. Kot kriterij za razvrstitev lahko uporabljamo vrsto značilnosti naložb. Naložbe se v splošnem delijo na dve večji temeljni skupini, in sicer: • gospodarske naložbe (obnavljanje in razširjanje gospodarskih dejavnosti,

infrastrukture) in

8

• negospodarske naložbe (šolstvo, zdravstvo, uprava, kultura, šport in podobno) (Vuk 2001,16).

Možna je tudi naslednja delitev investicij: • nematerialne investicije (naložbe v R&R, patenti, licence, koncesije in podobno) in • materialne investicije (naravna bogastva, delovna sredstva, naložbe v pridobivanje

naravnih bogastev in delovnih sredstev) (Vuk 2001, 17). Temeljna delitev naložb: Realne naložbe so tiste naložbe kjer se prihranki uporabijo za nakup dolgoročnih realnih dobrin (nepremičnine, stroji, ipd.). Če pa ekonomski subjekti prihranke prenesejo na druge ekonomske subjekte, je prenos v sodobnih ekonomijah praviloma finančne narave, zato govorimo o finančnih naložbah. Poleg teh dveh vrst naložb poznamo še naložbe v znanje, katere postajajo vedno bolj donosne tako za posameznika kot za organizacije (Mramor 1993, 111). FINANČNE NALOŽBE

Različnih finančnih naložb je zelo veliko in vsako leto se pojavi še cela vrsta novih. Podjetja, država, finančne institucije in ostali ekonomski subjekti poskušajo izdati finančne instrumente s takšnimi značilnostmi, ki bi pritegnile finančne investitorje, da bi svoje prihranke nalagali prav v njihove finančne instrumente. Prihranke lahko naložimo neposredno ali posredno prek finančnih institucij (Mramor 1993, 112). REALNE NALOŽBE

Tako kot pri finančnih naložbah tudi pri realnih naložbah del tekočih prejemkov ekonomskega subjekta ni porabljen za tekoče namene, temveč je prihranjen. Vendar pa je tokrat naložen neposredno v nekaj realnega (nefinančnega), od česar se pričakuje določeno korist (donos) v prihodnje. Nepremičnine, ki so predvsem v obliki zemljišča in gradbenih objektov lahko tako prinašajo tistemu, ki je vanje naložil svoje prihranke, neposredni donos ali pa posredni z omogočanjem donosne dejavnosti. Oprema neposredno omogoča donosno proizvodno ali storitveno dejavnost (Mramor 1993, 135).

Delitev naložb v opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so tisti del poslovnih sredstev, ki imajo koeficient obračanja manjši od 1. Gre torej za sredstva, ki se enkrat obrnejo šele v razdobju, ki je daljši od enega leta. Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo dolgoročno obliko vlaganja denarnih sredstev. Dolgoročno vložena sredstva so sama po sebi nelikvidna, kar negativno vpliva na likvidnost in tudi na tveganje. To se namreč povečuje sorazmerno z dolžino časa vlaganja (Filipič 1999,152).

9

Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva so lahko: - zaradi znižanja proizvodnih stroškov ali izboljšanja kakovosti v proizvodnem

procesu (naložba v racionalizacijo), - zaradi razširitve razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti (naložba v razširitev) in

- zamenjava izrabljenih osnovnih sredstev z novimi (nadomestna naložba). V praksi prevladujejo mešane oblike. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva so lahko ekonomsko odvisna ali neodvisna. Ekonomsko odvisna so tista vlaganja, kjer je korist enega odvisna od koristi drugega; če eno vlaganje ni izpeljano, tudi drugo ne da nobenih koristi. Ekonomsko odvisna vlaganja so lahko komplementarna, substitucijska ali takšna, da se med seboj izključujejo. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva so lahko taktična ali strateška. Taktična vlaganja ne pomenijo večjega odstopanja od dosedanjega programa in načina poslovanja. Strateška vlaganja pa imajo običajno velike posledice, kar zadeva proizvodni program in tudi glede filozofije poslovanja v podjetju (Filipič 1999, 153).

Z vidika razloga investiranja ločimo investicije v velika popravila ali remonte, rekonstrukcije, razširitve in novogradnjo. Glede na fazo, v kateri se določena investicija nahaja ločimo: investicije v pripravi, investicije v teku in zaključene investicije (Kranjc 1995, 238). Vlaganja delimo po pogostnosti na tekoča in občasna ali posebna. 2.3 Pomen investicij Za podjetja, katerih cilj je dolgoročna rast in uspešno poslovanje (večanje tržne vrednosti enote njihovega lastniškega kapitala), velja, da morajo imeti ves čas sodobne zgradbe in opremo. Poleg tega mora vodstvo podjetja posvečati veliko pozornost iskanju in analiziranju predlogov za povečanje obsega in sposobnosti takih naložb. V konkurenčnem okolju tržnega gospodarstva je namreč ob enakem obsegu in proizvodnih oz. storitvenih zmogljivostih takih naložb vse težje ohranjati uspešno poslovanje. Običajno je, da podjetje raste in vzdržuje stik s sodobnim razvojem ali pa prej ali slej propade (Mramor 1993, 319). Makroekonomski pomen investicij Pomen investicij za gospodarstvo je izreden, saj predstavljajo izdatke, ki zelo nihajo. Vsaka večja sprememba v investicijskem povpraševanju ima velik vpliv na obseg agregatnega povpraševanja in s tem tudi na višino proizvodnje in zaposlenosti. Investicije pomenijo oblikovanje dodatnega proizvodnega kapitala (strojev, zgradb in podobnega) in s tem možnosti za povečanje proizvodnje oziroma gospodarske rasti.

10

Zadnja desetletja kažejo, da usmerjajo razvite države največji delež investicij za nabavo nove opreme (okoli 70%), kar jim zagotavlja tudi hitro rast produktivnosti dela. Nasprotno pa morajo nerazvite dežele še vedno velik del investicij namenjati za gradnjo novih proizvodnih objektov, pa tudi za stanovanjsko in drugo infrastrukturo, kar vse prinaša razvojne učinke le čez dalj časa (Kračun 1998, 48). Mikroekonomski pomen investicij

Investiranje je zavestna aktivnost, katere cilj je ustvarjanje kapitala. To pomeni, da sredstva, ki so vložena (vlaganje = investiranje), ne bodo neposredno porabljena, temveč služijo le produktivni uporabi. Osnovni pogoj za investiranje je varčevanje, to je odrekanje uporabi. Pri tem pa ni nujno, da sta investitor in varčevalec združena v eni osebi. Investitor prihranke »kupi« na trgu kapitala. Kar pomeni, da najame kredit ali izda vrednostne papirje. Pogoj za to, da proces nastajanja kapitala učinkovito deluje, je razvit finančni trg kot sestavni del trga kapitala in ustrezna pravna zaščita vseh partnerjev v tem procesu. V tržnem gospodarstvu sprejema odločitev o investicijah vsak podjetnik zase in na svoj račun. Osnovni motiv pri odločitvi za investiranje je pričakovani profit (Kračun 1998, 182). 2.4 Investicijski projekt Investicijski projekt je praviloma pisen prikaz z analizo in oceno spremenljivosti dolgoročne naložbe podjetja, kateri vsebuje tudi proučitev potrebne naložbe v trajna gibljiva sredstva (Mramor 1993, 320) Vsak investicijski projekt ima svojega nosilca in enega ali več izvajalcev. Investicijski projekt je omejen s časom, stroški izvedbe in zahtevano kvaliteto (Kerzner, 1998, str.835). Zaradi elementarne negotovosti poslovanja, investicija nikoli ne more ostati povsem znotraj začrtanih meja. Mnogokrat investicijski projekt terja več časa in stroškov, kot je bilo ocenjeno v trenutku investicijske odločitve. Nosilci investicijskih projektov morajo nenehno nadzorovati stroške, roke in kvaliteto. 2.4.1 Dokumentacija v procesu investiranja Dokumentacijo, ki je potrebna v procesu investiranja, delimo na: - investicijsko dokumentacijo (inv. predlog, inv. študija, idejni projekt in inv.

program), - tehnično dokumentacijo (idejne zasnove, idejni projekt*,PGD, PZR, PZI, PID,PEL)

in

11

- ostalo dokumentacijo (soglasja, mnenja, dovoljenja in odločbe). INVESTICIJSKI PREDLOG Mora biti kratek in jasen. Najprej ga obravnava investitorjev poslovodni organ, ki da usmeritve za nadaljnje aktivnosti. Investicijski predlog vsebuje: naziv, opis, motiv, ocenjeno vrednost investicije, rok realizacije, oceno pogojev in možnost za realizacijo. PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA Predinvesticijska študija daje odgovor na naslednje: - identificirane potrebe po izgradnji novih oz. širitvi obstoječih kapacitet ter

programov, - predhodne ekonomske raziskave, - zanimivost asortimana in kapacitet, - probleme tehnologije in tehnološke opreme, - gradbene, infrastrukturne in lokacijske možnosti ter - planske okvirje realizacije investicije. INVESTICIJSKI PROGRAM Investicijski program po minimalni metodologiji lahko izdela podjetje, ki je za to dejavnost registrirano. Investitor mora zagotoviti strokovno vodstvo pri naslednjem: - izdelavi investicijskega programa, - izdelavi tehnične dokumentacije in projektne naloge, - kontroli nad izdelavo tehnične dokumentacije, - nadzorstvu med gradnjo objekta, - koordinaciji dela vseh udeležencev pri graditvi objekta, - pravočasnem izvajanju medsebojnih obvez in - kontroli realizacije sprejetega investicijskega programa v vseh posameznih fazah

graditve kot tudi v samem poskusnem obratovanju. IDEJNE ZASNOVE Idejne zasnove, v okviru projektne dokumentacije, predstavljajo preliminarno osnovo za izdelavo idejnega projekta. Z idejnimi zasnovami se dokumentira in opredeli vrsta, način in vpliv gradnje z vsemi splošno opredeljenimi detajli. Idejne zasnove vsebujejo temeljne idejne rešitve oz. programske risbe, v katerih se obdelujejo posamični problemi oz. variante posamičnih problemov. IDEJNI PROJEKT Idejni projekt je osnova za izdelavo tehno-ekonomskega dela investicijskega programa. Sestoji se iz naslednjih poglavij: - splošni opis projekta, - tehnični opis tehnološkega dela projekta, - tehnični opis tehnoloških in drugih ukrepov za varstvo okolja, - značilni arhitektonski, gradbeni in instalacijski načrti, - zasnova končne ekološke ureditve, - prikaz usklajenosti projektne rešitve z lokacijskimi pogoji (energetika, promet,

vodno gospodarstvo, komunala),

12

- popis količine gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter specifikacija tehnološke, ekološke in notranje opreme,

- predračunska vrednost projekta, - obrambni in zaščitni ukrepi ter - ocena vpliva idejnih rešitev na gospodarnost in donosnost izbranega projekta (Vuk

2001, 49).

2.4.2 Prefeasibility in Feasibility študija PREFEASIBILITY STUDY

Vsak projekt oz. projektna ideja mora biti predstavljena kot elaborat v bolj detajlirani obliki, kot pa je bilo to predhodno opisano. Predfeasibility študija je vmesna faza med študijo namer in detajlirano feasibility študijo. Predfeasibility študija daje naslednje temeljne ekonomske alternative: - trg in proizvodne kapacitete, potrebe po tržnih raziskavah, prodaji, trženju,

proizvodnem programu, proizvodnih kapacitetah, - vstopni materiali, - lokacija in kraj, - načrtovanje projekta (tehnologija in oprema, gradbena dela), - režija (tovarniška, administrativna, plačilna), - delovna sila (delo in preskrba), - izvedba projekta ter - finančna analiza (investicijski stroški, projekt financiranja, proizvodni stroški,

komercialna donosnost) (Vuk 2001, 58). FEASIBILITY STUDY

Feasibility študija je elaborat, ki sledi vsem poprejšnjim študijam. Vsebina feasibility študije je po temeljnih poglavjih naslednja: • končni ali izvršni povzetek (Executive Summary) • ozadje projekta in njegova zgodovina ali pretekla osnova (Project Backgraund and

History) • trg in proizvodne kapacitete (Market and Plant Capacity) - študija tržišča in potreb (Demand and Market Capacity), - prodaja in trženje (Sales and Marketing), - proizvodni program (Production Programme), - proizvodne kapacitete (Plant Capacity) • vstopni materiali (Material Inputs) - materiali in drugi inputi (Materials and Inputs), - dopolnilni program (Supply Programme) • lokacija in kraj (Location and Place) - lokacija, v ožjem smislu (Location), - ožja lokacija objekta in krajevni pogoji (Plant Site and Local Conditions),

13

- ekološki vplivi, vplivi na okolje (Environmental Impact) • inženiring projekta, načrtovanje projekta (project Engineering) - načrti in fizično pokritje projekta, - tehnologija in oprema, - gradbeni načrt, • organizacija izgradnje in stroški nadzora (Plant Organisation and Overhead Costs) - organizacija izgradnje (Plant Organisation), - stroški nadzora (Overhead Costs) • delovna sila (Manpower) - delavci (Labour), - osebje, uradniki, vodstvo (Staff) • izvedba projekta (Project Implementation) • finančno in ekonomsko vrednotenje (Financial and Economic Evaluation) - načrt kompletne investicije (Total Investment Outlay), - financiranje projekta (Project Financing), - stroški proizvodnje (Production Costs), - finančna, komercialna uspešnost (Commercial Profitability) - vrednotenje in sicer s stališča nacionalne ekonomije (Nation Economic Evaluation)

(Vuk 2001, 59).

14

3 INVESTICIJSKE ODLOČITVE Praviloma nimajo nobene druge poslovne odločitve takega vpliva na prihodnje poslovanje podjetja, kot investicijske odločitve. Te odločitve imajo namreč dolgoročni pozitivni ali negativni učinek na uspešnost poslovanja in ena sama odločitev o večji dolgoročni naložbi lahko prinese podjetju v naslednjih letih uspeh, upad uspešnosti ali pa celo propad. Zato so običajno priprave na odločitve o tovrstnih naložbah razmeroma dolge in vsestranske, skrbno pa se tudi spremlja učinke naložb in jih primerja z načrtovanimi. Nekatera odstopanja je namreč mogoče odpraviti, druga pa pomenijo nova spoznanja, ki jih podjetja upoštevajo pri prihodnjih odločitvah (Mramor 1993, 319). Odločitve o investicijah lahko sprejemamo na osnovi intuicije ali pa na osnovi uporabe različnih metod. Intuicija je sicer koristna pri selekciji konkurenčnih poslovnih idej, v kasnejših korakih investicijskega odločanja, pa je posebej pri velikih projektih skoraj nemogoče izbrati najboljšo alternativo le »po občutku«. V praksi je poslovna intuicija neprecenljiva, še posebej, ko ni na razpolago dovolj časa ter podatkov za natančnejše analize. Če pa imamo slednje na razpolago, je vsekakor koristno, da intuicijo oplemenitimo še z rezultati kvantitativnih analiz. Zato se kakovost investicijskega odločanja meri na osnovi pogostosti uporabe uveljavljenih metod. Kljub že skoraj dogmatičnemu prepričanju teorije o nadrejenosti dinamičnih metod vrednotenja investicij in načelnemu strinjanju prakse, nam rezultati raznih anket pokažejo, da podjetja še vedno pogosto uporabljajo statične metode. Večja slovenska podjetja, kljub krajši tradiciji tržnega sistema, pogosto uporabljajo dinamične metode vrednotenja. To je verjetno tudi posledica preteklega ekonomskega sistema, ki je zahteval pripravo investicijskih programov. Svoje pa je prispeval tudi izobraževalni sistem, ki je zelo hitro začel uvajati sodobne metode finančnega vodenja. Kljub pozitivnemu trendu uporabe dinamičnih metod vrednotenja investicij pa še vedno veliko slovenskih podjetij sprejema investicijske odločitve na osnovi najmanj kakovostnih metod. To je lahko posledica nepoznavanja zahtevnejših metod in njihovih koristi ali pa dokaz, da je mogoče na osnovi intuicije hitreje in ceneje sprejemati pomembne poslovne odločitve, če gre za manjša podjetja (1. Poslovno-finančna konferenca – Mlinarič 2003, 71). 3.1 Ocenjevanje uspešnosti investicije 3.1.1 Statične metode Statične metode ne upoštevajo ustrezno niti časovne razporeditve neto denarnih tokov naložbe niti tveganja, ki je povezano s pričakovanimi neto denarnimi tokovi.Te metode so zelo poenostavljene, tako da obstaja velika verjetnost napake, če bi samo na podlagi njih sprejemali odločitev o dolgoročnih naložbah. Najbolje je, da jih uporabljamo skupaj z dinamičnimi metodami.

15

1. STROŠKI NALOŽBE Metoda stroškov naložbe je enostavna metoda, pri kateri na osnovi primerjave dveh ali več naložb z vidika stroškov izberemo tisto, ki izkazuje nižje stroške. Ta metoda je smiselna le takrat, ko gre za enake učinke pri izkoriščenosti naložb glede količine. 2. DONOSNOST NALOŽBE Donosnost naložbe se izraža v odstotku, kot razmerje med povprečnim letnim donosom naložbe in povprečno vloženimi naložbenimi sredstvi. Rezultat, ki ga dobimo z enačbo (3.1) je povprečna letna višina obrestovanja vloženega kapitala (Filipič 1999, 159)

Donosnost % = ×⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛sredstva naložbena vloženapovprečno

donos povprečni 100

(3.1)

Izračun same donosnosti ni dovolj, potrebna je še primerjava med stopnjo donosa in ceno virov financiranja. 3. METODA VRAČANJA DOLGOROČNO VLOŽENIH SREDSTEV ALI METODA

AMORTIZACIJE Z metodo amortizacije želimo ugotoviti tisto časovno obdobje, v katerem se vloženi naložbeni stroški povrnejo z donosi oz. z donosi in amortizacijo. Tista naložba, pri kateri se vložena sredstva povrnejo v krajšem času, je po tej metodi najuspešnejša. S tem ko daje ta metoda prednost naložbam s krajšim amortizacijskim časom, se ustvarjajo tako ugodnejše razmere za likvidnost in za zmanjšanje tveganja pri dolgoročnih naložbah (Filipič 1999, 162).

3.1.2 Dinamične metode V začetku petdesetih let je nastopil hiter razvoj poslovnih financ in razvile so se dinamične metode: interna stopnja donosa ter metoda neto sedanje vrednosti in indeks donosnosti. 1. METODA NETO SEDANJE VREDNOSTI (NSV) Temelji na podmeni, da je znesek denarja, ki ga dobi podjetje kot donos v prvem letu, vreden več kot enak donos v drugem letu. Za to sta pomembni dve dejstvi. Prvo je to, da denar, ki ga prej dobimo, lahko prej vložimo v delovni proces (obračanje sredstev je hitrejše), drugo pa je v inflaciji, ki je redno prisotna v gospodarskem življenju in tudi v riziku materialne obrabe delovnih sredstev. Pri izračunu tega kriterija upoštevamo poleg donosa in naložbenega zneska še obrestno mero in leto donosa (Bergant 2001, 150).

16

Pri uporabi te metode moramo diskontirati pričakovane donose po letih in stroške naložbe na sedanjo vrednost, v času t0, ko se pojavijo prvi stroški naložbe. Diskontirano vrednost pričakovanih donosov odštejemo od sedanje vrednosti naložbenih stroškov in dobimo neto sedanjo vrednost (Filipič 1999, 167). Poznamo konvencionalne in nekonvencionalne naložbe. Pri konvencionalnih naložbah se pojavijo naložbeni stroški samo na začetku. Nekonvencinalne naložbe pa nimajo samo začetnih stroškov, ampak se stroški pojavijo tudi v poznejših letih (npr. stroški za generalni remont). V tem primeru je potrebno diskontirati na sedanjo vrednost ne samo pričakovane donose, ampak tudi naložbene stroške. Na oblikovanje višine diskontne stopnje vpliva struktura virov financiranja naložbe. Če podjetje financira naložbo z lastnimi sredstvi, predstavlja diskontna stopnja, ki bi jo dosegli z najugodnejšo naložbeno varianto, oportunitetni strošek lastnih denarnih sredstev. Če pa podjetje financira naložbo v celoti s tujimi sredstvi, služi kot diskontna stopnja strošek obresti in drugi stroški za najete kredite. Najbolj pogost primer pa je da podjetje financira naložbo z lastnimi in s tujimi viri sredstev. Takrat uporabimo kot diskontno stopnjo povprečno ponderirano ceno virov financiranja (WACC – weighted average cost of capital) (Filipič 1999, 169).

NSV = ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ⎥⎦

⎤⎢⎣

⎡

+++

++

++−⎥

⎦

⎤⎢⎣

⎡

+++

++

+ nn

221

0nn

221

p1I...

p1I

p1II

p1D...

p1D

p1D

(3.2) Dt = donos v letu t (neto denarni tok), It = naložbeni strošek v letu t, n =življenjska doba naložbe, t = čas, izražen v letih p = diskontna stopnja

NSV je lahko pozitivna, negativna ali enaka nič. Če je NSV > 0, bi naložbo sprejeli, če je neodvisna od drugih naložbenih projektov, oz. bi jo zavrnili, če je NSV < 0. Če je NSV = 0, smo nevtralni oz. v praksi ne bi vlagali, ker z naložbo ničesar ne pridobimo. Če računamo z NSV, ima prednost tista naložba, ki ima višjo neto sedanjo vrednost. Ampak ima večji pomen tista donosnost, ki jo je mogoče prej ustvariti. Zgodnejša donosnost ima za vlagatelja večji pomen zaradi ponovnega vlaganja (reinvestiranja). Razen tega, da ta metoda upošteva časovno razporeditev donosov, zajema tudi vse naložbene stroške in vse donose v celotni ekonomski dobi naložbe. Slabost te metode je ta , da meri pričakovano donosnost naložb v absolutnem znesku, ne pa v relativnem razmerju. Kadar gre za dva naložbena projekta ali več, ki zahtevajo različne naložbene stroške, in so vsi projekti sicer pozitivni, potem neto sedanje vrednosti niso primerljive.

17

V tem primeru primerljivost zagotovimo s tem, da NSV preoblikujemo v indeksno obliko oz. dobimo INDEKS DONOSNOSTI (ID) (Filipič 1999, 172).

ID = stroškov naložbenih vrednost sedanja

tokadenarnega čistega vrednost sedanja neto

(3.3) 2. METODA NOTRANJE STOPNJE DONOSA Notranja stopnja donosa se lahko definira kot tista diskontna stopnja, ki sedanjo vrednost pričakovanih donosov v času ekonomske dobe naložbe, izenači s sedanjo vrednostjo naložbenih stroškov.

( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( )nn

221

nn

221

0 i1D...

i1D

i1D

i1I...

i1I

i1II

+++

++

+=

+++

++

++

(3.4)

Notranjo stopnjo donosa uporabimo kot naložbeno merilo v tem smislu, da jo primerjamo s tisto diskontno stopnjo, ki predstavlja najnižjo stopnjo donosa, ki jo določena naložba mora prinašati, da se lahko sprejme. Če je izračunana notranja stopnja donosa za določeno naložbo večja ali enaka od ugotovljene diskontne stopnje (i ≥ p), potem naložbo sprejmemo, v nasprotnem primeru pa jo zavrnemo (Filipič 1999, 173). Tudi najboljša metoda za ugotavljanje učinkovitosti naložb ne more dati zadovoljivih rezultatov, kolikor uporabljeni podatki odstopajo od dejanskih. Zato obstaja pri ocenjevanju prihodnjih naložbenih stroškov in donosov tveganje oz negotovost. Običajno na odločitve o dolgoročnih naložbah vpliva tudi cela vrsta nefinančnih faktorjev. Tako lahko podjetje izmed dveh možnih naložb sprejme tisto, ki ima sicer pozitivno, pa nižjo neto sedanjo vrednost, ker se naložba bolj sklada z dosedanjim proizvodnim ali storitvenim programom podjetja. Tudi osebni odnosi, na primer zaupanje, imajo pogosto velik pomen. Tako je povsem običajno, da posamezniki, ki imajo boljše odnose z upravo, ali pa lahko pokažejo boljše pretekle rezultate svojega dela, uspejo s svojimi predlogi dolgoročnih naložb, pa čeprav so videti njihovi predlogi slabši od predlogov drugih. Finančni direktor nikakor ne more zanemariti teh nefinančnih faktorjev, ki imajo bolj ali manj pomembno vlogo skoraj pri vsaki finančni odločitvi (Mramor 1993, 340). Po zaključku vrednotenja investicij in izbiri minimalno potrebnega poslovnega premoženja, lahko podjetja začnejo s pripravo finančne strukture, kjer igrajo pomembno vlogo stroški virov financiranja.

18

3.2 Financiranje investicij Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev je proces, ki obsega aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo teh sredstev. Priskrba finančnih sredstev je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja.

Notranje financiranje se deli na: - samofinanciranje (odkrito in prikrito), - ostalo notranje financiranje. Zunanje financiranje pa zajema: - udeležba drugih (preko borze, brez borze), - kreditne oblike (obveznice, bančni in drugi krediti), - subvencije (neposredne, posredne) in - posebne oblike (lizing, faktoring, forfeting) (Repovž 1997, 340). 3.2.1 Lastniško financiranje

Lastno financiranje obsega notranje financiranje in tisti del zunanjega financiranja, pri katerem družabniki vnašajo lastniški kapital – udeležba drugih. Notranje financiranje podjetja je mogoče z doseganjem pozitivnega (čistega) denarnega toka podjetja, ki ga le-ta doseže z dobičkom, obračunano amortizacijo, vračunanimi rezervacijami, drugimi kratkoročnimi denarnimi tokovi ter z odprodajo sredstev. Največkrat se pojem lastniški kapital nanaša na denar, ki ga v podjetje naložijo njegovi delničarji, če je podjetje delniška družba, in njegovi družbeniki, če ima podjetje kakšno drugo organizacijsko obliko. Lastniški kapital pa je lahko naložen v podjetje tudi v nedenarni obliki, na primer v obliki zemljišča, gradbenega objekta, opreme…(Repovž 1997, 339). 3.2.2 Dolžniško financiranje

Pod dolžniško financiranje razumemo financiranje s pomočjo kreditov, subvencij in drugih posebnih oblik oz. zunanje financiranje brez udeležbe drugih. Dolžniški kapital lahko sestavljajo različni viri financiranja, ki imajo glede na rok (dolgoročni in kratkoročni viri) in vrsto vira (prejeti blagovni krediti kot obveznosti do dobaviteljev, kooperantov, prejeto bančno posojilo, obveznosti do države kot prispevki in davki, obveznosti do zaposlenih, druge obveznosti) tudi različno ceno (Repovž 1997, 342).

19

3.2.3 Primerjava stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala STROŠKI LASTNIŠKEGA KAPITALA

Stroške lastniškega kapitala moramo ocenjevati kot oportunitetne stroške z vidika dejanske povprečne tržne cene (donosnosti) kapitala in nedoseganje te donosnosti kot žrtvovani donos ali izgubljeno priložnost v uporabi lastniškega kapitala. Strošek (cena) lastniškega kapitala kot sodilo ne pomeni praviloma tudi odtoka (izjema je izplačilo dividend) in zato ne zmanjšuje razpoložljivega denarnega toka podjetja. Preden se lotimo ugotavljanja stroškov kapitala moramo poznati njegovo vsebino. V lastniškem kapitalu ločimo dve vrsti kapitala: - trajni (osnovni ali nominirani) kapital, ki ga prispevajo v poslovanje podjetja lastniki

s trajnim vplačilom ter - prisluženi (nenominirani) kapital, ki ga sestavljajo začasno nerazdeljeni dobiček in

rezerve. Seveda imata obe vrsti lastniškega kapitala tudi vsaka svojo ceno. Obračun dobička in njegov prenos v trajni kapital in/ali dodatno izplačilo dividend sta običajno precej obdavčena, kar pomeni, da je tako oblikovani (trajni) kapital nedvomno najbolj drag vir financiranja podjetja. Ceno tega kapitala sestavljajo povprečna donosnost kapitala, povečana za tveganje naložbe (izračun z metodo CAPM in faktorjem β) ter obveznost za plačilo davkov iz dobička in davkov pri izplačilu dividend. Podjetje del lastniškega kapitala rajši oblikuje kot nenominirani kapital v obliki zadržanih dobičkov in rezerv, ki vsaj zaradi neizplačila dividend ne pomenijo dodatnih odhodkov in odtokov za davke in zaradi njihove enostavne priskrbe ne vedno tudi stroškov izdaje vrednostnih papirjev (delnic). Tako zbran lastniški kapital ima zato nižjo ceno, ne zmanjšuje razpoložljivega denarnega toka podjetja in predstavlja podjetju v primeru izgube prvi vir kritja pred zmanjšanjem trajnega kapitala podjetja. Pri določanju cene lastniškega kapitala moramo torej ločiti stroške trajnega kapitala in stroške zadržanega dobička. Vsakega posebej moramo izračunati na podlagi sestavin stroškov (povprečna donosnost, tveganje, davki, izdaja delnic,itd.) in nato izračunati povprečno ponderirano ceno lastniškega kapitala (Repovž 1997, 342). STROŠKI DOLŽNIŠKEGA KAPITALA

Stroški (cena) dolžniškega kapitala so lahko različno veliki in odvisni predvsem od razmerja finančnega vzvoda med uporabo lastniškega in dolžniškega kapitala ter možnostjo priskrbe in cene samega dolžniškega kapitala. Zato bodo ponekod v podjetjih prevladovali kratkoročni viri, predvsem kot prejeti blagovni krediti dobaviteljev ali kooperantov in bančna posojila na kratek rok, in drugod dolgoročni viri kot financiranje iz obveznic in bančnih posojil.

20

Tudi cene so lahko zelo različne. Podobna različnost kot za ceno prejetih blagovnih kreditov velja tudi za razna posojila bank in drugih finančnih institucij in denar, priskrbljen npr. z izdajo obveznic, kjer je prav tako potrebno upoštevati specifičnost vrste vira financiranja in specifičnost oblikovanja njegove cene. Izračun dolžniškega kapitala je lahko zelo enostaven ali pa zelo zahteven, na primer ko je potrebno v ceno dolžniškega kapitala vračunati ne le obrestno tveganje in tveganje spremembe obdavčitve, temveč tudi valutno, likvidnostno in mogoče tudi deželno tveganje z gibanjem inflacije vred. Uporaba dolžniškega kapitala je praviloma ne glede na vrsto vedno cenejša kot uporaba lastniškega kapitala, že zaradi obresti kot stroška poslovanja, ki praviloma ni obdavčen kot dobiček in je lahko vir lastniškega kapitala. Prednost dolžniškega kapitala pred lastniškim pa je tudi v tem, da ga lahko uporabimo glede na potrebe za določen čas v določeni velikosti. Ob spoznanju njegove cene določimo optimalno razmerje uporabe dolžniškega kapitala in ustrezno razmerje uporabe lastniškega in dolžniškega kapitala. Stroški (cena) dolžniškega kapitala so prej ali slej tudi odtok denarja in neposredno vplivajo na velikost denarnega toka podjetja. Na podlagi sestavin stroškov posamezne vrste dolžniškega kapitala je potrebno izračunati povprečno ponderirano ceno dolžniškega kapitala. Tako velja za posamezno vrsto lastniškega kapitala, da je potrebno spremljati dogajanje v ceni lastniškega kapitala, velja tudi za dolžniški kapital, da je potrebno spremljati dogajanje po posameznih vrstah in stroških dolžniškega kapitala in to sproti upoštevati pri sprejemanju odločitev o financiranju podjetja (Repovž 1997, 343). Čeprav praviloma izbiramo najcenejše rešitve v priskrbi in uporabi finančne strukture, je smotrno, da pri končni odločitvi uporabimo tudi druge dejavnike in sodila, saj najcenejša rešitev ni vedno tudi najugodnejša. 3.2.4 Optimalna finančna struktura Teorija zaenkrat še ne razpolaga s celovitim konceptom obvladovanja finančne strukture, čeprav so njeni poskusi stari dobrih 40 let, ko sta Modigliani in Miller s teormom o nerelevantnosti finančne strukture razvnela raziskovalce,da dokažejo nasprotno. Njun model ni neposredno uporabljiv niti v ZDA, zato sta se kasneje uveljavili: (1) teorija tehtanja prednosti in slabosti zadolževanja (trade-off theory) ter (2) teorija hierarhije financiranja (pecking order theory). V skladu s teorijo tehtanja se podjetja odločajo za optimalno finančno strukturo, ki bo prinesla več koristi kot stroškov. Najpomembnejša korist zadolževanja je davčni ščit, ker davčna zakonodaja priznava obresti za dolg kot odbitno postavko pri ugotavljanju davčne osnove davka na dobiček.

21

Naštete koristi zmanjšujejo stroški finančne stiske, ki lahko povzroči izgubo poslovnih priložnosti ali pa negativno vpliva na zaupanje dobaviteljev in kupcev. Med stroški omenja tudi osebno obdavčitev investitorjev, ki bi jo naj upoštevali pri oblikovanju finančne strukture. Teorija tehtanja zato nakazuje, da bi naj velika podjetja v zrelih panogah s stabilnim denarnim tokom in omejenimi investicijskimi priložnostmi uporabljala visok finančni vzvod zaradi izrabe davčnega ščita in nižjih stroškov finančne stiske. Manjša podjetja z znatnim potencialom za rast pa naj dolg uporabljajo le v omejenem obsegu, da bodo z ustrezno zadolžitveno zmogljivostjo vedno pripravljena na sprožitev novih projektov s pozitivno neto sedanjo vrednostjo. Glavni tekmec teorije tehtanja je teorija hierarhije financiranja, ki pravi, da podjetja ne sledijo nekemu ciljnemu razmerju med dolžniškim in lastniškim kapitalom. Finančna struktura podjetij je le posledica prakse, ki za nove investicije vedno najprej porabi notranje vire in šele na to preide na zunanje vire financiranja. Če pa že zmanjka notranjih virov, se bodo podjetja praviloma najprej odločila za zunanje dolgovne vire financiranja (dolg, zamenljiv dolg) in šele kot zadnje zatočišče izbrala dodaten lastniški kapital, ki lahko povzroči padec cen delnic. V ospredju oblikovanja odločitev o finančni strukturi je tudi trenutno stanje zadolženosti, pričakovane obrestne mere, donosnost novih naložb in usklajevanje ročnosti naložb z viri (zlato bilančno pravilo). Vzdrževanje bonitetne ocene neposredno vpliva na ceno novih virov financiranja, kar še posebej upoštevajo večja podjetja (1. Poslovno-finančna konferenca - Mlinarič 2003, 77). Ciljne finančne strukture se med podjetji močno razlikujejo glede na panogo, doseženo stopnjo življenjskega cikla, razvojne načrte,…skupno pa je spoznanje, da je finančna struktura ključna za nemoteno delovanje poslovnega procesa in da lahko prispeva pomemben del k skupnemu uspehu podjetja. Pomemben kriterij za ocenitev ciljne finančne strukture postajajo povprečni tehtani stroški finančne strukture in primerljiva podjetja v tujini. Podjetje mora imeti na dolgi rok takšno strukturo kapitala, pri kateri bo zadolženo prav toliko, da pozitivnega vpliva nižjih stroškov dolžniškega kapitala še ne bo odtehtal negativen vpliv možnega stečaja. Ciljna finančna struktura konkretnega podjetja je tista finančna struktura, ki maksimira ceno enote lastniškega kapitala podjetja in obenem ob potrebni plačilni sposobnosti pomeni najnižje možne stroške financiranja podjetja (Repovž 1997, 341).

3.3 Donosnost in tveganje V poslovnih financah poznamo deset aksiomov, eden izmed teh je aksiom, ki govori o neločljivem paru: donos in tveganje.

22

Pričakovano donosnost (rRROR – required rate of return = rRF + rRP) sestavljata: - Netvegana donosnost (rRF – risk free rate of return), ki jo vlagatelj zahteva samo za

preložitev porabe, ne da bi se s tem izpostavljal najmanjšemu tveganju. Za ocenitev te stopnje se praviloma uporablja donosnost na državne vrednostne papirje ali vezane vloge v banki, ki veljajo za najbolj varne.

- Premija za tveganje (rRP – risk premium) predstavlja pa nagrado za vlagatelja v obliki nadomestila oz. premije, ki je odvisna od tveganosti izbrane naložbe. Višina nadomestil se določi na konkurenčnem finančnem trgu in je odvisna od pričakovanj njegovih udeležencev. Vsak posamezni vlagatelj ima lastna pričakovanja oz. informacije o tveganosti naložbenih možnosti, zato bo tržno določeno premijo sprejel le, če bo le-ta višja ali enaka njegovim pričakovanjem.

Nikoli ne sprejemamo dodatnega tveganja, če nismo istočasno nagrajeni z dodatnim donosom. Osnovni namen aksioma je vzpodbuditi zavest, da je in bo potrebno finančne odločitve sprejemati v vedno večji negotovosti, zato bo obvladovanje tveganj pomemben konkurenčni dejavnik v prihodnosti (Filipič 1999, 21). Prevzemanje tveganja je v prvi vrsti odvisno od osebnega odnosa odločevalca do tveganja. Če bi analizirali odnos ljudi do prevzemanja tveganja, bi lahko sestavili tri večje skupine, in sicer: 1. tveganju naklonjeni (risk averse), 2. kontrolorji tveganja (risk controller) in 3. iskalci oz. ljubitelji tveganja (risk seekers, risk lovers) (Filipič 1999, 178). Prihodnost je bolj ali manj negotova. Čeprav se danes za določeno investicijo zdi, da bi lahko bila zelo dobra, se kaj hitro lahko izkaže, da je v resnici slaba, ker so nastopile spremembe v tehnologiji, ali je vstopil nov velik in agresiven konkurent, se zgodile spremembe v gospodarstvu in politiki, spremembe na finančnih trgih in/ali zaradi dolge vrste drugih vplivov. Negotovost je še posebno prisotna pri dolgoročnih oz. strateških poslovnih odločitvah, in med najpomembnejšimi so seveda odločitve o dolgoročnih naložbah. Pri načrtovanju in analiziranju investicij nastopa negotovost pri oceni izdatkov v zvezi z naložbo in še bolj pri oceni stroškov kapitala, največja pa pri oceni neto denarnih tokov, ki naj bi jih naložba prinesla. Ocena prihodnjih donosov na naložbo je običajno izjemno težavna naloga. Kako lahko parametre verjetnostne porazdelitve donosov vsaj približno ocenimo? Pogosto upoštevamo predvidevanje, da bo verjetnostna porazdelitev v prihodnosti enaka tisti v preteklosti.

23

3.3.1 Vrste tveganj

SPLOŠNO EKONOMSKO TVEGANJE

“General risk” je skoraj v vsakem denarnem toku. Če gospodarstvo zaide v recesijo, potem bo večina denarnih tokov posameznih podjetij nizka. In obratno, med gospodarskim razmahom bo večina denarnih tokov visoka. Pri tem pa bodo nekatere panoge bolj in nekatere manj občutljive za splošno stanje gospodarstva (Antunović 1999, 120). SPECIFIČNO TVEGANJE V POSAMEZNIH PANOGAH IN PODJETJIH “Specific risk” je tisto, ki vpliva samo na posamezna podjetja. Če neko podjetje vloži denar v raziskovanje določenega naftnega vrelca, pri tem obstaja negotovost glede količine nafte v vrtini. Tveganje je specifično, ker je pomembno samo za podjetje, ki je vložilo denar in ne za druga podjetja (Antunović 1999, 121). Poznamo še veliko vrst tveganj; npr.: obrestno, tržno, inflacijsko, poslovno, finančno, likvidnostno ter valutno tveganje. Pomembna je tudi delitev tveganja na: NESISTEMATIČNO TVEGANJE (tveganje, ki ga je z diverzifikacijo možno

odpraviti) in SISTEMATIČNO TVEGANJE (tveganje, ki je odvisno od splošnih gospodarskih

gibanj in ga z divrerzifikacijo ni mogoče odpraviti) (Hirt 1999, 43).

3.3.2 Metode za ugotavljanje tveganja

Za ugotavljanje in izražanje tveganja je razvitih več metod: 1. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S to metodo analiziramo spremenljivke glede na to, kako sprememba vrednosti teh spremenljivk vpliva na uspešnost naložbe.Analiza občutljivosti jo imenujemo zato, ker nam njen rezultat pove, koliko bi se spremenila načrtovana uspešnost naložbe, če bi se zgodili določeni posamezni dogodki ali kombinacije le-teh. Da bi se vpliv negotovosti na odstopanje dejanskih od načrtovanih rezultatov čim bolj zmanjšal, se pri analizi možnih dolgoročnih naložb poskuša simulirati vpliv raznih, sicer manj verjetnih pa vendar možnih prihodnjih dogodkov. Analizo občutljivosti je potrebno izdelati zato, ker je naložbeni projekt v celotni ekonomski dobi naložbe podvržen različnim vplivom in spremembam. Bistvo te metode je v tem, da za vsak naložbeni projekt ocenimo več možnih rešitev, ki se izrazijo v različnih višinah čistega denarnega toka (Filipič 1999, 175). Na različno višino čistega denarnega toka vplivajo spremembe pri strateških spremenljivkah (naložbeni stroški, stroški proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, prodajna cena). Priporočena je izdelava najverjetnejše, optimistične in pesimistične

24

projekcije čistega denarnega toka, ki ga lahko določena naložba ustvari v svoji ekonomski dobi. 2. MATEMATIČNO UPANJE Možne donose investicij v posameznem letu pomnožimo z verjetnostmi njihovega nastopa in produkte seštejemo; tako dobimo matematično upanje letnih donosov ali pričakovano vrednost letnega donosa. 3. VARIANCA Varianca je definirana kot povprečen kvadratni odmik od povprečja (tehtana vsota kvadratov odklonov možnih donosov od pričakovanega). Netvegana naložba ima varianco enako nič. 4. STANDARDNI ODKLON Varianci sorodna mera negotovosti je standardni odklon, ki je definiran kot kvadratni koren variance. 5. METODA ČASOVNEGA HORIZONTA Ocena nekega stanja bo tem slabša, čim daljše bo časovno obdobje, zato se s skrajšanjem obdobja, za katero ocenjujemo donosnost ob pogoju ceteris paribus, zmanjšuje tudi rizik. 6. METODA RIZIČNE DISKONTNE STOPNJE Navedena metoda preko uporabe višje diskontne stopnje upošteva riziko preko dodatnega rizičnega faktorja.

7. SIMULACIJA Če hočemo uporabiti to metodo za oceno rizika, moramo predpostaviti, da pogoje rizika oz. verjetnost nastopa dogodkov, poznamo (Antunović 1999, 130).

3.3.3 Zmanjševanje tveganja

Tveganje je v poslovnem svetu vedno bolj prisotno in povzroča odklone pri uresničevanju načrtovanih ciljev ter tako tudi pri povečevanju premoženja lastnikov. Zato je tveganje kot pojav v poslovnem svetu nezaželen.

25

Ob upoštevanju tega dejstva mora vodstvo podjetja storiti vse potrebno, da tveganja v podjetju zmanjšuje oz. omejuje njihovo delovanje. Da bi bili kos takšni nalogi moramo najprej natančno identificirati izvore tveganja v podjetju in analizirati vplivno moč posameznega tveganja. Pri tem ne smemo ostati ozko na finančnem področju, ampak pogledati tudi širše na celotno dejavnost podjetja ter njegov položaj v nekem gospodarskem sistemu. Tudi uresničitev kakšnega tehničnega tveganja lahko povzroči prenehanje podjetja oz. večje težave v poslovanju. Zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je torej v prvi vrsti možno zmanjševati z ustreznim znanjem o možnostih pojava posameznega tveganja in pripravljenosti za njegovo preprečitev) (Antunović 1999, 120). Eden pomembnejših konceptov za zmanjšanje tveganja je prav gotovo razpršitev tveganja (diverzifikacija), ki predstavlja najcenejši pristop. Pri tem je pomembno, da vsako naložbo ustrezno razporedimo na več področij, ki nimajo enakih dejavnikov uspeha. Ta koncept lahko uveljavimo že pri izbiri dejavnosti, ki jih podjetje opravlja, tako da se ne usmerimo le v proizvodnjo ene vrste izdelka in smo potem popolnoma odvisni od njegovega uspeha, ampak raje kombiniramo različne dejavnosti, ki verjetno ne bodo vse naenkrat uspešne, pa tudi ne naenkrat neuspešne. Na enakih osnovah zagotavljamo razpršitev tveganja tudi na področju financ, tako da omejimo obseg odloga plačil posameznemu kupcu, da nalagamo prosta finančna sredstva v različne finančne naložbe,…Razpršitev pa opravimo tudi znotraj teh naložbenih oblik, tako da izbiramo različno tvegane naložbe. Z razpršitvijo tveganja oz. oblikovanjem optimalne naložbene strukture se posebej ukvarja portfeljska (portfolio) teorija, ki daje osnove za oblikovanje ustrezne strukture naložb z vidika tveganja, donosnosti in likvidnosti (Filipič 1999, 183). Za analizo dejavnikov, ki določajo tržne cene posameznih oblik premoženja v razmerah negotovosti, se uporablja (zlasti pri investicijah v vrednostne papirje) model določanja cen dolgoročnih naložb (Capital Assets Pricing Model), ki analizira razmerje med donosom in tveganjem (Repovž 1997, 346).

3.4 Računovodski in finančni vidik

Glede na dosedanjo analizo lahko rečemo, da je računanje čiste sedanje vrednosti (NPV) naložbe načeloma preprosto: oceniti moramo denarne tokove, izračunati njihovo sedanjo vrednost in odšteti znesek začetne naložbe. Ponavadi je najtežji del te naloge ocenitev denarnih tokov na podlagi opisa projekta. Za pravilno oceno denarnih tokov moramo upoštevati naslednja pravila: 1. Upoštevati moramo samo inkrementalni denarni tok (incremental cash flow), ki ga

definiramo kot razliko med denarnim tokom, če podjetje investira v projekt, in denarnim tokom podjetja, če podjetje ne investira v projekt.

2. Ta analiza ne temelji na diskontiranju računovodskega čistega dobička. Izkazani računovodski dobiček skoraj nikoli ni enak dejanskemu toku, saj je odvisen od računovodskih pravil in drugih okoliščin, ki vnašajo pogrešek v oceno dejanskih denarnih tokov.

26

3. Konsistentno moramo upoštevati inflacijo: če uporabljamo realne denarne tokove (brez upoštevanja inflacije), moramo za diskontiranje uporabiti realno obrestno mero; če pa uporabljamo nominalne denarne tokove, moramo za diskontiranje uporabiti nominalno obrestno mero.

4. Upoštevati moramo, da amortizacija ni denarni tok. Amortizacija predstavlja računovodski izračun obrabe osnovnih sredstev in jo pri izračunu upoštevamo samo zato, ker vpliva na davke, ki so denarni tok.

5. Denarni tok v določenem obdobju, t, je enak: Ct = denarni pritoki – denarni odtoki = prihodki iz poslovanja – odhodki iz poslovanja razen amortizacije – naložbe v osnovna sredstva – davek iz dobička

(3.5) Davek iz dobička (t) je v načelu: davek iz dobička = (davčna stopnja) * (prihodki iz poslovanja – odhodki iz poslovanja razen amortizacije – amortizacija)

(3.6)

Ct = (1- t) * (prihodki iz poslovanja) – (1-t) * (odhodki iz poslovanja) – naložbe v osnovna sredstva + t * amortizacija

(3.7) Zakaj niso naložbe v osnovna sredstva pomnožene s faktorjem (1-t)? Naložbe v osnovna sredstva se po davčni zakonodaji v večini držav ne upoštevajo kot odhodek iz poslovanja. Če podjetje kupi nov stroj, mu to ne zagotavlja neposrednega znižanja davkov (razen če je deležno olajšav zaradi spodbujanja novih naložb). Nakup stroja prispeva k znižanju davkov samo posredno, in sicer preko amortizacije. Ko podjetje začne stroj uporabljati, se obraba stroja upošteva z amortizacijo, ta pa se priznava kot strošek poslovanja. V enačbi je ta vpliv zajet v členu (t * amortizacija), ki ga imenujemo amortizacijski davčni ščit (depreciation tax shield). Za vsak tolar amortizacije se dobiček iz poslovanja zmanjša za tolar, kar nadalje zmanjša davek iz dobička. Amortizacijski davčni ščit v enačbi zato nastopa s pozitivnim predznakom, saj gre za davčne prihranke (Antunović 1999, 93).

Primerjava čistega dobička z denarnim tokom Časovni potek čistega dobička je zelo različen od poteka dejanskih denarnih tokov. Kot zanimivost lahko ugotovimo, da je vsota računovodskih dobičkov in denarnih tokov, enaka. Ker pa moramo pri izračunu sedanje vrednosti denarne tokove diskontirati po stopnji r > 0, bo sedanja vrednost čistega dobička različna od sedanje vrednosti denarnih tokov. Čisti dobiček nam da po obdavčitvi popolnoma napačno sliko o dejanskih denarnih tokovih podjetja. Ob času nič, ko smo kupili osnovno sredstvo, nismo priznali nobenega odhodka in zato je bil dobiček enak nič. Razlog je ta, da lahko nakup osnovnega sredstva priznamo kot strošek šele takrat, ko ga začnemo uporabljati. To se kaže v letih, ko zaradi nakupa osnovnega sredstva v resnici nismo imeli nobenih dodatnih denarnih

27

tokov, kljub temu pa smo z računovodskega stališča vsako leto upoštevali amortizacijo. Zaradi takšnih in podobnih časovnih razhajanj naložb ne moremo vrednotiti na podlagi projekcij čistega dobička, temveč moramo razviti posebno metodo za oceno dejanskih denarnih tokov (Antunović 1999, 95).

Načela izračunavanja inkrementalnih denarnih tokov:

Pri računanju inkrementalnih denarnih tokov moramo upoštevati naslednja pravila: - Za oceno denarnih pritokov ponavadi uporabimo računovodske prihodke, za oceno

denarnih odtokov pa računovodske odhodke. Pri tem vedno obstaja možnost, da računovodski prihodki ne ustrezajo dejanskim denarnim pritokom. Zakaj? Od tedaj, ko podjetje proda določen izdelek ali storitev in zato zabeleži prihodek, lahko preteče veliko časa, preden dobi dejansko plačilo. Podobno lahko obstaja časovni presledek med zabeleženjem računovodskega odhodka in dejanskim plačilom. Ti časovni razmiki, oz. časovne razmejitve (accruals), kot jih v računovodstvu imenujemo, se kažejo v spremembah obratnega kapitala. Ko obratnega kapitala podjetje ne potrebuje več, se ta povrne v obliki pozitivnega denarnega toka.

- Med izdatke za naložbo ne smemo šteti nepovratnih stroškov. Celoten račun mora temeljiti izključno na prihodnjih denarnih tokovih, ki izhajajo iz naložbe. Če je podjetje npr. opravilo študijo, je ta strošek nepovraten. Če bo podjetje projekt nadaljevalo ali ne, je ta denar že porabljen in ga pri računanju naložbe torej ne smemo upoštevati (če pa podjetje študije še ni opravilo, moramo strošek študije upoštevati kot strošek projekta).

- Priložnostni stroški (opportunity cost) morajo biti vključeni kot izdatki. Na primer: osnovna sredstva, ki so v lasti podjetja in ki bi jih podjetje lahko prodalo, pa jih namesto tega uporabi za nov projekt, morajo biti všteta kot strošek novega projekta. Dejstvo, da podjetje sredstva že ima, ne pomeni, da so ta sredstva brezplačna.

- Amortizacija ni denarni tok in je torej ne smemo računati kot strošek. Vendar pa moramo amortizacijo upoštevati pri računanju davkov.

- Pri računanju ne smemo upoštevati razporejenih stroškov (allocated cost), če ti stroški ostanejo enaki, čeprav se podjetje odloči za novo naložbo (Antunović 1999, 97).

28

3.5 Omejujoči dejavniki investiranja

3.5.1 Temeljni omejujoči dejavniki investiranja

Osnovni dejavniki, ki v največji meri in najpogosteje omejujejo investiranje, so: • lokacija - prostorski problemi, - transportni problemi, • vplivi na okolje - emisije, - hrup, - sevanja, • energija - energetsko varčni projekti, - sekundarni efekti rabe energije, • razvojno konceptualni dejavniki - odvisnost od uvoza znanja (zanemarjen lastni razvoj), - nezadostnost in nedorečenost razvojnih konceptov države in občin, še posebno nove

lokalne samouprave, • kadrovski dejavniki - kvalifikacijska struktura, - nagrajevanje in - kadrovska politika (Vuk 2001, 31). IZBOR LOKACIJE V razvitih industrijskih deželah sveta, postaja prostor, kam nameniti nove investicijske projekte, eden ključnih omejevalnih kriterijev. Prostor, ki je na razpolago, je namreč enkratna danost. V kolikor ga bomo izbrali za pridelavo hrane, ga ne moremo nameniti istočasno za prometno infrastrukturo, za poselitev oz. za industrijske, turistične ali rekreacijske namene. Prav tako je vsak investicijski poseg v prostor dolgoročna kategorija, ki je ni mogoče kratkoročno regulirati. Tako na primer pozidava kmetijskega zemljišča dolgoročno spremeni njegovo prvobitno naravo pa tudi uporabo; kar pomeni, da bomo pozidano kmetijsko zemljišče zelo težko vrnili nazaj pridelavi hrane. Osnove za lokacijo določenih objektov se nahajajo v dolgoročnih in srednjeročnih planih. Konkretne lokacije pa je možno določiti: • vnaprej na osnovi planskih opredelitev • na osnovi kriterijev, ki jih je možno obravnavati s pomočjo različnih metod - DELPHI, ABC, metoda rangiranja ter - PROMETHEE I, PROMETHEE II, GAIA (najnovejše) (Vuk 2001, 35).

29

EKOLOŠKI VPLIVI KOT OMEJITEV INVESTIRANJA Ekološki vplivi, ki omejujejo investicijsko izgradnjo, so predvsem: - prostorske možnosti (planski dokumenti), - rezervati, - zaščita vodnih virov (varstveni pasovi), - rezervati narodne in kulturne dediščine, - emisije odpadnih snovi (posebni, komunalni, inertni odpadki), - odpadne vode (tehnološke, komunalne), - plinaste emisije, - energetski vplivi (hrup), - vibracije, - sevanja (ionizirajoča, IR, UV), - kapacitete naravnih danosti, - atmosfera (topla greda, CFC), - tla (melioracija, pesticidi, mineralna gnojiva) in - drugi vplivi (Vuk 2001, 31).

3.5.2 Naloge managementa na področju ekologije

Poleg omenjenih se postavlja še cela vrsta vprašanj, ki se jih bo management moral lotiti, vendar je s tega stališča potrebno definirati nekaj pomembnih področij, ki jih mora management zaradi svojega vpliva na svetovna dognanja reševati in rešiti tudi znotraj svojega dometa oz. svoje zadolžitve. Ta so predvsem naslednja: - uvajanje čistejših tehnologij - uvajanje in praktična izvedba filozofije, da je najprimernejši tisti odpadek, ki sploh

ne nastane - uvajanje reciklažnih postopkov in zaključenih snovno energetskih ciklov - zmanjševanje in racionalna poraba vode kot naravnega vira - uvajanje filozofije varčevanja naravnih danosti oz. resursov - motiviranje sodelavcev za vse oblike ekološkega osveščanja in s tem prispevka h

gospodarnosti in propulzivnosti podjetja - vlaganju kapitala v sanacijske projekte, ki bodo zagotovili višjo stopnjo kvalitete

našega okolja - vlaganje kapitala v proizvodne in storitvene dejavnosti, ki bodo zagotovili

zmanjšanje vplivov na okolje oz. bodo prispevale tehnologijo, znanje ali storitvene aktivnosti, ki bodo omogočile sanacijo okolja ali preprečevale in zmanjševale njegovo obremenjevanje (Vuk 1999, 360).

Z odhodom iz bivše federacije, so se tudi v skrbi za okolje pokazali boljši časi in tudi bolj strogi imperativi. Primerjava mišljenja danes in pred približno desetimi leti ne more dati ustreznega rezultata, ne da upoštevamo miselni preskok in ekonomsko prisilo. Predvsem slednjo, ki je uvedla t.i. ekološko komponento trženja. V klasičnem tržnem pogledu so stroški za ekologijo pomenili tržno hibo ali slabost, danes pa se je stanje bistveno spremenilo.

30

Skrb za manjše obremenjevanje okolja in vlaganje sredstev v ta namen, se pokažeta kot tržna prednost. Kdor posluje po principih svetovnega trga mora imeti to komponento vgrajeno ne samo v stroške svojih produktov, pač pa v strategijo svojega razvoja in obstoja. Ekološko sprejemljiva in prijazna produkcija blaga in storitev, ki se nadaljuje v verigo distribucije in uporabe, mora upoštevati osnovne principe sonaravnega razvoja (Vuk 1999, 361). 3.5.3 Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva iz ekološkega vidika

Z vlaganji v osnovna sredstva se odpirajo v podjetjih nova delovna mesta, povečujeta se proizvodnja in poraba dobrin, kar naj prispeva k večji blaginji človeka in družbe. Vendar imajo ta vlaganja lahko istočasno tudi slabosti, kar zadeva človekovo okolje. Zato lahko prihaja do razkoraka med individualnimi in družbenimi interesi. Z dodatnimi vlaganji v osnovna sredstva bi se lahko zaradi ekoloških razlogov negativni učinki primarnih vlaganj v osnovna sredstva zmanjšali ali preprečili. Tako lahko danes industrijsko razvite države vzdržujejo akumulacijo kapitala s tem, da jo preusmerjajo za čiščenje človekovega okolja. Gre za reciklažo osnovnih surovin, vgrajevanje čistilnih naprav, skratka, gre za prehod od ekstenzivne na intenzivno rast. Vez med več in bolje je prekinjena. Več je mogoče doseči z manj, se pravi z manjšo porabo primarnih surovin in energije (Filipič 1999, 156).

31

4 OPIS PRAKTIČNEGA PRIMERA INVESTICIJE V PODJETJU X 4.1 Predstavitev podjetja

Podjetje X je podjetje za trgovino z nafto in naftnimi derivati, ki ima več kot petdesetletno tradicijo na tem področju. Osnovna dejavnost je trgovina z naftnimi derivati, ki jo izvajajo na območju Slovenije, Hrvaške, Italije in Bosne in Hercegovine. Dopolnjuje pa jo tudi široka ponudba servisnih storitev. Razvejana maloprodajna in veleprodajna mreža podjetja vključuje poslovne centre v večjih mestih in sto bencinskih servisov po vsej Sloveniji. Med veleprodajne dejavnosti sodijo ponudba kurilnega olja, motornih olj in maziv ter nekaterih drugih naftnih derivatov. Za bencinske servise po posameznih področjih so odgovorni področni vodje.

Na vseh območjih, kjer delujejo, se dejavno vključujejo tudi v lokalno dogajanje, saj je eno od njihovih temeljnih načel poslovanja odgovornost do naravnega in družbenega okolja. Na sedemnajstih prodajnih mestih po državi (na nekaterih bencinskih servisih in skladiščih) imajo organizirano prodajo ekstra lahkega kurilnega olja. Na vseh servisih lahko najdemo tudi motorna olja in široko paleto izdelkov za nego avtomobila pod lastno blagovno znamko. Poleg samopostrežne trgovine so tu še menjalnica, gostinski lokal, avtopralnica, vulkanizer, prodaja plina, telefonska govorilnica in bankomat. Partnersko upravljanje: V Podjetju X so med prvimi v Sloveniji, že leta 1992, začeli razvijati partnersko upravljanje kot obliko franšizinga v poslovanju bencinskih servisov. Trenutno tako deluje prek 80 odstotkov vseh servisov, v kratkem pa načrtujejo prehod še preostalih.

Poslovni rezultat: V letu 2001 so v Podjetju X sicer zabeležili negativen rezultat poslovanja, vendar so izboljšali operativne rezultate. Na izboljšanje so pomembno vplivali rast marže na liter goriva, in rast prodaje trgovskega blaga. V preteklem letu so povečali količino prodanih naftnih derivatov na bencinskih servisih na 309 tisoč ton naftnih derivatov, v veleprodaji pa so prodali skoraj 200 tisoč ton. Za več kot desetino so povečali tudi zaslužek, ustvarjen s prodajo trgovskega blaga na servisih. V minulem letu so zgradili pet novih bencinskih servisov in maloprodajno mrežo razširili na 96 bencinskih servisov. V letošnjem letu pa so že odprli 100. bencinski servis.

Tržni delež: Tržni delež na področju trženja naftnih derivatov presega 25 odstotkov. Prodano količino izdelkov lastne blagovne znamke maziv so povečali za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2000. Prek lastnih skladišč v Sloveniji, na Hrvaškem in najetih zmogljivosti v Italiji zagotavljajo nemoteno nabavo. Prav tako uporabljajo prednosti nabave s tankerji na Jadranskem morju.

Tržni delež v Sloveniji: • prodaja motornih goriv – 26 odstotkov, • trgovina z mazivi – 13 odstotkov, • kurilno olje - 17 odstotkov.

32

Poslanstvo: Z odgovornostjo in najvišjo kakovostjo storitev zadovoljujejo potrebe, zlasti mobilnih kupcev, po naftnih derivatih, trgovskih in povezanih storitvah.

Vizija: Doseči želijo vodilni položaj pri oskrbi z naftnimi derivati v jugovzhodni Evropi in severni Italiji. Na vsakem izmed trgov bodo postali sinonim za odgovoren odnos do okolja ter vrhunsko kakovost izdelkov in storitev.

Naložbena politika: V Podjetju X poleg osnovnih dejavnosti vodijo tudi intenzivno naložbeno politiko. Z ugodnejšo razpršitvijo naložb so zmanjšali tveganje, ki bi ga povzročilo večje odstopanje od načrtovanih poslovnih rezultatov v trgovini z naftnimi derivati. Ob finančnih naložbah so prevzele pomembno vlogo tudi kapitalske naložbe v bančnem, zavarovalniškem in telekomunikacijskem sektorju. S prihodki iz finančnih naložb in odprodajo kapitalskih naložb so uspeli premostiti neugodne razmere v osnovni dejavnosti, trgovini z naftnimi derivati, ki so jim priča v zadnjih treh letih, ter ustvariti zadostne vire za prihodnji razvoj.

Razvojne strategije:

Trgovina z naftnimi derivati Doseči želijo položaj najkakovostnejšega ponudnika naftnih derivatov na ciljnih trgih, optimizirati nabavo in logistiko ter vzpostaviti učinkovito organiziranost družb. V Sloveniji si bodo prizadevali doseči 30-odstotni tržni delež, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini 25-odstotnega, v Italiji na območju Triveneta pa 6-odstotni delež.

Skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov Do leta 2007 bodo pokrili najmanj 70 odstotkov potreb po skladiščenju in pretovarjanju naftnih derivatov v Sloveniji in vsaj polovico potreb slovenske države po obveznih rezervah naftnih derivatov.

Ekologija: V Podjetju X so odgovorni do naravnega okolja, zato so vse investicije ekološko naravnane. Skrb in odgovornost do okolja sta vgrajeni v vse storitve in celotno poslovanje družbe. Skoraj tri četrtine bencinskih servisov Podjetja X v Sloveniji že ustreza evropskim ekološkim normativom, ki bodo v evropski uniji uveljavljeni do leta 2008. Skladno z novimi in zahtevnimi merili Evropske unije razvijajo tudi lastne notranje standarde poslovanja z mazivi. Zlasti pri transportu, skladiščenju in ostalih okoljsko najpomembnejših fazah prodaje maziv in ostalih kemikalij si prizadevajo presegati domačo zakonodajo. Vsakemu kupcu omogočajo brezplačen odvoz odpadnega olja ali tekočin, ki jih v skladu z zakonodajo vozijo na uničenje. Na vse bencinske servise so postavili dvoplaščne ekološke zabojnike za zbiranje odpadnih olj, zaoljenih embalaž, krp in papirja, kamor lahko odlagajo tudi okoliški prebivalci. Na številne bencinske servise so postavili posebne naprave za ekološko menjavo olj.

33

V Podjetju X se zavedajo vpliva njihove dejavnosti na okolje, zato posvečajo zaščiti naravnega okolja veliko pozornosti. Skoraj tri četrtine bencinskih servisov v Sloveniji je že opremljenih z zaprtim sistemom ravnanja z gorivom, ki preprečuje uhajanje hlapov v zrak. Preostalo četrtino servisov bodo posodobili do leta 2004, štiri leta pred rokom, ki ga zahteva Evropska unija. Bencinski servisi na Hrvaškem in v Italiji prav tako izpolnjujejo vse zahtevane predpise, Podjetje X na Hrvaškem pa se poleg tega po oceni časopisa “Hrvatski AUTO KLUB” ponaša še z najbolj kakovostnim gorivom na tamkajšnjem trgu.

Sponzorstvo in donacije: V Podjetju X se želijo približati lokalnemu okolju, v katerem delujejo njihovi bencinski servisi, zato ob otvoritvah novih servisov namenjajo humanitarne donacije in podpirajo kulturne projekte v krajih, kjer odpirajo svoja vrata.

4.2 Investicijski projekt - Nov bencinski servis na lokaciji Y

Kot primer investicije Podjetja X sem si izbrala izgradnjo novega bencinskega servisa na novi lokaciji. Lokacijo sem poimenovala “lokacija Y”.

Glede na različne kriterije lahko investicijo izgradnje novega bencinskega servisa opredelimo kot : - gospodarsko investicijo, - materialno investicijo, - naložbo v razširitev, - realno naložbo, - dolgoročna investicijo, - itd.

Investicija spada med gospodarske naložbe, saj gre tukaj za razširitev gospodarske dejavnosti. Z izgradnjo novega bencinskega servisa si podjetje X prizadeva razširiti svojo dejavnost, trgovino z nafto in naftnimi derivati. Podjetje ima okoli sto bencinskih servisov, katere zapira, obnavlja ali gradi na novo. V Podjetju X se torej prepletajo vlaganja v opredmetena osnovna sredstva vseh treh oblik naložb: naložbe v racionalizacijo, naložbe v razširitev ter nadomestne naložbe. Naš primer pa lahko opredelimo predvsem kot naložbo v razširitev. Glede na temeljno delitev naložb spada izgradnja bencinskega servisa med realne naložbe, saj govorimo o nepremičnini, torej dolgoročni realni dobrini. Gradbeni objekt – nov bencinski servis, bo tako vlagatelju prinašal posredno korist z omogočanjem donosne dejavnosti. Iz časovnega vidika je investicija izgradnje novega bencinskega servisa dolgoročna, saj se bodo učinki pokazali šele po več letih. Gradbeni objekt je opredmeteno osnovno sredstvo, torej je dolgoročna oblika vlaganja denarnih sredstev.

34

Investicijo lahko opredelimo še kot ekonomsko neodvisno vlaganje, taktično vlaganje ter posebno vlaganje. Investicijski predlog za nov bencinski servis na lokaciji Y je nastal zaradi izgradnje avtoceste ter zaradi rušenja konkurenčnega bencinskega servisa. Na osnovi štetja prometa in ocene potenciala za prodajo se je nato izdelala Feasibility študija, kjer so bile opredeljene glavne predpostavke o projektu. Feasibility študija je pokazala, da je izgradnja novega bencinskega servisa na lokaciji Y upravičena. Pomen investicije za podjetje

S to investicijo si Podjetje X želi razširiti svojo ponudbo motornega bencina in drugih storitev na območje lokacije bencinskega servisa ter tako povečati tržni delež v Sloveniji. Cilj investicijskega projekta je seveda povečanje dobička, saj se drugače podjetje ne bi odločilo za investicijo.

35

5 UPRAVIČENOST IZGRADNJE NOVEGA BENCINSKEGA SERVISA

Upravičenost investicije izgradnje bencinskega servisa ugotovimo, tako da najprej s pomočjo tržne analize ugotovimo kakšne so planirane prodajne količine ter na podlagi teh planiramo zaslužek investicije, stroške in dobiček ali izgubo investicije. Analiza investicije torej obsega tržno analizo ter ekonomsko-finančno analizo, pomemben pa je tudi tehnični in ekološki vidik.

5.1 Tržna analiza

Povpraševanje na naftnem tržišču

Povpraševanje po nafti je na kratek rok neelastično, saj je poraba nafte pogojena z relativno visokimi investicijskimi stroški (avtomobili, industrija, elektrarne). Zaradi tega visoke cene nafte kratkoročno ne vplivajo veliko na povpraševanje. Dolgoročno postane povpraševanje po nafti elastično, ker visoka cena nafte povzroči investicije, ki temeljijo na bolj varčni tehnologiji (Balaam in Veseth 2001, 375).

Ponudba na naftnem tržišču

Pomembno je dejstvo, da lahko ponudbo nafte razdelimo na države, ki so članice OPEC-a in na države, ki niso članice tega kartela. Tako je bil leta 2001 delež držav nečlanic približno 62% celotne svetovne ponudbe. Pomembne nečlanice OPEC-a na področju ponudbe nafte so Kanada, Kitajska in Mehika (IEA 2002, 50).

Sprotno gibanje cen nafte je odvisno od običajnih dejavnikov ponudbe in povpraševanja (klimatskih razmer, konjukture), stroškov pri črpanju, političnih razmer na geografskem območju največjih proizvajalk nafte, pomorskih tarif, špekulacij (Mejak 2002, 41).

Poznavanje ponudbe in povpraševanja na naftnem trgu ter gibanja cen nafte je bistvenega pomena pri planiranju prihodnjih donosov novega bencinskega servisa.

Za analizo investicijskega projekta moramo najprej pridobiti podatke, kateri so nujni za izračun sprejemljivosti investicije. Za vsak investicijski projekt je potrebno planirati stroške, prodajno količino, zaslužek ter dobiček oziroma izgubo. Ti podatki so osnova za nadaljnje analiziranje projekta oziroma za ugotovitev ali je investicija izgradnje novega bencinskega servisa na lokaciji Y upravičena.

36

Planiranje prodajnih količin

Za oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih bo prinesla investicija izgradnje novega bencinskega servisa, potrebujemo najprej oceno predvidene prodaje količin blaga in storitev (Tabela 1 in Tabela 2).

Planirane količine prodaje motornega bencina, plinskega olja – disel, ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL), maziv in plina (TNP), so prikazane v Tabeli 2. Prodaja motornega bencina SUPER (98) se bo do petega leta počasi zmanjševala, nato pa prenehala, zaradi prilagajanja odredbi vlade, ki v Sloveniji prepoveduje prodajo tega motornega bencina. Vsi bencinski servisi bodo morali biti ustrezno prilagojeni, saj se bodo le tako emisije svinca v okolje zmanjšale. Prodaja motornega bencina NEOSVINČEN (95) bo do šestega leta naraščala nato pa se predvideva ustalitev na okoli 2.919.000 prodanih litrov na leto. Plinsko olje D2 se bo do šestega leta počasi povečevalo do približno 1.533.000 litrov na leto, nato bo prodaja padla na okoli 613.000 litrov, samo 40% prodaje prejšnjega leta. Prodaja maziv bo do desetega leta enaka 13.000 kg na leto, z enajstim letom pa bo počasi upadala. Za KOEL in TNP se je Podjetje X odločilo, da ga na tem prodajnem mestu ne bo. Gibanje planiranih prodajnih količin je prikazano v Grafu 1. Maloobmejni promet naj bi se vsako leto počasi zmanjševal (Graf 2), tako da bo skupna prodaja prve tri leta naraščala nato pa počasi upadala. Veliko zmanjšanje skupne prodaje se pričakuje v šestem letu, ko naj bi se ukinil SUPER (98) in upad prodaje D2.

.

GRAF 1: PRIKAZ PLANIRANE PRODAJE V KOLIČINAH ZA OBDOBJE PETNAJSTIH LET

Planirane prodajne količine (brez maloobmejnega prometa)

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

LETA

PRO

DAN

E KO

LIČ

INE

v

000

litrih

MB SUPER(98)

MB NEOSV.(95)

PL. OLJE (D2)

MAZIVA

37

Tabela 1 in 2

38

GRAF 2: PRIKAZ GIBANJA PLANIRANEGA MALOOBMEJNEGA PROMETA V OBDOBJU PETNAJSTIH LET

Maloobmejni promet

0

200

400

600

800

1000

1200

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

leta

količ

ine

v 00

0 lit

rih

Maloobmejnipromet

V Tabeli 1 imamo v koeficientih prikazano tudi prodajo trgovskega blaga, storitve menjalnice ter najemnine. Prodaja trgovskega blaga se bo iz leta v leto povečevala ter se od desetega leta ustalila. Prav tako bodo tudi storitve menjalnice ustaljene, predvideva pa se, da se bodo z uvedbo evropske denarne enote le nekoliko zmanjšale. Najemnine bodo vsa leta enake.

K tržni analizi spada tudi planiranje nabavnih in maloprodajnih cen. Pri taki dejavnosti kot ga izvaja Podjetje X, pa je to planiranje zelo tvegano, saj so cene nafte in naftnih derivatov prepuščene svetovnemu naftnemu trgu in državi. Spreminjanje cen nafte in naftnih derivatov je zelo nepredvidljivo saj nanje vpliva veliko dejavnikov. Podjetje X je trgovina z nafto in naftnimi derivati, zato mora planirati bodoče marže, ki jih bo investicijski projekt prinesel. Poleg svoje marže, mora Podjetje X planirati tudi najemnikovo maržo, saj bo le tako lahko predvidelo njegov zaslužek.

39

TABELA 3: PRIKAZ PLANIRANE MARŽE PODJETJA X TER PLANIRANIH MARŽ NAJEMNIKA ZA OBDOBJE PETNAJSTIH LET

Leto Marža Podjetja X Marža najemnika 1. 0,025 0,012 2. 0,026 0,011 3. 0,027 0,011 4. 0,030 0,011 5. 0,033 0,011 6. 0,049 0,013 7. 0,052 0,013 8. 0,054 0,013 9. 0,055 0,013

10. 0,057 0,014 11. 0,057 0,014 12. 0,057 0,014 13. 0,057 0,014 14. 0,057 0,014 15. 0,057 0,014

5.2 Ekonomsko – finančna analiza

Ekonomsko-finančna analiza obsega predvsem: oceno uspešnosti investicije s pomočjo raznih metod, analizo priskrbe finančnih sredstev ter načrt vračanja sredstev virom financiranja in nenazadnje analizo tveganj.

Planiranje zaslužka, stroškov ter dobička

Ko smo opravili tržno analizo in dobili prodajne količine, lahko planiramo zaslužek, stroške ter dobiček oziroma izgubo investicijskega projekta (Tabela 4). Prodajne količine pomnožimo s predvideno maržo in dobimo prihodke od prodaje.

Pri zaslužku moramo upoštevat tudi prodajo trgovskega blaga, najemnine ter storitve menjalnice. Predvideva se, da se bo prodaja trgovskega blaga povečevala (Graf 3), zato bo tudi zaslužek vsako leto višji. Najemnine so fiksne. Najem bencinskega servisa bo najemnika stal 9.000 d.e. na leto. Storitve menjalnice pa naj bi vsako leto upadale. Skupni zaslužek, kot lahko vidimo v tabeli 3, se bo v prvih treh letih povečeval, nato pa počasi upadal.

40

GRAF 3: PRIKAZ PLANIRANEGA ZASLUŽKA OD PRODAJE TRGOVSKEGA BLAGA V OBDOBJU PETNAJSTIH LET

Zaslužek od trgovskega blaga

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

leta

d.e. trgovsko

blago

41

Tabela 4

42

Pod stalne stroške prištevamo investicijsko vzdrževanje, stalne stroške zalog, prenesene stroške ter amortizacijo gradbenih objektov in opreme (Graf 4). Amortizacija gradbenih objektov bo linearna, torej vsako leto enaka. Življenjska doba gradbenega objekta je 20 let. Vsa gradbena dela bodo Podjetje X stala 1.488.500 d.e.. Letna amortizacija bo torej znašala 74.425 d.e.. ostanek vrednosti bo ob koncu petnajstega leta 372.125 d.e.. Oprema se bo v sedmih letih obrabila, zato moramo reinvestirat v znesku 365.000 d.e. Tudi amortizacija opreme je linearna, vsako leto znaša 52.143 d.e. Stalni stroški nas bodo stali 193.043 d.e. na leto. Največji strošek pa je seveda investicija sama, katera znaša 2.522.500 d.e. Poslovni rezultat investicije bo vsako leto pozitiven. Neto dobiček investicije se bo prav tako kot zaslužek prva tri leta povečeval, nato pa počasi zmanjševal (Graf 5). GRAF 4: PRIKAZ PLANIRANIH STALNIH STROŠKOV INVESTICIJE

Stalni stroški investicije

AMORTIZ. GRADB.OBJ.

39%

AMORTIZ. OPREME

27%

PRENES.STR. (d.e./L)

21%

INV.VZDRŽEV.13%

STR.STALNIH ZALOG

0%

43

GRAF 5: PRIKAZ GIBANJA PLANIRANEGA NETO DOBIČKA INVESTICIJE V OBDOBJU PETNAJSTIH LET

Planirani neto dobiček investicije

050.000

100.000150.000200.000250.000300.000350.000400.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

leta

d.e. Neto dobiček

Planiranje stroškov, zaslužka in dobička najemnika

Planiranje stroškov, zaslužka in dobička najemnika (Tabela 6) je prav tako pomembna, saj bo najemnik prevzel poslovanje bencinskega servisa, le če se mu bo to izplačalo. Stroški najemnika zajemajo: materialne stroške ter stroške delovne sile. Materialni stroški znašajo 0,005 d.e. na liter goriva. Pri zaslužku gre najemniku 65% prodaje maziv in trgovskega blaga ter 30% zaslužka menjalnice. Poslovni rezultat bo prvo leto negativen, že v drugem letu pa se planira dobiček, ki naj bi se do desetega leta iz leta v leto povečeval nato pa bo začel počasi upadati (Graf 4). GRAF 6: PRIKAZ PLANIRANEGA NETO DOBIČKA NAJEMNIKA NOVEGA BENCINSKEGA SERVISA V OBDOBJU PETNAJSTIH LET

Planirani neto dobiček najemnika

-10.000

-5.000

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

leta

d.e. neto dobiček najemnika

44

Tabela 5!

45

5.1.1 Ocena uspešnosti investicijskega projekta

Ocena upravičenosti investicije s pomočjo statičnih metod

Stroški naložbe

Ta metoda je primerna, ko se med seboj primerjata dva različna projekta in se nato na podlagi stroškov, ugotovi kateri je ugodnejši. V našem primeru se lahko projekti razlikujejo le v tem kakšen bo izgled bencinskega servisa ter kakšen dopolnilni program bo imel.

Primer : Ali bo bencinski servis imel avtopralnico ali ne? Stroški izgradnje avtopralnice so približno 100.000 d.e., če avtopralnice ne bi bilo bi naš projekt stal 100.000 d.e. manj, ampak tudi dodatnega zaslužka, ki ga bi avtopralnica prinesla ne bi bilo. Podjetje X se za avtopralnico ni odločilo saj predvideni zaslužek avtopralnice ne pokrije stroškov, ki bi z njo nastali. Zato je iz vidika stroškov ugodnejša varianta bencinskega servisa brez avtopralnice. TABELA 6: PRIMERJAVA STROŠKOV BENCINSKEGA SERVISA Z IN BREZ AVTOPRALNICE Z AVTOPRALNICO BREZ AVTOPRALNICE

INVESTICIJA d.e. 2.622.500 2.522.500 STROŠKI d.e. 3.350.000 2.895.645 ZASLUŽEK d.e. 9.000.000 8.450.260 DONOS d.e. 3.027.500 3.032.115

Donosnost naložbe Razmerje med povprečnim letnim donosom naložbe in povprečno vloženimi sredstvi je 29,4%. To pomeni de je povprečno letno obrestovanje vloženega kapitala okoli 29%. Pomembna je tudi primerjava med stopnjo donosa in ceno virov financiranja. Glede na to, da je cena tujih virov 7,5% je naložba sprejemljiva. Izračun po enačbi (3.1):

DONOSNOST NALOŽBE = %4,29100250.261.1

708.370=×⎟

⎠⎞

⎜⎝⎛

Rok povračila V tabeli 6 lahko vidimo, da je kumulativni cash flow pozitiven komaj v devetem letu. To pomeni, da je »pay-back time« naše investicije 8 let.

46

Tabela 8 in 7

47

Ocena upravičenosti investicije s pomočjo dinamičnih metod:

Neto sedanja vrednost investicijskega projekta Denarni tok investicije, ki smo ga pridobili s pomočjo prej planiranih količin, zaslužka in stroškov, je prikazan v Tabeli 7.

Stroški naložbe se pojavijo v letu t0, ko Podjetje X zgradi bencinski servis na lokaciji Y. Začetni naložbeni strošek znaša 2.522.500 d.e. Naslednji strošek naložbe se pojavi v sedmem letu, ko podjetje reinvestira v opremo. Reinvestiranje znaša 365.000 d.e. Ker bo investicijo Podjetje X v celoti financiralo s tujimi viri , bo diskontna stopnja enaka stroškom obresti in drugim stroškom za najete kredite. V našem primeru je diskontna stopnja enaka 7,5%.

Izračun neto sedanje vrednosti po enačbi (3.2) nam pokaže, da je investicijski projekt sprejemljiv, saj je vrednost pozitivna. V Tabeli 9 so prikazane neto sedanje vrednosti za 5, 10 in 15 let. Neto sedanja vrednost za petnajst let znaša 1.258.696 d.e. Izračun neto sedanje vrednosti za deset let znaša 280.642 d.e. za pet let pa –553.547 d.e. Izračun NSV za 15 let:

NSV =

696.258.1075,1

000.365500.522.2075,1

145.196.1075,1

305.352075,1

305.352075,1

194.353075,1

306.354075,1

540.359075,1

024.365075,1

197.370075,1

971.14075,1

085.390075,1

638.497075,1

960.497075,1

305.500075,1

901.481075,1

945.461

715

141312111098

765432

=⎥⎦

⎤⎢⎣

⎡+−⎥

⎦

⎤+

++++++++

⎢⎣

⎡+++++++

Interna stopnja donosnosti

Interna stopnja donosa za 15 let znaša 14,91%, stroški uporabe tujih virov pa znašajo 7,5%, kar pomeni da je investicija sprejemljiva.Tudi če bi bencinski servis na lokaciji Y deloval samo 10 let bi investicija prinesla donos, saj je interna stopnja donosa za 10 let 10,15%.Po samo petih letih poslovanja pa se investicija ne izplača saj je interna stopnja donosa -1,09%.

TABELA 9: PRIKAZ NETO SEDANJE VREDNOSTI IN INTERNE STOPNJE DONOSNOSTI ZA 5, 10 IN 15 LET 5 let 10 let 15 let INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI -1,09% 10,15% 14,91% NETO SEDANJA VREDNOST -553.547 280.642 1.258.696

48

GRAF 7: PRIKAZ KUMULATIVNEGA DENARNEGA TOKA INVESTICIJE ZA OBDOBJE PETNAJSTIH LET

K um ula tivn i c a s h flo w (N S V p o le tih )

-3 .000 .000

-2 .500 .000

-2 .000 .000

-1 .500 .000

-1 .000 .000

-500 .000

0

500 .000

1 .000 .000

1 .500 .000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

le ta

d.e. K U M U LA TIV N I

C A S H F LO W(N S V po letih )

Na enak način iz podatkov v Tabeli 8 izračunamo neto sedanjo vrednost in interno stopnjo donosa za najemnika. Kumulativni cash flow oziroma neto sedanje vrednosti po letih so prikazane v Grafu 8. Kot lahko vidimo se NSV najemnika vsako leto povečuje, torej je tudi iz vidika najemnika investicija upravičena.

GRAF 8: PRIKAZ KUMULATIVNEGA DENARNEGA TOKA ZA NAJEMNIKA V OBDOBJU PETNAJSTIH LET

Kumulativni cash flow najemnika

020.00040.00060.00080.000

100.000120.000140.000160.000180.000200.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

leta

d.e. cash flow

49

Primerjava planiranih in dejanskih vlaganj

Ker bencinski servis na lokaciji Y že deluje, lahko primerjamo planirane in dejanske podatke, ter tako ugotovimo odstopanja.

V Tabeli 10 in Tabeli 11 so prikazana planirana in dejanska vlaganja investicije izgradnje novega bencinskega servisa na lokaciji Y. Če primerjamo zneske lahko ugotovimo, da so bili dejanski stroški investicije, nekoliko večji kot so bili planirani. Za velike projekte, kot je izgradnja novega bencinskega servisa je povsem normalno, da dejanski stroški presegajo planirane. V našem primeru ni velikih odstopanj, nevarno pa lahko postane, kadar so odstopanja zelo velika in podjetje ne more pokriti vseh stroškov. Zato je zelo pomembno natančno planiranje potrebnih vlaganj investicije. Razlike planiranih in dejanskih vlaganj so lepo vidne v grafičnem prikazu (Graf 9).

GRAF 9: PRIKAZ PLANIRANIH IN DEJANSKIH VLAGANJ ZA INVESTICIJO

Primerjava ocenjenih in dejanskih stroškov investicije

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

1. zemljišče,komunalna

infrastruktura

2. gradbena delana objektu BS

3. tehničnaoprema

4. ostalo

Vrsta stroška

Vred

nost

v d

.e.

OCENJENISTROŠKIDEJANSKISTROŠKI

50

Tabela 11 in 10!

51

5.1.2 Financiranje investicijskega projekta

Podjetje X se je odločilo, da bo investicijski projekt financiralo v celoti s kreditom dobljenim pri banki. Dolgoročno bančno posojilo pri banki ima 7,5% obrestno mero.

Podjetje X in banka podpišeta pogodbo o dolgoročnem posojilu, kjer mora biti navedeno: - namen kredita: v našem primeru bo kredit namenjen za financiranje izgradnje novega bencinskega servisa na lokaciji Y, - rok in način vračila: rok vračila je 2 leti, vračilo glavnice v enkratnem znesku, - obrestna mera: letna obrestna mera = 7,5%, - obračunavanje obresti: po navadnem obrestnem računu z uporabo dejanskega števila dni v mesecu in 365 dni v letu, - zapadlost obresti v plačilo: letno, - zavarovanja: bianco podpisani akceptni nalogi in bianco podpisane menice, - itd.

Potrebna finančna sredstva

Podjetje X potrebuje finančna sredstva za financiranje investicije, katera vključuje: zemljišče, gradbena dela, opremo in stalne zaloge (Tabela 12). TABELA 12: PRIKAZ POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV INVESTICIJA ZEMLJIŠČE d.e. 610.000 GRADBENA DELA d.e. 1.488.500 OPREMA d.e. 365.000 STALNE ZALOGE d.e. 59.000 SKUPAJ d.e. 2.522.500

Za oceno primernosti finančnega zadolževanja sem analizirala Podjetje X z različnimi kazalci:

Podatki za izračun kazalcev (podatki so iz izkaza stanja – Priloga 1): Lastni kapital = 29.347.316 Obveznosti do virov sredstev = 70.364.568 Dolgoročne rezervacije = 105.523 Dolgoročne finančne obveznosti = 10.151.111 Dolgoročne poslovne obveznosti = 14.669 Neopredmetena osnovna sredstva = 2.158.980 Opredmeten osnovna sredstva = 43.597.833 Sredstva = 70.364.568 Stalna sredstva = 45.802.758 Dolgoročne poslovne terjatve = 155.643

52

Kazalci:

- Stopnja lastniškosti financiranja = ×⎟⎠⎞

⎜⎝⎛

568.364.70316.347.29 100 = 41,7%.

Stopnja lastniškosti kapitala nam pove koliko procentov je lastnega kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev. Podjetje X ima 41,7% lastnega kapitala vseh virov sredstev.

- Stopnja dolgoročnosti financiranja =

= 100568.364.70

669.14111.151.10523.105316.347.29×⎟⎠⎞

⎜⎝⎛ +++ = 56,3%

Stopnja dolgoročnosti nam pove koliko dolgoročnih virov ima podjetje v celotnih obveznostih sredstev. Dolgoročnih virov ima 56,3% celotnih obveznostih do virov sredstev.

- Stopnja osnovnega investiranja = ×⎟⎠⎞

⎜⎝⎛ +

568.364.70833.597.43980.158.2 100 = 65%

Ta kazalec nam pove koliko je opredmetenih osnovnih sredstev (OOS) in neopredmetenih dolgoročnih sredstev (NDS) v vseh sredstvih podjetja. V našem primeru znaša ta kazalec 65%.

- Stopnja dolgoročnega investiranja = ×⎟⎠⎞

⎜⎝⎛ +

568.364.70643.155758.802.45 100 = 65,3%

Pri tem kazalcu pa upoštevamo tudi dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne finančne terjatve. Stopnja dolgoročnega investiranja Podjetja X znaša 65,3%.

- Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev =

= ⎟⎠⎞

⎜⎝⎛

+ 833.597.43980.158.2316.347.29 = 0,64

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev nam pove razmerje med lastnim kapitalom in OOS in NDS. Pokritost osnovnih sredstev z lastnim kapitalom je v Podjetju X 0,64 oz. 0,64 osnovnih sredstev je pokritih z lastnim kapitalom.

Podjetje X ima dokaj stabilne prihodke od prodaje in stroške ter je likvidnostno in kreditno sposobno. Na podlagi kazalcev in drugih vidikov je Podjetje X upravičeno, da financira investicijo z dolgoročnim bančnim posojilom.

53

Vračanje sredstev virom financiranja

Podjetje X kot posojilojemalec oziroma dolžnik mora najeto posojilo odplačat – amortizirat z več obroki (kot je določeno v pogodbi o dolgoročnem posojilu). Plan odplačila dolgoročnega posojila v znesku 2.522.500 d.e. je prikazan v Tabeli 13. TABELA 13: PLAN VRAČANJA SREDSTEV VIROM FINANCIRANJA OZ. PLAN VRAČANJA DOLGOROČNEGA POSOJILA

zač. stanje

črpanje vrač. glavn. osnova (st. kred.) št. dni obr.mera razmejene obresti

obr. za plačilo

0 900.000 900.000 15 7,5 2.774 850.000 1.750.000 20 7,5 7.192 772.500 2.522.500 10 7,5 5.183 15.149 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 28 7,5 14.513 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 189.189 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 28 7,5 14.513 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 2.522.500 2.522.500 30 7,5 15.550 2.522.500 2.522.500 31 7,5 16.068 189.189 2.522.500 2.522.500 0 SKUPAJ d.e.

2.522.500 2.522.500 393.527 393.527

Iz plana odplačil lahko vidimo, da bo podjetje dolgoročni kredit Podjetje X stal 393.527 obresti, katere bodo za podjetje prikazane kot strošek poslovanja, kateri ni obdavčen. Iz tega vidika je uporaba dolgoročnega posojila cenejša, kot uporaba lastniškega kapitala.

54

5.1.3 Tveganja Tudi pri izgradnji bencinskega servisa, so prisotna razna tveganja, ki jih moramo pri odločitvi o upravičenosti investicije, upoštevati. Tveganja, ki so prisotna pri poslovanju bencinskega servisa so v glavnem spremembe cen naftnih derivatov. Vlada oblikuje cene naftnih derivatov po predpisanem modelu. Slovenski naftni trgovci tako cene bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja izračunavajo na podlagi uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov vsakih 14 dni, vlada pa upošteva predvsem gibanje njihovih cen na svetovnem trgu. Nižje ali višje cene naftnih derivatov na svetovnem naftnem trgu, vplivajo na znižanje ali zvišanje prodajnih cen pri nas. Na cene v državi pa vpliva tudi vlada s tem , da povečuje ali znižuje trošarine za te energente. Tako lahko cene ostanejo tudi nespremenjene, kljub npr. padcu cen na svetovnem trgu, saj lahko takrat država poveča trošarine in tako prepreči padec cene na domačem trgu in obratno.Spremembe cen so za razne naftne derivate različne; npr. cene za motorni bencin se lahko zelo povečajo, medtem ko cene dizelskega goriva ostanejo nespremenjene in obratno. Pri tveganju spremembe cene moramo upoštevati tudi spremembe tečaja ameriškega dolarja, saj se cene na svetovnem trgu določajo v ameriških dolarjih. S spremembo cen se spremeni zaslužek ter tako tudi denarni tok investicije. Priporočljiva je analiza občutljivosti s katero ocenimo več možnih rešitev, ki se izrazijo v različnih višinah čistega denarnega toka. Izdela se najverjetnejše, optimistične in pesimistične ocene denarnega toka. Upoštevati moramo tudi obmejni bencinski turizem, ki lahko zelo niha, predvsem zaradi ukrepov italijanskih in avstrijskih oblasti. K tveganjem poslovanja bencinskega servisa lahko prištejemo tudi vstop novih konkurentov in posledično zmanjšanje marž. Višina marž je eden od ključnih elementov, ki povečuje interes tujih distributerjev za vstop na slovenski trg naftnih derivatov in s čemer se tudi razvija konkurenca na slovenskem trgu naftnih derivatov. Domači naftni trgovci menijo, da z uredbo predpisana višina marž ne spodbuja vstopa konkurenčnih ponudnikov na slovenski trg, sicer pa bo z vstopom v EU treba višino marž po njihovem prepričanju prilagoditi povprečnim evropskim.

55

5.2 Tehnični vidik

Kot tehnični vidik imam v mislih predvsem to, kako se pri investicijskem projektu, kakršen je nov bencinski servis, lotimo raznih vprašanj kot so na primer: - Kako bomo zgradili nov bencinski servis oz. iskanje izvajalca? - Koliko časa bo trajala gradnja novega bencinskega servisa na lokaciji Y? - Kako bo izgledal nov bencinski servis na lokaciji Y? - itd.

Prvi korak pri izgradnji novega bencinskega servisa je iskanje izvajalca projekta. Potrebno je narediti razpisne pogoje za izbiro izvajalca (Priloga 2), in nato izbrati ustreznega. Izvajalec in investitor podpišeta gradbeno pogodbo (Priloga 3), s katero izvajalec prevzame v izvedbo gradbena, obrtniška in instalacijska dela z vsemi komunalnimi priključki na objektu.

Odločitve o tem, kako bo izgledal bencinski servis sprejemamo s pomočjo smernic za izdelavo idejne zasnove bencinskega servisa (Priloga 4). V smernicah je zapisano kakšen bo: - prodajni objekt (velikost, bife, ogrevanje, klima, video nadzor alarmna naprava, sanitarije, itd.), - dodatni program (avtopralnica, mehanično-vulkanizerska delavnica, razna skladišča, parkirišča, itd.), - celostna podoba (osvetljeni znaki in napisi, totem, piloni, itd.), - bencinska instalacija (rezervoarji, vrste goriv, prodajni avtomati, itd.), - informatika (število blagajn, po terminali, itd.), - razvoz kurilnega olja (pretakališče za razvoz, pisarna za prodajo KO, itd.), - energetika (ogrevanje) , - elektro meritve, - voda meritve, - klima sistem, - oglasne table ter ostalo.

Gradnja novega bencinskega servisa na lokaciji X naj bi trajala približno tri mesece. Dejanski čas gradnje pa je lahko seveda daljši ali krajši, odvisno od vremenskih razmer in drugih okoliščin, ki lahko vplivajo na gradnjo.

56

5.4 Ekološki vidik

Kot sem že omenila pri predstavitvi podjetja, je Podjetje X ekološko odgovorno in zato bo opremljenost novega bnecinskega servisa na lokaciji Y, izpolnjevala najstrožje evropske okoljske in varnostne zahteve. Bencinski servis na lokaciji Y je zgrajen po vseh visokih ekoloških standardih Podjetja X, ki presegajo zahteve slovenske in evropske zakonodaje.Tako kot na vseh bencinskih servisih ima tudi servis na lokaciji Y dvoplaščni ekološki zabojnik za zbiranje odpadnih olj, kamor lahko odpadke od menjave motornega olja odlagajo tudi okoliški prebivalci. Podzemni rezervoarji za goriva so zavarovani z dvojnim varovalnim plaščem. Servis je opremljen z zaprtim sistemom pretakanja goriv (Shema 1), kar onemogoča uhajanje hlapov v ozračje. Ima pa tudi posebno napravo za menjavo motornega olja, s čimer se zmanjša možnost nenadzorovanega odtekanja olja. S to napravo je opremljenih že 70 odstotkov vseh njihovih servisov.

SHEMA 1: ZAPRT SISTEM PRETAKANJA GORIV NA BENCINSKEM SERVISU

57

Zaščita voda

Za preprečevanje razlitja naftnih derivatov v vodo ali zemljo bencinske servise že dobri dve desetletji opremljaJo s podzemnimi rezervoarji za goriva iz jekla, obdanimi z dvojnim varovalnim plaščem, hidroizolacijo in peskom. V medplaščnem prostoru je inertni plin dušik, ki opozori na možno izlitje goriva že pri najmanjši razpoki v podzemnem rezervoarju.

V nov bencinski servisi so vgradili elektronske merilne instrumente, s katerimi bodo dodatno spremljali količino goriva, temperaturo in vodo v podzemnem rezervoarju. Podzemni rezervoarji na vodovarstvenih območjih so (poleg dvojnega jeklenega plašča) obdani tudi z zaščitnim koritom iz nepropustnega betona.

Kakovost odpadnih voda preverjajo z mesečnimi meritvami in poročili ter monitoringom odpadnih voda.

Na novem bencinskem servisu bodo postavili nove lovilce maščob. Novi lovilci so opremljeni z učinkovitejšim rešetom za zbiranje delcev maščob ter z varnostnim ventilom za samodejno zaprtje v primeru upada ali povečanja količine odpadne vode.

Zaščita površin

Nepropustne vozne površine in platoji Vse vozne površine in platoji na novem bencinskem servisu so izdelani iz neporoznega betona. Opremljeni so z jaški s posebnimi cevmi, ki vodijo v lovilec olj, v katerem se zadržujejo odpadna olja in maščobe, iz njega pa se stekajo prečiščene odpadne vode. Lovilce olj redno nadzirajo in tedensko čistijo. Prevzem olj, nadzor lovilcev ter analizo odpadnih voda opravljajo neodvisni pooblaščeni strokovnjaki.

Ekološki zabojniki V ekoloških zabojnikih je absorbent, ki vpije naftne derivate v primeru razlitja po površini. V ekološkem zabojniku je tudi absorbcijska krpa za vpijanje oljnih madežev na vodi.

Zaščita zraka

Zaprti sistem ravnanja z gorivom je zasnovan na dvojnem sistemu cevi med podzemnimi rezervoarji in prodajnimi avtomati, z dvojnimi cevmi so opremljene tudi avtocisterne in prodajni avtomati.

Tehnološke instalacije od podzemnih rezervoarjev do prodajnih avtomatov vključujejo sistem dvojnih cevi, ki deluje na tlačnem principu (prej na principu črpalk). Gorivo se po eni cevi pretaka do prodajnih avtomatov, po drugi pa se v podzemni rezervoar vračajo hlapi.

58

Vse avtocisterne Podjetja X in ostale avtocisterne, ki prevažajo tekoče naftne derivate so opremljene s cevjo za odsesavanje hlapov (Shema 2). Pri pretakanju iz avtocisterne v podzemne rezervoarje se odvečni hlapi po drugi cevi vračajo v avtocisterno. Sistem polnjenja in praznjenja je na novejših avtocisternah nameščen ob dnu, kar dodatno preprečuje uhajanje hlapov.

SHEMA 2: SISTEM POLNJENJA IN PRAZNJENJA AVTOCISTERN

Prodajni avtomati za točenje vseh goriv so opremljeni z aktivnim sistemom vsesavanja hlapov goriva, ki je prav tako sprejet kot lasten ekološki standard. S pomočjo vakuumske črpalke v prodajnih avtomatih se hlapi iz rezervoarjev vozil vračajo v prodajni avtomat. Zaprti sistem je v celoti zaokrožen in daje svoje rezultate v polni meri, ko je uveljavljena tudi tretja stopnja in hlape iz avtocistern odvzamejo v skladišču naftnih derivatov. Hlape utekočinijo, prečiščeni zrak pa oddajo v ozračje (Shema 3).

SHEMA 3: PRIKAZ ZAPRTEGA SISTEMA PRETAKANJA

59

SHEMA 4: ZAPRTI SISTEM PRETAKANJA GORIV NA BENCINSKEM SREVISU

Legenda: 1 Kompaktno korito 2 Preusmerjevalna cev 3 Usedalnik za grobe delce 4 Rešetka za lebdeče delce 5 Samodejna zapora dotoka 6 Koalescenčni paketi 7 Cev za odvzem vzorcev

Vodja bencinskega servisa opravi pred začetkom obratovanja servisa posebno usposabljanje s področja varnosti in ekoloških normativov. Pridobljeno znanje dopolnjuje vsakih šest mesecev. Vsi zaposleni na benciskih servisih poznajo navodila za varovanje okolja in imajo opravljen izpit iz varstva pri delu.

Objektivnost in strokovnost meritev dosegamo s sodelovanjem z neodvisnimi strokovnimi ustanovami. V urbanih območjih opravljajo meritve zvoka in onesnaženosti zraka ter meritve vseh drugih vplivov na okolje. Nadzirajo kakovost podtalnice v drugem in tretjem vodovarstvenem pasu. Preskušajo tesnost podzemnih rezervoarjev ter odvažajo odpadke.

Ob drugih naložbah in pridobitvah iz preteklih let je za odgovornost do okolja pomembno osveščanje in izobraževanje zaposlenih, v zadnjem času pa tudi kupcev.

60

6 SKLEP

Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti ali je investicija izgradnje novega bencinskega servisa v Podjetju X upravičena ali ne. Bistvo investiranja je povečanje dobička ali vsaj ohranjanje vrednosti. Pomembno pa je upoštevanje tudi drugih vidikov, kot na primer ekološki vidik, saj investicija lahko prinaša velik dobiček ni pa ekološko sprejemljiva. Investicija je upravičena le takrat, ko je iz vseh vidikov sprejemljiva. Upravičenost izgradnje novega bencinskega servisa sem ugotovila s pomočjo tržne, ekonomsko-finančne analizo, tehničnim in ekološkim vidikom. S pomočjo tržne analize se planirajo prodajne količine motornega bencina, plinskega olja – diesla, maziv, trgovskega blaga in storitev novega bencinskega servisa na lokaciji Y. Prodaja se planira glede na osnovi štetja prometa in ocene potenciala za prodajo. Planirane prodajne količine motornega bencina NEOSVINČEN (95) se bodo do petega leta povečevale, v šestem letu bodo nekoliko padle, nato pa ostale približno enake vsa nadaljnja leta delovanja bencinskega servisa. Motorni bencin SUPER (98) bo v petem letu ukinjen, kar pa bo povzročilo večjo prodajo motornega bencina NEOSVINČEN (95). Prodaja plinskega olja – D2 se predvideva, da bo do šestega leta nespremenjena nato se pričakuje precejšen padec. Kar se tiče maziv ne bo velikih sprememb, planira se enakomerno prodajo po vseh letih. Pomemben podatek je, da se planira zmanjševanje maloobmejnega prometa. Ocene prodaje trgovskega blaga kažejo vsakoletno povečevanje, kar pa prinaša dodaten zaslužek. Na novem bencinskem servisu ne bo veliko servisnih storitev, zaradi premajhnega predvidenega povpraševanja. Podjetje X mora planirati marže podjetja in najemnika. Ugotovili smo, da se bo marža podjetja hitreje povečevala kot marža najemnika, in se bo že v šestem letu podvojila. Marža najemnika pa se bo iz 0,012 d.e./l povečala na samo 0,014 d.e./l. Ekonomsko-finančno analizo smo začeli s planiranjem zaslužka, stroškov in poslovnega rezultata investicije. Zaslužek od blaga in storitev se bo do četrtega leta povečeval nato počasi upadal. Podjetje X bo z novim bencinskim servisom imelo le stalne stroške, saj bo za spremenljive stroške odgovoren najemnik bencinskega servisa. Stalni stroški so vsa leta enaki, saj je amortizacija gradbenih objektov in opreme linearna. Planirani davek od dobička je 25 %. Neto dobiček od investicije se bo prav tako kot zaslužek do četrtega leta povečeval, nato počasi upadal. V šestem letu se predvideva velik padec in nato počasno zmanjševanje, vendar investicija ne bo nikoli prinesla izgube. Planirani neto dobiček najemnika pa se bo vsako leto povečeval do vključno desetega leta, nato pa počasi upadal. Izgubo se pričakuje le v prvem letu poslovanja. Ekonomsko-finančno analizo sem nadaljevala z oceno uspešnosti investicijskega projekta. Najprej sem investicijski projekt ocenila s pomočjo statičnih metod. Stroške naložbe smo že planirali in njihov seštevek znaša 2.895.645 d.e.. Metoda stroškov naložbe je primerna takrat ko primerjamo dva projekta, ki imata različne stroške.

61

V našem primeru je že določeno kakšen bo investicijski projekt, vseeno pa sem prikazala primer, ko bi lahko izbirali med bencinskim servisom z in brez avtopralnice. Ugotovitev je bila, da zaslužek ne bi pokril dodatnih stroškov, ki bi jih prinesla gradnja avtopralnice. Naslednja metoda je metoda donosnosti naložbe, katera nam da sprejemljivo donosnost glede na ceno virov financiranja. Rok povračila investicije je 8 let, to pomeni da bo bencinski servis komaj v devetem letu imel pozitivno neto sedanjo vrednost. Ocena upravičenosti investicije s pomočjo dinamičnih metod, nam da bolj natančne podatke, saj te metode upoštevajo časovno komponento. Neto sedanja vrednost investicije je v bistvu kumulativni denarni tok, ki smo ga prikazali v Tabeli 7. Glede na to, da je NVS investicije za 15 let pozitivna je investicija upravičena. Prav tako je investicija upravičena, če izračunamo njeno interno stopnjo donosnosti za 15 let. Primerjava kumulativnega toka investicije za Podjetje X in za najemnika sem prikazala grafično. Glavne ugotovitve so bile, da je kumulativni denarni tok investicije za Podjetje X do devetega leta negativen, z desetim letom pa ta hitro narašča. Pri najemniku pa kumulativni denarni tok ni nikoli negativen in se vsako leto enakomerno povečuje. Podjetje X se je odločilo, da bo investicijo financiralo z dolgoročnim kreditom, saj je cena za bančno posojilo zelo ugodna in bi bila kakršna druga oblika financiranja nedvomno dražja. Pri ekonomski-finančni analizi je zelo pomembno, da upoštevamo tveganja, ki so prisotna. Pri dejavnosti Podjetja X bi bil najverjetnejši vzrok neuspešnosti investicije nenadna sprememba cen nafte in naftnih derivatov, saj je Podjetje X nemočno na vplivanje gibanja le teh. Naslednja nevarnost bi lahko bila vstop v Evropsko unijo in s tem povečanje števila konkurentov ter posledično zmanjšanje marž. S pomočjo tehničnega vidika lahko izvemo kakšen bo novi bencinski servis na lokaciji Y, koliko časa bo trajala gradnja, kdo bo izvajalec, itd. Tako lahko planiramo koliko nas bo investicijski projekt stal in kakšne stroške bo prinesel, kar pa je bistveno za nadaljnje analiziranje upravičenosti izgradnje novega bencinskega servisa. Trgovina z nafto in naftnimi derivati je verjetno ena izmed glavnih povzročiteljev ekološke onesnaženosti okolja, zato je potrebno na tem področju izpolnjevati najvišje varnostne zahteve. Podjetje X se tega zaveda, zato so vse investicije ekološko naravnane. Nov bencinski servis na lokaciji Y bo zgrajen po vseh visokih ekoloških standardih. Za zaščito voda, bodo rezervoarji za goriva iz jekla, obdanimi z dvojnim varovalnim plaščem, hidroizolacijo in peskom. Površine bodo prav tako zaščitene z neporoznim betonom, jaški s posebnimi cevmi, ki vodijo v lovilce olj in ekološkimi zabojniki. Zaprti sistemi ravnanja z gorivom pa bodo poskrbeli za zaščito zraka. S pomočjo trže analize smo ugotovili, da je na lokaciji Y ocena potenciala prodaje precej velika, tudi zaradi dodatnega maloobmejnega prometa. Gradnja avtoceste in rušenje konkurenčnega bencinskega servisa pa so še dodatno pripomogli k sprejemljivosti

62

investicije. Planirane prodajne količine so zadovoljive, če pa upoštevamo še predvideno povečevanje marž nam to le še potrdi upravičenost investicijskega projekta. Ekonomsko-finančna analiza nam je dala tudi pozitivne rezultate, saj je zaslužek dokaj zanimiv za Podjetje X in tudi za najemnika. Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa nam le potrdi, da je izgradnja novega bencinskega servisa na lokaciji Y upravičena. Iz tehničnega in ekološkega vidika prav tako ni negativnih pogledov, ki bi preprečili izgradnjo novega bencinskega servisa. Mislim, da je izgradnja novega bencinskega servisa v Podjetju X upravičena iz vseh vidikov in bo najverjetneje prinesla pozitivne rezultate prihodnjemu poslovanju podjetja. Seveda pa ne smemo izključiti možnega tveganja, ki spremlja vsako investicijo. Tako lahko nenadna sprememba povsem spremeni naša predvidevanja.

63

7 POVZETEK

Investicijske odločitve imajo dolgoročni pozitivni ali negativni učinek na uspešnost poslovanja podjetja, zato je za njih značilno, da so potrebne velike priprave, analize različnih področij ter obvladovanje najrazličnejših tveganj. Upravičenost investicije izgradnje novega bencinskega servisa v Podjetju X ugotovimo, tako da najprej s pomočjo tržne in ekonomsko-finančne analize planiramo prodajne količine, zaslužek, stroške ter poslovni rezultat. Ekonomsko- finančna analiza vključuje tudi oceno uspešnosti investicijskega projekta s pomočjo statičnih in dinamičnih metod ter analizo potrebnih finančnih sredstev in načrt vračanja sredstev virom financiranja. Zelo pomembno je upoštevanje raznih tveganj, ki so prisotna pri izgradnji novega bencinskega servisa, kar pa je precej težavno delo, saj so spremembe na svetovnem naftnem tržišču večkrat težko predvidljive. Nenazadnje moramo upoštevati tudi omejitvene dejavnike investiranja, v našem primeru predvsem ekološki vidik, saj investicijski projekt ni upravičen, če ni sprejemljiv iz vseh vidikov. KLJUČNE BESEDE: Investiranje Investicijski projekt Tveganje Dinamične in statične metode Financiranje investicij

ABSTRACT The investment decision have long-term positive or negative effect on successfulness of doing business of company, therefor is for them characteristic, that are of necessary big sheath, analysis of different fields and mastering of the most different risks. The legitimacy of investment of construction of new petrol service in Company X figure out, such that first with help of market and economic-financial analysis of what are planned sales amount, earnings, costs and business result. Economic-financial analysis includes also evaluation of successfulness of investment project with help of static and dynamic procedures and analysis of necessary financial means and plan of returning of means to sources of financing. Very important is the consideration of different risks, which are present at construction of new petrol service, what is several tryingly work because of changes on world oil market and in many times is heavily predictable. We must to consider also the restriction factors of investment, in our instance above all ecological aspect, because investment project is not entitled, if is not acceptable from all aspects. KEY WORDS: Investment Investment project Risk Dynamic and static procedures The financing of investments

64

8 SEZNAM VIROV

1. Antunović, Peter. 1999. Finance podjetja (teorija in praksa). Brdo pri Kranju: Center Brdo, Sklad za razvoj managementa.

2. Balaam, N. David in Veseth, Michael.2001. Introduction to international political economy. 2th ed. New Yersey: Prentice-Hall, Inc.

3. Bergant, Bogomil. 2001. Gospodarjenje podjetij. Novo Mesto: Visokošolsko središče, Visoka šola za upravljanje in poslovanje.

4. Filipič, Drago, in Franjo, Mlinarič. 1999. Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

5. Filipič, Drago, in Tanja, Markovič – Hribernik. 1998. Osnove financ: zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

6. Hirt, A. Geoffrey, and stanley, B. Block. 1999. Fundamentals of investment management. Boston: Irwin McGraw – Hill.

7. IEA – International energy agency. 2002. Oil market report. January. [http://www.iea.org/omrep/11dec02high.pdf.]

8. Kerzner, Harold. 1998. Project management: a system approach to planning, scheduling and controlling. Ney York: J. Wiley, 6th ed.

9. Kračun, Davorin. 1998. Osnove ekonomske teorije I. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

10. Kranjc Žnidaršič, Alenka. 1995. Ekonomika podjetja. Postojna. 11. Mejak, Miran. 2002. Nafte je dovolj, vse je odvisno od cen. Gospodarski vestnik.

Številka: 4, stran: 41. 12. Mlinarič, Franjo. 2003. Značilnosti odločanja o finančni strukturi slovenskih podjetij.

V: 1. Poslovnofinančna konferenca 2003, Bled. Slovenski inštitut za revizijo. Ljubljana.

13. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 14. Rebernik, Miroslav, in Majda, Škerbic. 1990. Ekonomika podjetja. Ljubljana:

gospodarski vestnik. 15. Repovž, Leon. 1997. Finančni management. V: Podjetništvo in management malih

podjetij. M. Rebernik, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta: Fakulteta za strojništvo.

16. Vuk, Drago. 1998. Investicijska izgradnja: dopolnjeni zapiski predavanj. Kranj: Moderna organizacija.

17. Vuk, Drago. 1999. Sodobna produkcija in okolje. Kranj: Moderna organizacija. 18. Vuk, Drago. 2001. Gospodarjenje s tehničnimi sredstvi II: Investicijski management.

Kranj: Moderna organizacija.

65

9 SEZNAM TEBEL, GRAFOV IN SHEM SEZNAM TABEL TABELA 1: Predvidena rast prodaje naftnih derivatov, trgovskega blaga in storitev v koeficientih za obdobje petnajstih let 37 TABELA 2: Planirane prodajne količine blaga za obdobje petnajstih let 37 TABELA 3: Prikaz planirane marže Podjetja X ter planiranih marž najemnika za obdobje petnajstih let 39 TABELA 4: Prikaz zaslužka, stroškov in poslovnega rezultata investicije v obdobju petnajstih let 41 TABELA 5: Zaslužek, stroški in poslovni rezultat najemnika v obdobju petnajstih let 44 TABELA 6: Primerjava stroškov bencinskega servisa z in brez avtopralnice 45 TABELA 7: Prikaz denarnega toka pred in po obdavčitvi in kumulativnega denarnega toka pred in po obdavčitvi investicije po letih 46 TABELA 8: Prikaz denarnega toka in kumulativnega denarnega toka za najemnika po letih 46 TABELA 9: Prikaz neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti za 5, 10, 15 let 47 TABELA 10: Prikaz planiranih stroškov investicijskega projekta 50 TABELA 11: Prikaz dejanskih stroškov investicijskega projekta 50 TABELA 12: Prikaz potrebnih finančnih sredstev 51 TABELA 13: Plan vračanja sredstev virom financiranja 53 SEZNAM GRAFOV GRAF 1: Prikaz planirane prodaje v količinah za obdobje petnajstih let 36 GRAF 2: Prikaz gibanja planiranega maloobmejnega prometa v obdobju petnajstih let 38 GRAF 3: Prikaz planiranega zaslužka od prodaje trgovskega blaga v obdobju petnajstih let 40 GRAF 4: Prikaz planiranih stroškov investicije 42 GRAF 5: Prikaz gibanja planiranega neto dobička investicije v obdobju petnajstih let 43 GRAF 6: Prikaz planiranega neto dobička najemnika novega bencinskega servisa po letih 43 GRAF 7: Prikaz kumulativnega denarnega toka investicije za obdobje petnajstih let 48 GRAF 8: Prikaz kumulativnega toka za najemnika v obdobju petnajstih let 48 GRAF 9: Prikaz planiranih in dejanskih vlaganj 49 SEZNAM SHEM SHEMA 1. Zaprt sistem pretakanja goriv na bencinskem servisu 56 SHEMA 2: Sistem polnjenja in praznjenja avtocistern 58 SHEMA 3: Prikaz zaprtega sistema pretakanja 58 SHEMA 4: Zaprti sistem pretakanja goriv na bencinskem servisu 59

66

67

68