Urbani športi v Mariboru

1PB

Prihodnost naprednim

Maribor, 30. junij 2014

URBANI PORTI v Mariboru

32

Razvijanje objektov za urbane porte kot irjenje zanimanja mladih po portu.

Priloeno gradivo predstavlja potrebe mladih in ire drube po urbanih portih v Mariboru. Zavzemamo se, da bo predstavljena vsebina v prihodnje realizirana in nala svoj prostor v naem mestu Maribor.

PREDSTAVNIKI URBANIH PORTOV

32

Kazalo

Razvijanje objektov za urbane porte kot irjenje zanimanja mladih po portu

1. Uvod Mladi in ivljenjski stil

2. Analiza stanja Socialna sprememba nova kultura mladih; urbana subkultura 3. Razvijanje objektov za urbane porte in zakaj jih mesto Maribor potrebuje? Glavni razlogi zakaj bi morali biti urbani porti javno financirani

4. Reitev Idejna zasnova novega parka

4.1. Osnovni koncept 4.2. Tehnine specifikacije

5. Vsebina 5.1. ole urbanih portov 5.2. Regionalna, medregionalna in mednarodna tekmovanja

5.3. Delavnice ostalih urbanih aktivnosti6. Reitev Idejna zasnova Parkour Grabit7. Reitev Idejna zasnova Adrenalinski park Koroki most

6

7

7

8

15

16

18

19

20

20

21

21

22

26

54

MLADI in ivljenjski stil

#10

76

1. Uvod Mladi in ivljenjski stil

Sprememba duha asa ne vpliva zgolj na drubene in ekonomske smernice, temve predvsem na nain na katerega se posamezniki v asu in okolju tem spremembam prilagajajo. Tovrstni kon-tekstualni vidiki vplivajo na preivljanje posameznikovega vsakdana in prostega asa, ter sooblikujejo njegov ivljenjski stil. ivljenjski stil razumemo kot kompleksen pojem, ki predstavlja skupek norm in vred-not, obenem je vzorec fizinega, socialne-ga in mentalnega obnaanja posameznika doloene starosti, spola in kulturnega ozadja. Glavna funkcija ivljenjskega stila je osebnostni razvoj, ki je gonilna sila izraanja posameznika. Med to tejemo tudi udejstvovanje mladih posameznikov v urbanih portnih in z njimi povezanih ostalih aktivnostih (slikanje, snemanje, glasbeno udejstvovanje).

Preivljanje prostega asa in ivljenjski stil mladih se je skozi zgodovino kontinuirano spreminjal. Danes v vse bolj sedentarni drubi, ki jo na vsakem koraku spremlja vse veja uporaba tehnologije, ki tako sooblikuje ivljenjski stil mladostnikov. Na podlagi statistinih raziskav so mladi v primerjavi z zgodovino vse manj portno aktivni, manj se gibljejo in vse manj svo-jega prostega asa preivljajo zunaj. Vsi ti dejavniki prav tako vplivajo na zdravje mladih in na naraanje nekaterih kro-ninih bolezni e v zgodnji mladosti. Med te spada tudi naraajoa telesna tea mladih, kar je e posebej zaskrbljujoe, saj je odstotek mladih s preveliko telesno teo vse veji.

Poleg naraanja trenda sedentarizma med generacijo mladih, Evropska ra-ziskava o alkoholu in drugih drogah, ki jo koordinira vedski Svet za informacije o alkoholu in drugih drogah (CAN) ob podpori skupine Pompidou prav tako gov-ori o zatekanju mladih k drogam. Slede po rezultatih raziskave slovenski najstniki pogosteje uporabljajo razline substance

kot je povpreje najstnikov ESPAD. Kot kaejo raziskave se mladi e vselej preve zatekajo k drogam.

Spodbujanje participacije mladih v ur-banih portih lahko prispeva k aktivneji vlogi mladih tako v sklopu individualnega preivljanja prostega asa kot v sklopu oblikovanja aktivnega ivljenjskega stila. Obenem bo kreiranje ustreznega in svee-ga lifstyle urbanega prostora za mlade pripomoglo k temu, da se bodo mladi ponovno prieli druiti brez substanc, zunaj stanovanja in raunalnika in s tem pripomogli, da ponovno razvijejo ut za samospotovanje.

Tako imenovani Urbani porti spadajo v kategorijo samoorganiziranih lifestyle portov, med katerimi so:

Rolkanje BMX Parkour (ulina gimnastika) Gorsko kolesarjenje Deskanje prostega sloga Smuanje prostega sloga in Ski cross Surfanje Rolanje

Lifestyle porte, ki so se razvili med leti 1960 1970 poznamo tudi kot akcijske porte, najstniku pa predstavljajo veliko ve kot samo port per se. Za razliko od tradicionalnih portov, ki delujejo v okvirih drutev in portnih zvez, predstavljajo lifestyle porti kombinacijo porta s hedon-istinim pristopom k ivljenju.

e poenostavimo, imajo lifestyle porti monejo socialno noto (druenje) in vejo svobodo pri izbiri doloanja asa za portne aktivnosti v primerjavi s tradicionalnimi porti.

76

2. Analiza stanja

Upadanje tevila mladih v organiziranih portih. V zadnjih letih smo pria upadu zanimanja mladine in otrok za konvencionalne institucionalizirane porte, medtem ko so neformal-ni, samoorganizirani porti vse bolj popularni (Schildmacher, 1998; Thorpe & Wheaten, 2010). Upadanje zanimanja za port pri maldih v tradicionalnih portih je fenomen, ki je zadnje ase pridobil pozornost tudi v znanosti. Vedno manje tevilo lanov mladih v por-tnih klubih je postal mednarodni problem (De Knop, Engstrm & Skirstad, 1996; Gould, 1987, Seippel, 2005; Sisjord, 1994 & 1995; EU study; 2004).

Ve raziskav kae, da je port ena izmed glavnih aktivnosti preivljanja mladine (Skille, 2006). Vendar ve kot tretjina mladih po konani osnovni na prehodu v srednjo olo zakljui z aktivnim treniranjem v okviru portnih klubov in kae zanimanje po samoorgani-ziranih portih.

Modra funkcija prikazuje, upad organiziranih portnih aktivnosti pri mladih med 13-im in 17-im letom starosti, medtem ko roza krivulja prikazuje porast interesa za samoorganizirani port v istem obdobju. Temu sledi, da je organiziran port glavno preivljanje prostega asa predvsem pri osnovnool-ski mladini in poasi zgublja pomen pri otrocih, ki prehajajo v najstnika leta.

Temu botrujejo naslednji dejavniki:

lifestyle porti niso ve podtalni, ampak so postali svetovno popularni, ivljenjski stil, ki ga predstavljajo lifestyle porti je mnogo bolj svoboden, fleksibilen in igriv, svetovni mediji, socialna omreja in svetovne korporacije (Adidas, Nike, Coca Cola), ki

irijo popularnost teh portov v vse pore nae drube, eja najstnikov biti del urbane subkulture, elja biti uspeen lifestyle portnik (Filip Flisar, Aljoa Krivec).

Upad zanimanja za tradicionalne porte je tudi posledica njihovih togosti:

asovna stiska; prepletanje olskih obveznosti s treningi; nedoseganje osebnih norm, neuspeh; iztroenost, burn out; pomanjkanje zabave in igre kot eden najpomembnejih vzrokov;

Socialna sprememba nova kultura mladih; urbana subkultura

98

Samoorganizirani porti kateri so bili elaborirani zgoraj posta-jajo poglavitni spremljevalni del vsakdana mladih danes. Ti porti ne potrebujejo nobene strukture ali vezanosti na doloeno or-ganizacijo za zabavo in uitek na igriu.

V tovrstnem oziru se je potrebno osredotoiti na drugane socialne norme kot jih navaja olimpijsko razmiljanje, norme kot so hi-treje, vije, moneje (citius, altius, forties) ter razmiljati v smeri brez izkljuevanja, ve zabave in ve monosti.

Taken trend pristopa k portu je rezultat odnosa med okoljem in njegovim posameznikom. Okol-je kot prostora znotraj katerega pride do interakcije med iro skupino ljudi in posameznikom kot predstavnikom urbane sub-kulture. To pomeni, da je fizina aktivnost (ukvarjanje s portom) mono povezana s socializaci-jo. e se spreminja okolje, se spreminja tudi posameznik.

Pomembno je, da obina, ki daje drubenemu okolju pod-stat delovanja, prepozna nove ivljenjske stile v drubi, katero konstituira, jih definira kot del preivljanja prostega asa mla-dih, ter jim tudi ponudi ustrezno infrastrukturo.

3. Razvijanje objektov za urbane porte in zakaj jih mesto Maribor potrebuje?

Danes adolescenti iejo bolj fleksibilne in moderne oblike portnega udejstvovanja. Prav zato je potre-bno, da obina te spremembe v drubi spremlja in nudi tem portom tudi podporo. Brez zagotavljanja infrastrukture za urbane porte bodo otroci in mladi-na (vsaj dobren del) prenehali biti aktivni.

98

Glede na naraajoe tevilo mladostnikov, ki se ukvarjajo s samoorganiziranimi urbanimi porti, lahko obina povea monosti rekreacije mladostnikov,

ki sestavljajo korpus mesta z zagotavljanjem ustreznih infrastruktur za urbane porte. 1130 podpisov, ter mona iniciativa Maribor za sk8park je zgolj pokaza-la, da obstaja kritina masa posameznikov, ki si tak prostor resnino eli.

1110

Trenutna podoba mariborskega skateparka je precej kla-vrna. Objekti so stari in nevarni, asfaltna podlaga je z leti postala groba in predstavlja vejo nevarnost za pokod-be, celoten videz pa daje podobo zanemarjenosti port-nega objekta, kar na duhovit nain prikae na ambasador in podpornik prenovitve Filip Flisar.

Problematika trenutnega skateparka v Mariboru

1110

Kot primer dobre prakse kako se je prenove potrebno lotiti smo izbrali obino Novo Gorico, ki je prejnje leto svoj skatepark prenovila in uspela zgraditi sodoben park, ki je najveji v tem delu Evrope.

Izgradnja parka v Novi Gorici

Primer dobre prakse:

1312

10

razlogov za prenovo trenutnega skateparka

1514

1. v primerjavi z ostalimi portnimi objekti skatepark ni pravilno

vzdrevan. Objekti v njem so neprimerni, zastarani in nevarni;

2. s primernim parkom lahko organiziramo ole razlinih urbanih

portov ter medregionalna in mednarodna tekmovanja v okviru

priznanih mednarodnih organizacij;

3. rolkanje je zraslo in podtalnega v mainstream port;

4. predstavniki urbanih portov predstavljajo vitalen del urbane

skupnosti in nujno potrebujejo sodoben objekt za svoje aktivnosti;

5. e skatepark ni urejen, je celo mesto skatepark;

6. s teavami, ki se sreuje sodobna druba glede nezdravega

ivljenjskega stila, so urbani porti dodatna aktivnost za katero

se lahko mladina odloi;

7. rolkanje v parku je mnogo varneje kot pa na ulici;

8. noemo, da nae mesto ostane na periferiji v primerjavi

z ostalimi evropskimi mesti glede razumevanja urbanih portov;

9. skatepark je idealen prostor za obolske dejavnosti;

10. ker imamo 1136 podpornikov, ki so na peticiji s svojimi podpisi

in komentarji podprli izgradnjo novega parka;

10 razlogov za prenovo trenutnega skateparka:

1514

Zdravje & boj proti debelosti

mladim omogoiti fizino aktivnost in aktivneje preivljanje prostega asa.

Dobro poutje posameznika

fizino (aktivno telo) psiholoko (samozavedanje aktivnega delovanja telesa) socialno (druenje z vrstniki, izkunje v skupnosti in osebnostna rast)

Utrjevanje drubenih vezi vkljuevanje mladih v iro drubo/skupnost integracija vseh otrok skozi portne aktivnosti kreiranje moneje skupnosti poveevanje socialnega kapitala

Pozitivne lastnosti lifestyle portov: lahko dostopni fleksibilni glede na as udejstvovanja nizki stroki dodatna monost za tiste otroke, ki se e ukvarjajo s tradicionalnimi porti alternativna monost za tiste, ki se ne elijo udeleevati v organiziranih portih

Medtem ko tradicionalni

porti privlaijo predvsem

tiste otroke, ki si elijo tre-

nirati v organizirani obliki,

lifestyle porti vkljuujejo

obe komponenti pristopa k

portu. S tem, ko so

nekateri lifestyle porti

postali olimpijske discipline,

so tudi ti zaeli delovati v

okviru organizacij

(tekmovalni del), medtem

ko veina lifestyle portnikov

deluje povsem neodvisno

od njih.

e otroci v veliki meri

izstopajo iz organiziranih

portov do 16. leta starosti,

se zaradi samostojnosti in

svobode izbire asa

aktivnosti pri lifestyle portih

to ne dogaja.

Glavni razlogi zakaj bi morali biti urbani porti javno financirani

1716

4. ReITev idejna zasnova novega parka in ivljenski stil

1716

POROcILO UPRAve ManageMent report

4. ReITev idejna zasnova novega parka in ivljenski stil

1918

4.1. Osnovni koncept

Idejna zasnova je kreirati nov skatepark, ki bo obenem s svojimi objekti in postavitvijo bil privlaen na pogled tudi vsem, ki se konkretno z urbanimi porti ne ukvarja-jo. Bolj kot zaprt prostor za izvajanje portnih aktivnosti, je namen zgraditi takno infrastrukturo, ki bo nevsiljivo sovpadala z okoljem, v katerega bo umeena in bo namenjena predvsem preivljanju prostega asa mladih.

Vsi deli so med seboj povezani pa vendar vsak slui svoji specifini rabi. V portni objekt bi tudi vkljuili mesto s tekoo pitno vodo, koi za smeti, medtem ko razsvetljava e stoji. K zasnovi so

dodana tudi drevesa, ki bi na nekaterih delih zagotavljala senco in zvono izolacijo in tudi pripomoglo k estetskemu videzu park.

1918

4.1. Osnovni koncept 4.2. Tehnine specifikacije

Predlog za nov skatepark je umeen na lokacijo, ki je v okviru idejne zasnove e namenjena poligonu samemu. Nov park bi se od starega razlikoval po obsegu povrine in podrobnem oblikovanju poligona v sklenjeno celoto vrhunske in sodobne portne naprave, primerne za organiziranje vejih tudi mednarodnih tekmovanj.

Poligon sestavljajo tirje glavni deli:a) Zgornja pload z bazenom

c) Otroki poligon

b) Spodnja pload z bolj urbanim izgledom elementov

d) hika, ki bi sluila za ostale aktivnosti (dj, foto in video delavnice ter skladie)

Vsi deli so med seboj povezani pa vendar vsak slui svoji specifini rabi. V portni objekt bi tudi vkljuili mesto s tekoo pitno vodo, koi za smeti, medtem ko razsvetljava e stoji. K zasnovi so

dodana tudi drevesa, ki bi na nekaterih delih zagotavljala senco in zvono izolacijo in tudi pripomoglo k estetskemu videzu park.

2120

Nekatere aktivnosti e obstajajo; ola rolkanja z Luko Penom

Z modernim parkom imamo monost poveati in izboljati dejavnosti v njem. Mesto

Maribor premore vrsto ljudi z mednarodnimi povezavami, s pedagokim in tehninim

znanjem urbanih portov. Zraven samega druenja in samoorganiziranega izvajanja

aktivnostih posameznikov, se bodo izvajale tudi organizirane dejavnosti.

Nart je organizirati razline ole urbanih portov:

Rolkanja;

Prostega sloga z BMX-i;

Vonje in skokov s skiroji;

5. Vsebina

5.1 ole urbanih portov

2120

Naa ira regija (podroje Balkana), Madarska, Avstrija in del Severne Italije organizirajo kar nekaj mednarodnih tekmovanj v rolkanju in kolesarjenju prostega sloga. To jim seveda omogoa ravno ustrezna infrastruktura.

Kot smo e nekajkrat omenili, se bodo dogajale tudi organizirane delavnice naslednjih aktivnosti, ki so mono povezane z urbanimi porti: DJ delavnice;Foto delavnice;Video delavnice

Nekaj primerov.

Takne tekme so zanimive tudi za mesto, saj:

poivijo mestni utrip;

povezujejo mestno mladino iz ostalih okrajev in drav;

oivljajo turizem s svojo ivahnostjo;

5.2. Regionalna, medregionalna in mednarodna tekmovanja

5.3. Delavnice ostalih urbanih aktivnosti

Pannonian Challenge: Osijek; Hrvaka

Flowgrind tekmovanje 2014 v Novi Gorici

Maribor ZA skatepark tekmovanje; Maribor

2322

6. ReITev idejna zasnova

Parkour Grabit

2322



Parkour Grabit

2524

Motiv postavitve portnega parka je, da ljudem po-

kaemo, kaj vse je nae telo zmono narediti skozi

gibanje. Skozi brezplane delavnice, ki bi se dogajale

na portnem poligonu, bo portno drutvo Grabit

pokazalo, emu je nae telo namenjeno. Drutvo ima

v tem portu 3-letne izkunje, ki so bile med drugim

pridobljene na raznih delavnicah v tujini. Pomembno je

omeniti, da gre za relativno mlad port, ki po svetu e

uiva veliko priljubljenost.

Namen projekta je pribliati kulturo gibanja ljudem

vseh starosti. S tem se bo poveala ozaveenost ljudi

o zdravem nainu ivljenja. Zaradi same atraktivnosti

porta priakujemo, da se bo posledino pri ljudeh

zbudila zavest o pomembnosti gibanja in s tem izbol-

janje lastnega zdravja.

Do sedaj smo izpeljali kar nekaj brezplanih delavnic.

Zanimanje, predvsem pri mladih, je preseglo naa

priakovanja. Delavnico smo izvedli v dveh delih. V

prvem delu smo udeleence pouili, kaj je parkour in

kako je nastal. V drugem delu pa smo se lotili praktinih

vaj. Poudariti je potrebno, da je portno drutvo Grabit

najveje drutvo za ekstremne porte v Sloveniji. Ima

namre ve kot 100 registriranih lanov. Delavnice, ki

smo jih organizirali do zdaj, smo izvajali v telovadnicah

v katerih tudi treniramo.

Na poligonu bomo prirejati tekmovanja dravnega,

evropskega in svetovnega merila. S tem bo veliko

pridobila lokalna skupnost mesta Maribor. S samim pol-

igonom bomo namre pritegnili v Maribor portnike iz

drugih drav in s tem poveali prepoznavnost le-tega v

svetu. Mesto Maribor in njegovi prebivalci bi imeli poleg

poveanje prepoznavnosti v svetu korist tudi v tem, da bi

ob tekmovanjih na Parkour Grabit parku bili tekmovalci,

spremljevalci, promotorji in gledalci nastanjeni v hotelih

v naem mestu. Le-ti bi si tudi ogledali mestne zname-

nitosti, ki bi jih preko socialnih omreij s fotografijami

promovirali iri publiki.

Prav tako se lani naega drutva udeleujemo tek-

movanj v evropskem in svetovnem merilu in bomo

ob izgradnji Parkour Grabit parka v Mariboru lahko

portnike iz drugih drav povabili na skupne treninge v

na park.

6. Parkour Grabit

2524

Slika 1: Prikaz konnega izgleda Parkour Grabit parka ob mestnem parku.

Slika 2: Grafini upodobitev Parkour Grabit parka.

2726


adrenalinski Park koroki most

2928

Osnovna ideja navedenega projekta je ustrezno in

predvsem varno opremiti razgledni stolp na Korokem

mostu v Mariboru z portno opremo, ki bo omogoala

izvajanje razlinih portnih za veino nas novih zvrsti.

Zamisel projekta je naravnana v smeri, da bi iz vrha

stolpa na vzhodno ali zahodno stran pritrdili jeklene vrvi,

po katerih se bi bilo mono spuati s kripcem. V svetu

to zvrst porta poznajo pod imenom flying fox.

Zaprta dela stolpa bi sluila za house running (hoja

po zidu z glavo naprej), abzajling (spuanje po zidu,

z odrivi nog) podporni del mosta pa bi sluil za prosto

plezanje.

Stolp, ki je trenutno zaprt in ne slui svojim prvotnim

zasnovam (razgledni stolp) elimo ponuditi iri slovenski

javnosti ter turistom. V okviru stolpa bo mono preiz-

kusiti tudi druge porte, ki bi bili povezani z dravskim

turizmom. Vsekakor pa bi tovrsten objekt sluil tudi

kot poligon za usposabljanje sil Uprave za zaito in

reevanje Republike Slovenije saj nudi idealne pogoje

usposabljanja in bi bil edinstven v tem delu Evrope.

Menimo, da bi bila tovrstna pridobitev kot edinstvena

na obmoju Republike Slovenije zagotavljala razvoj in

promocijo porta na celotnem mariborskem ter irem

obmoju, saj tovrstnega objekta kljub velikemu in

naraajoemu zanimanju za adrenalinske porte e ni.

7. Adrenalinski park Koroki most

olska mladina, zaetniki, rekreativci, profesionalni

alpinisti, turisti in ostali plezalci si bodo na tej plezalni steni zagotovo priplezali

veselje in portno zadoen-je. V grafiki je predstavljena

visoka plezalna stena, ki je na-menjena olski mladini, zaet-nikom kot tudi zahtevnejim plezalcem.

Na njej bi bilo mogoe

organizirati redno olsko vad-bo, rekreacijsko plezanje, treninge portnih plezalcev ter

tekmovanja razlinih stopenj.

3130

Plezalna stena bi bila zgrajena po sistemu aktivne konfiguracije. Zajemala bo

vse osnovne naravne oblike, kot so: navpina ploa, previs, razpoke,...

Plezalna povrina visoke plezalne stene je predvidena v peeni povrini na 3D

poliester ploah, skupne povrine 365 m2, irine 23.5 m in viine 11.50 m do

18.50m, oziroma odvisno od izbrane opcije. Postavili bi jo ob betonski zid nos-

ilnih stebrov mosta, ki je predviden za plezalno steno. Previsnost plezalne stene

je predvidena od 0.50 do 2.00 m. S tem bodo plezalno steno lahko uporabljali

razlino sposobni plezalci. Plezalna stena bi bila odporna na de, UV sevanje,

zmrzal, veter, sol...

Barva plezalne stene bi bila peeno siva, stransko zapiranje pa v rdei.barvi.

Konstrukcija je iz jeklenih profilov in je povezana v sistem palija.

Plezalna stena bi bila funkcionalno prilagojena zahtevam, tako, da ne ovira

ostalih dejavnosti, ki bi se dogajale v sklopu Korokega mosta (vzdrevanje

mosta.ipd) . Stena bi imela vse plezalne povrine spojene skupaj v homogeno

celoto.

Visoka plezalna stena ima predvideno varovanje plezalcev z vrvjo.

Visoko plezalno steno bi opremili z vsemi varovalnimi elementi (ploice) ter

sidrii na vrhu plezalnih smeri (EN 12572 ). Za plezalno steno smo predvideli

e oprimke z montao.

Nekaj malega o plezalni steni:

3534

MARIBOR NAs PODPIRA

3534


MARIBOR NAs PODPIRA

PB36

prih

iN NApRed

H DNst

o o

Documents

Urbani športi v Mariboru