Nana Nataša ZeneliNana Nataša ZeneliPREKLETSTVO V ZLATI KLETKISenzacionalna zgodba Urške Čepin

Fotografije Helena Kermelj, Grega Gulin, Jani Božič, Miran Jurišič, Sašo Radej,Primož Predalič, osebni arhiv; posredovala Adria Media, LjubljanaIzdala in založila Učila, založba, d.o.o., Tržič, 2009Za založbo Srečko Mrvar

Natisnjeno v EUNaklada v trdi vezavi 500 izvodovNaklada v mehki vezavi 3500 izvodov

PREKLETSTVOV ZLATI KLETKI

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-94ZENELI, Nana Nataša

Prekletstvo v zlati kletki / Nana Nataša Zeneli. - Tržič :Učila, 2009

ISBN 978-961-00-0757-9 (trda vezava)ISBN 978-961-00-0758-6 (broš.)244621312

D omov sem prišla nekaj minut čez polnoč, sesezula in odšla v spalnico, kjer meje že čakal

Aleš. Že na njegovem obrazu sem videla, da bonekaj hudo narobe, saj me ni samo odsotno po-zdravil, tudi gledal me je prezirljivo. Ker sem bilautrujena, sem se ulegla zraven njega, takrat pa sejedvignil in me začel zmerjati.

"Kurba, kje si bila? Zakaj si zamudila? Če semti rekel, da bodi doma ob 23. uri , bi se morala tegadržati!!!!" je na ves glas vpil in njegov obraz je bilsovražen, njegove oči spremenjene.

Ustrašila sem se, in v trenutku ko sem začelapojasnjevati, da sem pozabila na čas, saj se s p rija-teljico Ajdo nisva že dolgo videli, meje zagrabil zaroko, potegnil iz postelje in me močno udaril.

5

Otrpnila sem. Ostala sem brez besed. Šok!Solze so se mi ulile in vse, kar sem nekako

uspela izustiti, je bilo: "Aleš, saj vendar nosimtvojega otroka, veš, da se nisem kurbala!" Zamiža-la sem in solze so tako močno tekle, da bi lahkonapolnila celo kad z njimi. Pograbil je svojih pettelefonov in jezno zapustil spalnico z besedami:"Za to mi boš še plačala! !"

Zaslišala sem zvok avtomobila, ko je z vso jezoodpeljal. Odšla sem v kopalnico, se pogledala vogledalo in zagledala osebo, ki nikoli prej ni doži-vela nasilja, nikoli verjela, da bi se njej kaj takegalahko zgodilo. Kri mi je tekla iz nosu. Moja kri, kije hkrati kri otročka, ki ga nosim v sebi, najinegaotroka, sad najine ljubezni, ki je star komaj dvameseca in je z menoj občutil pekel, boleč pekel.Misel na mojega otroka me je po koščkih lomila,vprašanja, sama vprašanja so vrela iz mene.

Bo z otrokom vse v redu? Kako je on to občutil?Bo imel posledice? Ga bom izgubila?

Na ves glas sem panično zajokala. Nisem siznala razložiti, čemu sem si to zaslužila. Je to tavzrok? NEEE je vpilo iz mene, to ni pravi vzrok.To je bolno ljubosumje. Stopila sem pod prho, sepočasi umirila, preoblekla v pižamo in odšla v na-

jino posteljo. Zvila sem se kot polžek, objelavzglavnik in misli so me odpeljale na začetek naji-nega poznanstva.

7. DECEMBER 2004

Čudovito vzdušje, okrašena Ljubljana, nakupo-valna mrzlica, veselje, ki ga je bilo čutiti na

vsakem koraku, prijazni ljudje, ki me obdajajo, innotranje zadovoljstvo, ki je kar prekipevalo v me-ni.

Odpravljam se proti domu, ko me pokliče mojprijatelj Gašper in mi predlaga, da bi se dobila nakavi, saj ima zame dobro ponudbo. Prišel me jeiskat, saj takrat še nisem imela niti vozniškega iz-pita niti svojega avtomobila. Odpeljal me je nanjegovo delovno mesto, v avtohišo, ki je imelaprij eten lokal.

Usedeva se, k nama pristopi prijazna, zelo prsa-ta natakarica Erika in naročiva dve kavi. Gregor mipove, daje Erika punca njegovega direktorja, torej

9

lastnika avtohiše, s katero je baje že šest let, da jestara 21 let, da ji je plačal prsne vsadke, mimogre-de pa mi je še omenil, da ima direktor še eno par-tnerico, s katero imata dva otroka, in da se mu zdi,da ima kar obe naenkrat.

Smejala sva se na ta račun in klepetala o različ-nih stvareh, dokler ga nisem vprašala, zakaj me jepravzaprav pripeljal sem.

Povedal mi je, da njegov direktor išče pomoč zadelo za točilnim pultom, ker je mesec december,da imajo zelo veliko dela, ki ga ena sama ne zmoreopravljati.

Tako se je spomnil name. Pojasnila sem mu, dasem bila pred časom na razgovoru v državni službi,kjer so me za redno sprejeli, tako da po novem letuzačnem delati v pisarni, saj sem končala ekonom-sko šolo. Da že sam dobro ve, da imam lokalovoziroma kelnarjenja čez glavo, saj sem se ves časšolanja preživljala s honorarnim delom, torej kel-narjenjem. Pa je vztrajal, da bi delala samo ta mesecin naj ga vendar razumem, da želi narediti vtis nadirektorja ter mu pripeljati pošteno, delovno inluštno dekle.

Ker takrat nisem znala reči ne, sem pristala narazgovor z njegovim direktorjem. Poklical gaje po

telefonu in takoj je prišel. Vstopil je skozi vrata,pristopil k nama in se mi predstavil: "Aleš Če-pin."

Sedel je k nama in Gregorju namignil, naj najupusti sama.

Njegovi pogledi so mi bili neprijetni, saj me jeneprestano ocenjeval in večkrat so se njegove očiustavile na mojih prsih, ker sem bila že od nekdajzelo prsato dekle. Veliko je govoril, mi zelo laskal,malo spraševal in na koncu sem pristala na njegovoponudbo. Naslednji dan sem začela delati in takoje bilo vse do dneva, ko mi je Erika jezno rekla, dame ne rabijo več. Čudno mi je bilo, zakaj je karnaenkrat jezna name, saj sva se dobro razumeli.Užaljeno sem se odpravila domov, ko je zazvonilmoj telefon.

Na drugi strani zaslišim Alešev začudeni glas:"Kje si, Urška? Kam si šla?"

Pojasnim mu, kaj mi je bilo rečeno, on pa takojpredlaga, da greva na pijačko. Pride pome in meodpelje v Grebenčevo klet. Med večerjo je zazvonilnjegov telefon, na drugi strani je bila besna Erika,ki ji pojasni, da je na poslovnem sestanku. Nadolgo in široko mi razlaga, kako Erike ne maraveč, kakšna zoprna ženska je, da jo bo kmalu od-

pustil, daje njuna zveza že proti koncu in podobno.Na vsak način mi je želel povedati, da bo kmalusamski, ter da naj kar lepo čez par dni pridem nazajv službo.

Veliko mi je pripovedoval o materi njunih dvehotrok, s katero sicer živita pod isto streho, vendarspita vsak v svoji sobi, in nikoli ni našel lepe bese-de zanjo. Neprestano je ponavljal, da mati ne maranjunih otrok, da je slaba mati, da so njeni staršibolniki, kako ga obtožujejo, da laže, daje slab oče,skratka da mu delajo krivico. In takrat se mi jezasmilil.

Jaz mlada, stara komaj devetnajst let, brez živ-ljenjskih izkušenj, sem njegovim besedam stood-stotno verjela. Odločila sem se, da mu bom stalaob strani, in želela sem si, da bi bila prijatelja. Samoprijatelja. Aleš pa je z menoj imel drugačne name-ne, želel si je biti z menoj. Vsak dan pred službome je prišel iskat, peljal na kosilo, zvečer po kon-čanem delu me je odpeljal na večerjo in nazaj do-mov. Kljub njegovim zagotovilom, da z Eriko ni-mata nič več kot samo poslovne stike, je ona trdiladrugače in se mi nehote zaupala, kako je Aleš karnaenkrat spet strasten v postelji.

"Mi laže?" sem pomislila. Alešu sem navdušeno

povedala, kako sem vesela, da sta rešila njuno vezoin da naj bo srečen z njo, da sva midva tako ali takosamo prijatelja, zato me ne rabi vozit na razna ko-sila in večerje. Čez par dni pa sem od uslužbencevizvedela, da Erike ne bo več v službo, da se je od-selila iz njunega stanovanja nad lokalom, kjer staskupaj živela.

Tudi sam mi je povedal, daje dobila odpoved inda seje morala na hitro odseliti (opozorilo meni!?).Aleš naj bi bil samski, čeprav je živel v hiši s par-tnerico njunih otrok.

Živela naj bi skupaj samo zaradi otrok, a semčez čas od njegove hčerke izvedela, da kadar očipride k mamici, se imata še vedno zelo rada. ZAlešem si nisem želela biti, saj ni bil moj tip mo-škega, želela pa sem ob sebi imeti prijatelja, prave-ga prijatelja, s katerim si lahko vse zaupava, stojivadrug drugemu ob strani, saj sem mu tudi sama za-upala, kako sem že bila razočarana v ljubezni. Onpa mi je pripovedoval, kako ima lahko vse podkontrolo, saj se je dobival s štirimi puncami naen-krat in nobena ni vedela za druge (spet opozorilomeni!?).

Ko sem mu povedala, da želim biti z njim samoprijateljica, mi je za nekaj časa nehal pripovedova-

ti svoje ljubezenske zgodbice ter spolne fantazijein seje resno lotil projekta, kot gaje sam večkrat všali imenoval "Imeti in osvojiti Urško za vedno".Tej šali, vsaj mislila sem, daje šala, sem se naivnonasmihala, toda začelo se je ...

18. JANUAR 2005

MOJ ROJSTNI DAN

D anes praznujem dvajset let. S to mislijo sempočasi odprla oči in nasmeh se mi je kar sam

od sebe prikradel na usta. Veselo sem se odpravilauredit za v službo, ko je pozvonil telefon.

"Dobro jutro, lepotička, in vse najboljše ti že-lim," se je zaslišalo na drugi strani telefonske lini-je. Aleš je bil prvi, ki mi je čestital.

Kako lepo, sem pomislila.In vzhičeno je nadaljeval: "Rezerviral sem

savno in jacuzzi, samo za naju. Sama bova. Prvičbova lahko sama. Lahko se mi boš predala z vsemtelesom, ker čutim, da sva rojena drug za drugega.Urša, tako kot si me ti očarala, me doslej ni še no-bena."

Ni mi bilo ravno prijetno, vendar sem se mu

lepo zahvalila in mu rekla, da se vidiva v službi.Vztrajal je, da me pride iskat, ampak sem bila od-ločna, da grem z avtobusom. Celo pot sem razmi-šlj ala, kako bi mu povedala, da grem s prijateljicoven in da moram zavrniti njegovo ponudbo.

Joj, kako sem besna nase, ker ne znam odločnoreči ne in ne želim, da bi bil užaljen. Kaj naj storim?Kaj naj mu rečem?

Želim si z Mašo ven, žurat, saj je vendar mojrojstni dan, sem premišljevala vso pot do službe.Prišla sem v službo in pred vhodom zagledala mojsanjski avto, BMW M3, in to zlate barve.

Aleša ni bilo. Pomislila sem, da je užaljen, kermu nisem dovolila, da me pride iskat. Po končanislužbi sem se na hitro odpravila domov in ugotovi-la, da sem nekje izgubila telefon. Maša me je žečakala, lepo sva se uredili ter odšli v znano lju-bljansko diskoteko.

Imeli sva se fantastično, celo noč sva plesali inproti jutru sva se zadovoljni vrnili domov. Utrujenasem se ulegla in imela sem občutek, da sem komajdobro zaspala, ko je mami stopila v sobo, me počasizbudila in mi rekla, da me Aleš že ves dopoldankliče, na domači telefon, ker ga skrbi, če je z manovse v redu, saj meje baje celo noč poskušal dobiti na

mobilca, pa se nisem javljala. In če ob 14. u ri pridemdelat. Pogledam na uro, kazalci so kazali malo čezdeset, in mami sem dejala, naj mu reče, da je vseO. K. in da pridem. Zaspala sem nazaj in imela groznesanje, v katerih me je Aleš zmerjal in me klofutal.

Zbudila sem se čisto premočena in vem, da mije srce razbijalo tako hitro, da sem ga slišala vušesih. Uf, hvala bogu, da to ni res, sem se tolažila,se na hitro oprhala in odšla v službo.

Moj sanj ski avto je bil še vedno parkiran natan-ko pred lokalom. Stopim noter in zagledam Aleševužaljeni obraz.

"Živjo, Aleš," ga prijazno pozdravim. On pa:"Veš, da sem te celo noč klical!

Imela sva rezervirano savno in jacuzzi, pa tudiplačal sem že vnaprej. Želel sem biti s teboj, pasem potem moral?! povabiti Eriko, tako bedno semse imel z njo, neprestano sva se kregala, veš, da simi uničila večer!" je končal z rahlo povzdignjenimglasom.

Jaz pa sem se mu naivno in s slabo vestjo zače-la opravičevati, kot da bi bila njegova punca, in tos slabo vestjo, lepo prosim!!

Znižal je ton in mi dejal, da greva zvečer navečerjo.

Mimogrede, preden je zapustil lokal, mi je šelaskal z lepimi besedami in končal, da sem najboljseksi ženska, kar jih je videl. Lepo sem se počutila,saj mi je bilo vendar všeč, da me hvali.

Zvečer, po končanem delu, me je prišel iskat, inko sem odprla vrata njegovega avtomobila, sta mena sedežu čakali ogrlica Swarovski in rdeča vrtni-ca.

"Uau, Aleš, hvala," sem navdušeno dejala."Takega darila pa res še nikoli nisem dobila," inmu dala prvi poljubček na lica.

Spet je bil užaljen, ker se nisva strastno poljubi-la, kot je on pričakoval.

Usedla sem se, vzela ogrlico v roke, jo občudo-vala, vrtnico pa postavila na armaturo.

Vzkipel je: "Neeee. Kaj vendar počneš? A nevidiš, daje to usnje?" Kar streslo meje in odpelja-la sva se v smrtni tišini. Čez čas me je prijel zaroko in užaljeno sem jo odmaknila. Odpeljal mejedomov. Naslednji dan sva se dobila, pogovorila inspet je bilo vse po starem. Vsak dan kosila, večerjein njegove lepe besede. Nič poljubov, nič seksa.Želela sem si, da bi bila p rijatelja, zavedala pa semse, da bo Aleš vztrajal, dokler me ne bo dobil. Pase je zgodilo.

24. JANUAR 2005

PRVO POVABILO

Povabil me je na morje v hotel Palace. Le kakonaj ga prepričam, da bi šla z nama še moja

prijateljica Maša? Predlagala sem in on je p ristal.Maša mi je najprej potrdila, da gre, ko pa je napočiltrenutek odhoda, si je premislila. Grozno. In odšlasva. Sama. Misli so mi begale. Joj, prespala bovaskupaj! V isti sobi, v isti postelji! Moje misli jeprekinil telefonski klic njegove bivše partnerice, kiji je na dolgo in široko razlagal, da gre v Pulo naposlovni sestanek in pogledat čoln. Hmm. Čudno.

Zakaj ji je to rekel, če pa z njo nima nič? Zakaj?sem pomislila. Prišla sva v hotel, razpakirala stva-ri in odšla na večerjo.

Naročil mi je škampe! Priznam, da jih do takratše nikoli nisem jedla, zato jih tudi odpreti nisem

znala. Smejala sva se na ta račun in popila dvezelo dragi buteljki vina. Vrtoglavica od popitegaalkohola, lepe besede, pozornost in svet, ki mi jebil popolnoma tuj, so me osvojili.

Pristala sva v postelji, in ker jaz nisem bila večnedolžna, saj sem pred njim imela že kar nekaj fan-tov, sem vedela, kaj je predigra, kaj seks, vendar sose takratna moja pričakovanja zelo hitro končala.

Aleš se ni izkazal kot moški, ki bi si vzel časzame, me s predigro vzburil, Aleš je že končal, kosem se jaz šele dodobra razvnela, ostala sem brezorgazma. Razočarana sem zaspala.

Naslednje jutro sva se odpravila v Pulo, da mi jepokazal svoj čoln. Nisem bila razpoložena, imelasem močan glavobol, na bruhanje mi je šlo in leposem ga prosila, če greva lahko nazaj v Ljubljano.Nazaj grede sva se ustavila še na bencinski črpalki,kjer je za mojo mami kupil veliko bombonjero, zasestro čokolado, za očeta vino in zame zavitek ci-garet.

Odložil me je pred našo hišo, me poljubil nalička in predlagal, da greva naslednji dan v Italijo,kjer mi bo kupil, kar si bom zaželela. Seveda semz veseljem zagrabila priložnost, saj obožujemoblačila, in mu pritrdila.

Stopila sem skozi vrata in zagledala maminežalostne oči. Nič nisva spregovorili. Takoj semodšla v sobo in jokala, jokala in v solzah zaspala.

Sredi noči sem se zbudila, šla v kuhinjo, siskuhala čaj in razmišljala, kaj sem storila, v kajsem se spustila, saj nisem zaljubljena vanj. Prekle-ta naj bom. Zakaj ne znam reči ne??? Zakaj semsploh spala z njim??

Po najini prvi seksualni noči je menil, da svapar, in se je do mene tudi tako obnašal.

Razvajal me je, kupoval mi je vse stvari, karsem si zaželela. Dnevi so minevali in Aleš je bilprijazen, pozoren, pravi retorik, ki je imel v malemmezincu naštudirano, kako osvojiti žensko. In do-končno meje osvojil.

3. FEBRUAR 2005

NJEGOVA PROŠNJA

" "Prosim, Urška, da se preseliš k meni, sem naVič, saj sva tako ali tako večino časa skupaj.

Kaj praviš?" mi je predlagal zjutraj, ko sva sezbudila.

Seveda sem takoj pristala. "In ni ti treba večdelati, ker sem našel novo punco za pult," mi jeprijazno prišepnil na uho.

"Ampak Aleš, kaj pa bom počela ves dan?" meje zanimalo.

"Ne skrbi in uživaj," je končal, se na hitro oble-kel in odšel po opravkih. Stanovanje ni bilo luksu-zno, opremljeno je bilo zelo preprosto, v njem paso bili soba, kopalnica, hodnik in kuhinja. Vsakdan sem kuhala, prala, likala, opravljala gospo-dinjska dela, ker sem bila tako vzgojena, in želela

23

sem, da bi najin dom dobil pridih ljubezni, topli-ne.

Po nekaj dnevih najinega skupnega življenja jeprišel na dan z novico, da otroka ne moreta breznjega in da bo do njunih zimskih počitnic spal prinjiju v Šmartnem, kjer je živela tudi njegova bivšapartnerica. Ker me je znal prepričati, sem na topristala, tako daje vsak večer okoli 20.30 ure hodilk njim in se zjutraj zelo slabe volje vračal k meni.

"Prekleta baba neumna, ta je res prfuknjena,kako me izsiljuje, da vidiš, Urša, kakšna slabamati je, sploh ne mara mojih dveh otrok!" so bilivsakodnevni stavki ob njegovem prihodu.

"Še dobro, da nič več nimava, včasih bi jo karudaril, tako me sprovocira!" mi je govoril. Takratsem verjela, vse sem mu verjela, in obsojala maternjegovih otrok, kako je lahko tako kruta. Danesvem, daje bila to umazana igra.

FEBRUAR 2005

ZIMSKE POČITNICE

"U rška, jutri se začnejo zimske počitnice inmoja dva mulca gresta smučat. Uf, se bom

vsaj malo odpočil, babo bom pa ergu ven iz bajte,"mi je rekel. Jaz pa: "Ja, kam bo pa šla? Ne moreš jitega narediti, če nima kam iti? Kaj pa otroka?" semzačudeno spraševala.

"To ni tvoja stvar!" mi je zabičal. "Saj takokurbetina stara ni nič vredna in otroka si bom izbo-ril, da bosta pri meni, ker pizda ni finančno zmožna,da bi ju vzdrževala, pa jaz sem bogat in lahko vsepodkupim. Vsak pade na moj denar in vsi so pod-kupljivi!! Pa še varuško bom najel, da bova midvalahko uživala," je povzdigoval glas.

"Uboga," sem razmišljala, komentirati pa si ni-sem upala, ker me je vedno utišal.

Med počitnicami se je za dan odpravil na obiskk otrokoma, ki sta bila na smučanju, in ko se jevrnil, mi je navdušeno pripovedoval, kako je spo-znal luštno in prijazno varuško Mojco. Povedal mije, da je nakupil veliko dobrot, tudi za njuno varu-ško, z razlogom, da bo namenila več pozornostinjegovima otrokoma.

Čez leto dni sem odkrila njuna ljubezenskasporočilca, kako se imata rada, pa tudi če se nevidita vsak teden, je pa takrat, ko sta skupaj, zelovroče.

In res, njegova partnerica se je iz hiše izselila,saj ji je Aleš dal eno od njegovih stanovanj, menepa je naselil vanjo. Hiša mi ni bila všeč. Notranjaoprema ni bila po mojem okusu, zato sem želela,da jo prenoviva.

Dejal mi je, da je še prekmalu, da me tudi otro-koma še nekaj časa ne bo predstavil, ker bo zanjiju to prevelik šok, zato je moje stvari in oblačilaskril v svojo omaro v svoji spalnici, jaz pa sem sev hišo vračala vsak večer po 21. uri, ko je otrokadal spat, tako da me nista videla in sva midva lahkobila sama. Vsako jutro ju je odpeljal v šolo, popouku ju je prevzela njuna mamica, zvečer pa staprišla prespat k Alešu. Za vikende pa sta bila otro-

ka včasih pri mamici, včasih pri Alešu.Vprašala sem ga, kako to, daje on dobil skrbni-

štvo nad otroki, saj je ponavadi tako, da otrokedobi mati. In mi je po njegovo razložil, daje njunamama neumna, prfuknj ena, da je nenormalna, daje za v bolnico, da noče imeti svojih otrok, da ju nemara, skratka, čisto jo je spljuval. Da ima zaraditeh razlogov on otroke, ker je on idealen oče inimata vse pri njem.

Ni minilo niti mesec dni, ko se je odločil in mepredstavil otrokoma. Takoj smo se ujeli, velikosmo hodili na izlete, saj sem bila jaz pobudnica, damorata otroka uživati, videti vse lepote Slovenije,tako da ni bilo vikenda, da ne bi odšli ali v Postojn-sko jamo, na Bled, v Lipico in podobno. Večkratsmo hodili skupaj na morje z mojimi starši, vserojstne dneve smo praznovali skupaj in celotnanaša družina ju je sprejela za svoja. Oba sta mizatrjevala, da sta z nami srečna.

Za njiju sem res lepo skrbela, jima kuhala, po-spravljala, skupaj smo se učili, lepo smo preživlja-li skupni čas, vendar pa jima nisem hotela biti na-domestna mama, ampak bolj njuna prijateljica,sestra.

Me je pa čez čas šokiralo, ko sta se kar naenkrat

obrnila proti meni, ko sem se hotela z njima učiti,in sta mi dejala, da jaz že nisem njuna mama. Se-veda mi ni bilo jasno zakaj.

Pa sem punčko vprašala, zakaj me kar naenkratne marata? Odkrito, brez dlake na jeziku, mi jeodgovorila, da jima je oči rekel, da ju sovražim, daju ne maram.

"Kaaaaaaaaaj?" mi je rojilo po glavi.Jaz nikogar ne sovražim, jaz ne znam sovražiti!

sem z mislimi in solzami v očeh odšla v kopalni-co.

Ko je prišel Aleš domov, mu nisem nič rekla.Videl pa je, da nisem ravno dobre volje, vendarsem se izgovorila, da me boli glava in da grem vspalnico malo počivat. Čez čas je prišel za mano innačel pogovor na temo otrok. Kot da bi imel slabovest, mi je začudeno dejal, da ne razume, zakaj meotroka kar naenkrat sovražita in kako grdo o menigovorita. Tako dobro je zaigral, da sem pomislila,da sta morda samo ljubosumna name in da ju bo žeminilo, verjetno imata tako obdobje. Kako sembila naivna ...

Čeprav sem takrat verjela, danes vem, daje bilato njegova grda manipulacija z nami, saj mi je vesčas grdo govoril o svoji hčerki, kako je zoprna, da

mu gre na živce, kako je razvajena, kako je debela,govoril mi je, da on sploh ni rojen za otroke. Šemeni je v glavo vsiljeval, da jaz tudi nisem zaotroke in kako je najlepše, ko sva sama. Zato jevedno študiral, kam bova dala otroke v varstvo, dabova lahko brezskrbna in sama.

28. FEBRUAR 2005

SNUBITEV

U raje odbila 12.00. Leživa v postelji v njego-vem stanovanju na Viču, se pogovarjava, no,

Aleš razlaga, koliko žensk je imel, kaj vse je doži-vel, pokazal mi je ogromno slik njegovih bivših,kako so mu gole pozirale, ob tem pa nenehno po-navljal, kako so bile te ženske neumne, kako soprfuknjene, da so zrele za v norišnico in da sem jazpa čisto nekaj posebnega, tako lepa, tako seksi,tako dobrega srca.

Spraševala sem se; zakaj nisem ljubosumna nato njegovo pripovedovanje, zakaj ne občutim nitikančka ljubosumja ob gledanju njegovih bivšihgolih deklet?

Danes vem. Ker ga nisem ljubila niti nisem ni-koli bila zaljubljena vanj, nikoli nisem začutila ti-

stih prijetnih metuljčkov v trebuhu, saj sem te ob-čutke že poznala.

Ko je končal svoje zgodbice, mi je hladno re-kel:

"Dajva se midva poročit? A bi se ti poročila zmano?"

"Kaaaaaaj, a že?" sem mu rekla."To pa ni romantično, najprej se morava zaroči-

ti, a ne?" Nastala je tišina.Vstane iz postelje in mi začne razlagati o tistem

avtomobilu, ki je bil parkiran pred njegovim loka-lom, gre do omarice in mi da ključe mojega sanj-skega avtomobila BMW M3 zlato rumene barve,usnjeni sedeži kivi barve, športni kabrio.

"Zakaj pa to?" nič mi ni bilo več jasno."Ja, draga, to je moje zaročno darilo tebi, vem,

da ti je všeč, in zato je bil ves ta čas parkiran predlokalom."

Objela sem ga, se mu zahvalila in takoj poklica-la mami:

"Marni moja, poročila se bom."Na drugi strani nič. Tišina."Mami, a si tuki?""Ja, Urška, tukaj sem. Morala sem zajeti sapo in

prosim te, če še enkrat ponoviš, kar si mi pravkar

rekla," mi je s šokiranim glasom dejala."Ja, mami, poročila se bom, še letos. Veš kaj,

danes sva se zaročila, in srečna sem mami," sem šeenkrat ponovila.

Moja mami me je šokirano vprašala, če ni pre-kmalu, in da naj pridem domov, da se malo večpomenimo o poroki. Pristala sem in ji naročila, najreče očiju, da me pride iskat, saj sem dobila avto,da ga bo lahko odpeljal, ker jaz nimam izpita. DaAleš želi, da se avto čimprej odpelje z dvorišča.

Le zakaj? Danes vem. Avto je bil last njegovegaočeta, ki gaje čez par mesecev brez moje vednostiprodal. Moje zaročno darilo se je prodalo! !

Prišla sem z očijem domov, kar takoj smo seusedli za mizo in mami je začela:

"Urša, midva z očijem te imava najraje na temsvetu, želiva tako tebi kot tvoji sestri vse dobro,najbolj še, kar se da, vendar misliva, da se z Alešempremalo časa poznata, dobro bi bilo, da nekaj časaživita skupaj, da se dobro spoznata. In pomisli, dasi stara komaj dvaj set let. Meni osebno se zdi, dapreveč hitita, in iskreno ti povem, da nisem ravnonavdušena nad vajino poroko. No, naredila bostatako ali tako po svoje, saj sta oba polnoletna."

Bila sem tiho, nato je nadaljeval oči:

"Vse to je res, kar je mami rekla, ampak če timisliš, da si našla človeka, ki bo v dobrem in sla-bem s teboj, te bova podprla, čeprav mi tudi mojiobčutki govorijo, da se premalo poznata in daje zavaju to čisto prekmalu."

Branila sem se in začela: "Poglejta; Aleš še ni-koli ni bil poročen, rekel mi je, da nikoli do nobeneni čutil, da bi jo odpeljal pred oltar, mene pa imatako zelo rad, da me želi imeti celo življenje obsebi. Res, da je star 35 let, ampak mislim, da se ječlovek pri teh letih že umiril, je pa imel velikosmolo s svojimi bivšimi partnericami, ki so ga sa-mo izkoriščale. Rekel mi je, da sem njegova sanj skaženska, in jaz mu verjamem, saj mi to kaže tako zdejanji kot tudi z besedami," sem naivno razlagalain ju prepričevala. Ker sta videla, da se neizmernoželim poročiti, sta na koncu vendarle p ristala, če-prav sem videla, da sta to naredila samo zaradimene.

Kako naivna sem bila.

OPERACIJA PRSI

"U rša, veš kaj sem razmišljal, kaj če bi s i povečala joške, ker meni je to tako seksi, če

ima ženska ogromne," mi je Aleš ves navdušenpredlagal.

"Ja, valda, seveda, joj, super Aleš, jaz si to žezelo dolgo želim. A ti misliš resno?" sem mu dogo-vorila.

"Itak, zdaj pa sploh, ker boš kmalu moja žena inželim imeti najlepšo, popolno in seksi ženo."

"Samo Aleš, jaz si jih ne morem privoščiti, ni-mam denarja za poseg," sem mu žalostno zrla voči.

"Muca moja, ne sekiraj se, jaz bom vse uredil,vse plačal, ti samo reci ja in greva v akcijo."

"JA," sem veselo dejala in takoj vzela telefon v

roke ter poklicala dr. Fabjana in se dogovorila zapregled.

Oba sva se odpravila k njemu in skupaj izbralavelike vsadke, ki mi jih je dr. Fabjan vstavil nadmišico, saj kot mi je dejal, da v primeru, če bi siželela imeti kakšnega otroka, ne bo težav.

Moje okrevanje po posegu je bilo hitro in kratko,saj se mi je uresničila zelo velika želja, zato tudi'bolečin pravzaprav nisem občutila. Aleš mi je bil vveliko pomoč, saj prve dni nisem zmogla nič dela-ti. Kmalu po posegu sem oblekla seksi oblekicoznamke Cavalli, ki mi jo je kupil Aleš, in samasebi sem bila najbolj seksi ženska na svetu. TudiAleš me je pohvalil in bil vidno zadovoljen.

1. APRIL 2005

DATUM POROKE

Odpraviva se na Mačkovo po datum najineporoke. Že kot mala punčka sem sanjala o

cerkveni poroki, tako da sem tudi Alešu izrazilaželjo, da se poročiva cerkveno. Izvedela sva, damorava na določena predavanja, in z veseljem je tosprejel.

Na izbiro sva imela več datumov, vendar semjaz izbrala številko osemnajst, saj sem mis lila, daje to moja srečna številka, ker imam tudi na števil-ko osemnajst rojstni dan. Tako je bil določen datumnajine poroke, 18. junij.

Sporočila sem moji mamici in odpravila sva se naBled, kjer mi je Aleš v trgovini Zlatarne Celje kupilzaročni prstan, vreden približno 1000 evrov, potempa še 20 kremnih rezin za celotno mojo družino.

Vse do najine poroke je bil Aleš do mene in'moje družine zelo pozoren, lahko priznam, da jebilo moje življenje od aprila do junija sanjsko.Moji starši so prejemali razna darila od Aleša, vem,da je moja mami imela po meter bombonjer, vabilnas je na večerje, posojal svoje prestižne avtomobi-le, hodili smo na morje, poleg naju tudi moji starši,in vedno sta bila zraven tudi njegova dva otroka.

Tri mesece sem živela v sedmih nebesih. Trimesece so potekale priprave na najino gala poroko.

sva morala obiskovati predavanja zacerkveno poroko. Z mami sva hodili k šivilji, pa;`sestavljali meni, se dogovarjali s fotografom, sne-malcem, cvetličarno, rezervirati je bilo treba pro-stor in Aleš je vztrajal, da hoče poroko imeti v`hotelu Lev, poiskali sva glasbeno skupino, skratka'vse sva opravili sami, če pa sem čisto iskrena, je'',večino opravila moja mami.

Njegovi starši niso za to naredili nič, saj tudi;med seboj bolj slabo komunicirajo. Vendar pa sejeAleš v tem obdobju izkazal kot človek, kot dober'človek, z dejanji je kazal, da me ljubi, da me spo-štuje in da sem njegova princesa za vse življenje.;'Sveto sem verjela, da mi kaže prava čustva. Mogo-če pa mi jih je, to ve samo on.

Moja mami je napisala Alešu iskreno pismo, kermu je tudi sama verjela, daje dober človek, ki mebo varoval, spoštoval in ljubil vse življenje. Takoleje napisala:

Dragi Aleš!

Ob tako dragocenih in lepih trenutkih, kateri sev naših, predvsem pa v tvojem življenju in življenjunaše Urške trenutno odvijajo, čutim potrebo, da tinapišem nekaj svojih misli.

Pravijo, da so Angeli dejavni v senci in delajočudeže, ne da bi sami vedeli za to. Angeli so poseb-ni ljudje, ki sevajo svetlobo, dobroto in ljubezen.Svetlo in jasno postane povsod, kjer se pojavijo.Angeli so ljudje, ki nosijo v sebi neko veselje, ži-vljenjski optimizem, dobrotljivost, ki hoče in zmoredoseči ljudi okoli njih ...

Odsev ljubezni so, ki objema in greje vse okolinjih. Takšni posebni ljudje so sonce in blagoslov!

Dragi Aleš, takšen poseben človek si ti, si kotangel, kije naredil že mnogo čudežev.

Svetlo in jasno je postalo v naši družini, saj si vnašo hišo prinesel sonce in zvezdne utrinke z neba.Prinesel si mir, radost in prijateljstvo ...

Predvsem pa si prinesel ljubezen in blagoslovnaši Urški in jo tako popeljal od pekla do raja.Vsak trenutek ji daješ oporo, vzpodbudo, vračaš jivero vase, jo opogumljaš, spoštuješ in ljubiš, sajveš, da se je leta borila z bulimijo. To je vse, karpotrebuje, in srečna sem, ko vidim, da so se zanjonebesa začela že na zemlji.

V življenju se srečujemo z mnogimi ljudmi, a lemalo jih resnično vstopi v naše življenje in se vrastevanj.

Kot sem ti že enkrat v sms-u napisala, lahko leponovim, da so se mi v življenju vse najlepše stva-ri zgodile nepričakovano.

Dragi Aleš, tudi ti si nepričakovano vstopil vnaše življenje in osrečil našo Uršo ter vse nas!Odprl si nam svoj dom in svoje srce in s svojo ne-izmerno dobroto in s pozitivno energijo povezalnaši družini. S teboj sta vstopila tudi tvoja otroka— Nik in Manca — in vsi trije ste se za vedno vrasliv naša življenja in naša srca!

Zavedam se, daje res prava milost in blagoslovimeti ob sebi dobre in pozitivne ljudi, zato semhvaležna usodi ali pa Bogu, da te je pripeljala napot naši Urški.

Neizmerno te spoštujem in te imam rada, prav

tako tvoja otroka. Zate in za tvojo družino so vratanašega doma in naša srca vedno in v vsakem tre-nutku odprta!

Ker si poseben človek, ti z vso ljubeznijo inbrezskrbnostjo izročam našo Urško. Čuvaj jo inljubi jo vse dni svojega življenja. Naj vaju na vaji-ni skupni življenjski poti spremljata moj in božjiblagoslov!

Želim vama, da bo za vaju vedno nebeška ostalazemlja:

— Da bosta vsak dan drug z drugim slavila lju-bezen ter se ne bosta nikoli naveličala njenega le-žišča postiljati z dišečim cvetjem!

— Da se bosta drug pred drugim vedno trudila znasmehom spreminjati trnje v vrtnice!

— Da se bosta drug z drugim vsak dan veselilaspanca, ptic, ljudi in vseh čudežev življenja!

— Da bosta drug drugemu ohranila zvestobo doposlednjega obrežja življenja, ko se bo lahko zlilav nesmrtno ljubezen!

V juniju, 2005Tatjana Hočevar

40 41

18. JUNIJ 2005

DAN NAJINE POROKE

"Kadar imaš v življenju nekoga, ki te ljubi, siblagoslovljen. Dobil si v dar človeka, ki jeizbral, da bo hodil ob tebi."

To so besede, ki so bile zapisane v poročnemvabilu in so vabile svate, da skupaj z nama, na

najin dan blagoslova ljubezni, delijo trenutke srečein veselja.

Skozi okno meje prebudil sončni žarek. Noč zamenoj je bila prekratka, saj mi moje vznemirjenjeni dalo spati, slabo sem spala. Zvečer sta zravenmene legli še mami in sestra, s katerima smo joka-le, ker smo se zavedale, daje to naša zadnja skupnanoč. Aleš je spal doma pri sebi.

Pogledala sem sebe in ugotovila, da sem čisto

43

sama v veliki postelji, torej sta mami in sestra ževstali. Odpravila sem se pod prho, nato pa odkoraka-la do kuhinje, kjer me je mami pričakala s kavico.

Srečni sva bili, pa vendar žalostni. Spili svakavico in skupaj smo se odpravile k frizerju in vi-zažistki, kjer so nas lepo uredili. Po končanem le-potičenju smo se vrnile domov, se preoblekle inpočasi so že začeli prihajati prvi gostje. Nervoza innestrpnost sta kar vreli v meni, saj je Aleš krepkozamujal. Sorodniki so prihajali, nosili ogromnadarila, in tako kot vsaka bodoča žena sem nestrpnopogledovala, kdaj se bo prikazal Aleš.

Prišel je, vidno je bil vinjen, saj gaje baje že celdopoldan pil. Z grozo sem pomislila, če bo lahkozdržal ves dan, saj je komaj stal na nogah. V rokahje imel moj poročni šopek, moj lep poročni šopek,ter šopke za mojo mami, njegovo bodočo taščo,sestro, njegovo svakinjo, mojo babico in darilo zaočeta. Vse nas je presenetil z darovi.

Moja sestra je non stop jokala, kot da bi vedela,da on ni zame, in še pozneje Aleša nikoli ni pravposebej marala, pa tudi če ji je kupoval takšna alidrugačna darila. Še več, vzela jih je in jih postavila,kar vrgla jih je na omaro.

Svatje pa so Alešu pripravili še presenečenje.

Za pokušino mu je zgovo rna gospa Darinka ponu-jala `neprave neveste' — stare tete, sosede ... Bilo jeveliko smeha. Seveda sem na koncu prišla jaz,njegova `prava ljubezen'.

Najprej sva si večno zvestobo obljubila predBogom, v cerkvi svetega Antona Puščavnika naBrezovici pri Ljubljani. Želela sem se poročiti vdomači cerkvi, v kateri sem prejela vse svoje za-kramente.

Cerkveni obred je potekal v `družinskem'vzdušju, saj naju je poročil mladi duhovnik Tomaž,ministriral pa je moj mladi bratranec Simon, berilopa sem brala sama. Za poročno slavnostno petje jeposkrbela moja sestrična z dekliškim zborčkom.Pred časom mi je sorodnik rekel, da mu je žal, danaju je cerkveno poročil.

Ja, tudi meni je žal, saj sem pred Bogom stopilav sveti zakon.

V cerkev in pred oltar k ženinu, ob zvokih po-ročne koračnice, meje popeljal moj očka Janez. Toje bil posebno ganljiv trenutek za vse, posebej paza mojo mami Tatjano, ki je na ta `pravljični dan'nastopala kar v treh vlogah; v vlogi nevestine ma-me, v vlogi nevestine priče in v vlogi `novopečene'Aleševe tašče.

44 45

Po končanem cerkvenem obredu sta dve mladidružici, Aleševa hči Manca in moja sestra Ajda, scvetnimi listi posipali promenadno pot novopeče-nega para.

Prizadelo meje, ker Alešev sin ni prišel, saj semga imela in ga še vedno imam zelo rada.

Pred cerkvijo sva z Alešem dobila v dar dvabela golobčka, ki sva ju nato s `skritimi poročnimiželjami' spustila v sinje nebo.

Nato je sledila še civilna poročna slovesnost, kije potekala na Ljubljanskem gradu.

S srebrno penino sva nazdravila s svati in senato prepustila fotografu, da je opravil portretnofotografiranje na grajskem dvorišču. Počutila semse kot princeska, v prelepi nežni belo-rožnati dvo-delni obleki, posuta z belimi in rožnatimi biserčkiSwarowski, ob mojem princu Alešu v črnem kla-sičnem elegantnem smokingu z nežno rožnatosrajco, vse znamke Hugo Boss.

Po opravljenem obredu je poročna kolona vozils svati krenila v Grand hotel Lev v Ljubljano. Tujeza celotni protokol, kulinarično ponudbo, postrež-bo, videz banketne dvorane z odrom, plesiščem,banketnimi mizami in okrasje poskrbelo prijaznoin strokovno osebje hotela Lev z organizatorko

poročne slovesnosti, gospo Nino, in z vodjo go-stinstva gospodom Jožetom Oselijem, nekoč Tito-vim kuharjem, na čelu.

V sprejemni avli hotela Lev so že čakali prijazninatakarji s kozarci penine z jagodami. Ko seje vsavesela svatovska druščina zbrala, je vodja zabav-nega programa gospod Slavko Podboj svate pova-bil v slavnostno okrašeno banketno dvorano Ka-rantanija.

Lepo mi je bilo, ko sva z Alešem prikorakala vdvorano in so vsi svatje stali, ploskali na zvokepriznanega ansambla Victory in naju pozdravljali.Na mizah je bilo polno rož, na glavni mizi se je obzunanjem robu razprostirala po vsej dolžini bogatacvetna ikebana iz belih v rtnic, grahorja in zelenja.In prav za naju ter svate so pripravili poseben meniz naslovom `Poročna gostija Urške in Aleša ter vnjem predstavili izbor pijač in kulinarične umetni-je z izvirnimi imeni:

` Uvodno okušanje po Čepinovo'

Hobotnica v solati s kaprami in češnjevimparadižnikom v parmezanovi školjki na soli

`Juhe po Urškini izbiri'

Goveja juha z rezanci; Belušna kremna juha;Čista gobova juha s krompirjem

` Čepin-Hočevarjeve dobrote'

Ocvrti piščanec in pommes frites; Popečene domačekokoške in skutni štruklji; Pečen odojek in pekarskikrompir; Kuhana govedina z jabolčnim hrenom;Svinjska pečenka in pražen krompir

`Gremo na morje'

Nadevani kalamari in blitva s krompirjem; Brodet spolento; Lososova lazanja z blitvo; Njoki z beluši ingobami; Ocvrt morski pes in žafranov riž; Popečenazelenjava na olivnem olju; Vroči raki z metuljčki

`Levove kulinarične dobrote po izbiri poročnih prič'

Telečji medaljoni z gobami in ocvrtki; Piščančji kariin jasminov riž; Pljučna po dunajsko in krompir sskuto; Mariniran losos v listnatem testu; Svinjskaribica tandori in žafranov riž; Pica melancani; Pope-čene bučke in tofu milled feuille

`Sladice lepe Urške in polnočno presenečenje'

Sadni vrt; Izbrani siri; Golaževa juha

Gospod Podboj je vodil ves zabavni program pro-fesionalno, a zabavno in nevsiljivo na temo starihslovenskih običajev. Glavno piko na i zabavnemudelu poročne gostije pa je dodal seveda izbor do-brega ansambla. Vsi člani ansambla so se pokazaliv vsej svoji profesionalni in človeški širini. Izrednoso se potrudili pri obdelavi odra in ustvarili so en-kratne svetlobne efekte ter poskrbeli za vrhunskoozvočenje. Ob nepozabnih pevskih interpretacijahso ustvarili enkratno zabavno, igrivo, plesno terpevsko vzdušje in nas očarali s svojo prijaznostjo.

Plesalo seje, pilo in dobro jedlo. Nenač rtovano(vsaj delno) je bil na poročnem slavju `ukraden'poročni šopek, saj bi morali priči to dragocenostskrbno varovati. Za kazen in ceno odkupa sta natopriči dobili kazen, in sicer sta z ansamblom moralizapeti eno pesem.

Delno nenačrtovano je bilo tudi presenečenjemojega moža, saj je organiziral, da mi je njegovprijatelj Boštjan, tudi gost na svatbi, prinesel pose-ben kulinarični priboljšek; jastoga in jakoboveškoljke z zelenjavo, vse pečeno na žaru.

Presenečenj je bilo veliko, med njimi tudi ta, koje k meni pristopila Aleševa sorodnica, me prijela zaroko, potegnila na stran in mi na uho zašepetala:

48 49

"Draga moja, jaz ti sicer želim vse dobro, velikosreče z Alešem, vendar vem, da boš boga, po svojese mi smiliš, vendar vseeno upam, da se je Alešspremenil in da boš z njim srečna."

Z odprtimi očmi in usti sem ostala brez besed,saj je to moj, najin dan, ko želim slišati samo lepestvari, potem pa dobim tako opozorilo od osebe, kisem jo takrat videla prvič in zadnjič. Danes vem,zakaj mi je to rekla. No, na hitro sem prišla k sebi,dala njene besede ven iz glave in se poskušala na-prej zabavati.

Moja mami Tatjana je imela čudovit govor in nakoncu so imeli vsi solzne oči, pravzaprav smo jo-kali.

Za čisto pravo polnočno presenečenje pa je po-skrbel gospod Oseli s svojo poročno torto.

Ob polnoči so ugasnile luči, v dvorano so pripe-ljali dvometrsko poročno torto z ognjemetom,pravo sladko umetniško skulpturo, saj je bila sesta-vljena iz več tort, okrašenih s cvetovi vrtnic ali zjagodami, povezanimi s sladkim ogrodjem v viso-ko kupolo, vse okrašeno z metulji in vrtnicami,okus pa so imele po čokoladi in sadju, ter jo posta-vili pred naju.

Midva sva nato, po starem slovenskem običaju,

prvi kos slastne torte použila skupaj z najstarejšimzakonskim parom, ki je v zakonu že 57 let.

Čez čas pa je Aleš vzel mikrofon, nastala je tiši-na, potegnil iz žepa telefon! in začel brati:

"Draga moja Urška! Danes si postala mojažena, zato ti poklanjam prstan Damiani, inkadarkoli bova imela težke trenutke, vzemi taprstan v roke in vedi, da te imam rad."

Solze sreče so mi zalile obraz. Seveda sem po-zneje ta prstan večkrat vzela v roke, nazadnje (de-cembra 2008), ko sem mu poslala sms sporočilo, vkaterem sem zapisala, da mi je hudo, da me boli,ker me je prevaral, ker vem, da me nima rad, in najse vendar spomni, kaj mi je na poroki dejal. Pa gani čisto nič ganilo.

Zato sem se odločila, da bom prstan prodala indel denarja namenila v humanitarne namene, delpa ga bom dala najinemu sinu Valu na njegovosebni račun.

Po govoru sva bila deležna močnega aplavza,nato pa sva se zavrtela na plesišču in jaz sem ple-sala do zgodnjih jutranjih ur, ko je odhajal še zadnjisvat.

Vsak gostje ob odhodu dobil že album z najini-mi slikami in midva sva svojo prvo poročno nočprespala v apartmaju omenjenega hotela. V njemso naju pričakali torta v obliki srčka, šampanjec,jagode, kopel z vrtnicami, čudovita postelja, posu-ta s cvetovi lilij, in vsa dobljena bogata darila.

Poroka je bila draga, vredna 30.000 evrov, odtega je Aleš kril stroške v hotelu Lev cca 15.000evrov, ostalo moji starši.

Prva poročna noč, v nedeljo, je bila romantična,ves čas mi je govoril, da me ima rad, da sem seksi,da je srečen, da me želi imeti do konca svojegaživljenja, nikoli pa mini rekel, dame ljubi!, na uhomi je šepetal same lepe besede, ves čas pa je pona-vljal, da sem samo njegova, in da če bo kdaj treba,se bo zame boril z vsemi štirimi

Ja, resno in dobesedno je vzel svoje besede, dasem zelo zares njegova, saj nisem smela imeti no-bene prijateljice, kaj šele prijatelja, da bi se zameboril, pa je dokazoval s svojimi prevarami.

Jutro po poročni noči mi je pokazal sms svoje`prijateljice', v katerem ga prosi, naj se ne poroči zmano in naj bosta raje onadva skupaj. Nač rtno sem

na ta sms, mi je pa pozneje večkrat prišelna misel.

21. 6. 2005

PRVI DEL POROČNEGA POTOVANJA

Kmalu po poroki sva odšla na prvi del poročne-ga potovanja. Zjutraj sva se z avtom odpeljala

do Pule, se vkrcala na čoln in plula po celem Jadra-nu, od Malega Lošinja, Korčule do Dubrovnikaitn.

Zelo je bilo lepo, bila sva sama, bila sva dva venem. Srečna sem bila. Vsako jutro mi je prineselsveže sadje, od češenj, pomaranč, grozdja, lubenicdo nektarin, vsako jutro mi je prinesel zajtrk vposteljo in sveže iztisnjen sok. Čez dan sva se ko-pala, poslušala glasbo, zvečer sva hodila v prestižnerestavracije na večerje. Bil je pozoren in strasten.Potovanje je trajalo slabih štirinajst dni in to sobili moji najlepši, nepozabni dnevi.

Potovanje sva zaključila 30.6. v Dubrovniku in

prav na ta dan sem leto pozneje rodila sina. Ta danso v Dubrovniku praznovali njihov praznik in vesdan sva se do onemoglosti zabavala, saj je bilaskoraj na vsakem vogalu glasba v živo, veliko jebilo dobre hrane in pijače. Ponoči sva se utrujenavrnila na čoln, imela nepozabno noč in drugi danzjutraj sva se odpeljala nazaj do Pule, zasidralačoln in se vsa srečna in blažena vračala v Ljublja-no.

Srečna sva se vrnila in začela delati vsak svojposel pod isto streho, Aleš je bil na polno zaposlenz avtomobili, jaz pa sem vodila lokal, ki se je čezpar mesecev na mojo veliko žalost zaprl, saj niimel delovnega dovoljenja.

Ko seje lokal zaprl, sem želela delati kje drugje,vendar mi Aleš ni pustil, sploh ni hotel slišati za to.Prepovedal mi je tudi stike z mojimi prijateljicami,tako da sem ostajala sama doma in cele dneve ča-kala, kdaj se bo vrnil še on.

Rada sem bila doma, rada sem urejala najindom, vsak dan sem kuhala kosilo in večerjo, vendarsem jo večkrat zaman, saj seje pogosto vračal zelopozno.

V sebi sem začutila željo po otroku. Alešu semto tudi omenila in začela sva načrtno delati na tem.

Seveda se evforične želje nikoli ali skoraj nikoli neuresničijo takoj, vendar sem po parih mesecih za-nosila.

OKTOBER 2005

NOSEČNOST

M enstruacije ni in ni, jutranja slabost je tu,slabo sem se počutila. Odpravim se v lekar-

no, kupim test za ugotavljanje nosečnosti in seodpeljem na Vič, kjer je Aleš delal.

Stopim v pisarno, tajnici naročim čaj in se od-pravim v toaleto. Test je pokazal, da sem noseča.Kako lep občutek, bitje v mojem telesu. Od srečebi zavpila, pa ne morem, ne smem. Od tega trenut-ka naprej, ko sem se zavedla, daje v meni bitje, sose moje težave z bulimijo končale. Do takrat mi ninihče mogel pomagati, noben zdravnik niti mama,nihče. To je bolezen, ki je v glavi. Spopad z buli-mijo ni lahka stvar, vendar mi je Aleš pozneje vednoočital, da sem jaz bolna, da sem mu to prikrivala,saj sem se že leta pred njim borila s to boleznijo,

57

da ko sem bila še pri starših, sem bila že bolna, kopa je on stopil v moje življenje, so se težave neha-le. Ti njegovi neupravičeni očitki so me zelo bole-li. Ne, ni res, težave so se nehale, kot že rečeno, kosem zanosila!

Skratka, odhitim k Alešu, ki je sedel v lokalu,obkrožen s prijatelji, ga pokličem na stran in musporočim veselo novico. Pričakovala sem, da bovzhičen, da me bo objel, mi rekel kaj lepega, on pame je samo zmedeno gledal in mi rekel:

"Ja, 0. K."Gledam ga in ne morem verjeti. Kako je lahko

tako mrtvo hladen, se sprašujem. Skupaj se pridru-živa njegovim prijateljem in misli so mi begale.Zakaj je tako reagiral? Saj sva skupaj načrtovalaotroka. Mi bo ukazal, naj ga odpravim?

0 ne, to pa ne, pa če se svet podre, tega ne bomstorila! Živela bom za tega otroka. Takoj sem seodločila, da opustim cigarete, vendar mi je zdrav-nica svetovala, naj jih zmanjšam, dane bo prevelikšok za telo. Prišla sva domov in vso pot nisemmogla govoriti, saj me je bilo strah, da ne bo zah-teval kaj, česar ne bi želela slišati.

Doma sem ga vprašala, zakaj ni vesel, da semnoseča. Njegov odgovor meje ponovno presenetil:

"Ja, saj je 0. K., ga bova pač imela. In?" Užaljenosem odšla spat.

Drugi dan je bil, verjetno je imel slabo vest, vessladek, ljubeč in se mi je na nek način želel odku-piti, zato mi je predlagal, da bi odšla na še enoporočno potovanje. Ker mi je bilo kar dobre 4mesece zelo slabo, mi je zdravnica svetovala, naj spotovanjem raje počakam, dokler slabost ne mi-ne.

Minila je nosečniška slabost in prišla naslednja`slabost'.

JANUAR 2006

S redi januarja sva se odpravila na zasebno zaba-vo k zaključeni, predvsem ženski družbi.

Vstopiva v prijetno malo hišo, ki je lepo dišala podomačih dobrotah.

Aleš me je predstavil svojim `prijateljicam' inzelo lepo so me sprejele. Nek notranji glas mi jegovoril, da je tu preveč lepo in prijazno. Po parihurah je k meni prisedla rahlo vinjena ženska, staraokoli 30 let, ki sem jo takrat prvič videla, in načela zmenoj pogovor. Ves čas je namigovala, da sem zeloseksi, nosečnica, kako sem lepa, privlačna in začelame je spraševati o najinem spolnem življenju.

Nerodno mi je bilo, saj je nisem poznala, patudi nerada govorim o intimnih odnosih, vendarsem se tolažila, da je verjetno preveč popila in da

61

je zato tako zelo pogumna. In res je bila pogumna,saj mi je predlagala, da bi se midve intimno zbliža-li. Zgroženo sem jo pogledala in ji odločno rekla:

"A tebi kaj ni jasno?? Jaz sem noseča in ti bi karz mano spala, je s tabo vse v redu??!!! Hal000,poročena sem in nimam tovrstnih nagnjenj ! !"

Njen odziv me je čisto šokiral, ko mi je ciničnoz nasmehom na ustih rekla: "Veš draga, to je bilaideja tvojega moža in za to mi je pripravljen tudiplačati."

Prebledela sem, imela sem občutek, da izgu-bljam tla pod nogami, zato sem vstala in šla nastranišče, se zaklenila in se skrušeno usedla na tla.Ko sem počasi prišla k sebi, sem se vrnila v dnevnosobo in začeli iskati Aleša, da bi mu predlagala, najgreva domov.

Nikjer ga nisem videla, zato sem se odpravila šev zgornje prostore in tam naletela na zaklenjenavrata, za njimi pa sem slišala moški in ženski smehin glasbo, ki je bila zelo glasna. Potrkam na vrataprvič, drugič in nič. Nihče mi jih ni odprl.

Usedla sem se na fotelj v kotu, stran približnometer od omenjenih vrat, in čakala. Čakala pribli- `ržno pol ure, ko sem zaslišala ključavnico oz. kakose odklepajo vrata.

Vstala sem in se skrila za fotelj. Srce mi je raz-bijalo, zdelo se mi je, kot da bom splavila, ker meje tako zelo tiščalo v trebuhu.

Najprej je ven stopil meni neznani moški v ob-jemu drugega moškega, za njima še eden, nato semzagledala Aleša in blondinko z velikim oprsjem.

Srh meje spreletel, mrazilo meje, mravljinci sopotovali po vsem telesu in moje telo je zajela pani-ka. Vendar sem ostala tiho in pomislila na otrokater sama sebe prepričevala, da se moram umiriti žezaradi njega. Predvidevala sem, da naj bi med sabospolno občevali, in kar na bruhanje me je sililo.

Aleš mi je vedno govoril in z gnusom dopove-doval, kako sovraži, prezira homoseksualce tertakšne in drugačne orgije.

"Ojoj, kam me je p ripeljal?? Kaj je počel, zakajmi to dela ...?" so me spreletavale misli. Na drugistrani hodnika je bil mali kabinet in odhitela semnoter, za seboj zaprla vrata, se ulegla na posteljo inčakala, saj sem vedela, da me bo Aleš iskal.

Moja predvidevanja so bila pravilna. Prišel je,vstopil v sobo, jaz pa sem se naredila, kot da spim.Počasi je zapustil sobo in šel nazaj k svojim `prija-teljicam'.

Strah me je postajalo, nisem vedela, kaj naj

storim, koga naj pokličem, naj komu sploh povem,kaj sem videla. Z grozo sem pomislila, da pravza-prav nimam nikogar, ki bi mu lahko povedala.

Čez čas sem vstala, ura je bila že krepko čezpolnoč, in s strahom sem zapustila sobo ter previ-dno odšla v spodnje prostore.

Zelo malo ljudi je še bilo in Aleš je bil globokozatopljen v pogovor z blondinko. Niti opazil me ni,in ko sem ga poklicala po imenu, se je zdrznil, kotda bi ga kdo polil z mrzlo vodo. Prosila sem ga, čelahko greva, ker se ne počutim dobro, in nejevoljnoje vstal, se poslovil in odpeljala sva se.

"Si se naspala?" meje vprašal v avtu."Ja," sem tiho odgovorila in s tresočim glasom.

nadaljevala:"Mi lahko pojasniš, kdo je bila tista ženska, ki

mi je predlagala, da bi šla z mano v posteljo? Reklami je, da siji ti to rekel!"

On v nenormalnem, zaigranem, zmedenemsmehu: "Ta je ena prfuknjena nimfomanka, ki je;čisto obsedena z mano, in ker sem jo zavrnil, se mije očitno želela maščevati, zato ti je to rekla. Aštekaš, blondinka? Če ji verjameš, si ti tudi čistobolna, tako kot ona!" me je grobo zabil z povzdi-gnjenim glasom.

Utihnila sem, ampak samo do doma.. Ko sva sepripeljala domov in vstopila v hišo, je iz mene iz-bruhnil ves bes:

"Kaj si počel s tremi moškimi in eno žensko vzgornji sobi?" sem kričala.

"Zakaj si me peljal v tako pokvarjeno družbo?Noseča sem, Aleš!! Tvojega, najinega otroka no-sim, ti pa me vlačiš k takim pokvarjencem!!!"

Njegov presenečen pogled je ubijal, zmedel seje, ni vedel, kaj bi mi odgovoril, zato meje porinil,tako močno, da sem padla na kavč, vzel vzglavnik,mi ga potisnil na obraz in me začel dušiti.

Otepala sem se, brcala, ga odrivala z rokami insam bog mi je dal moč, da sem ga odrinila s sebe.Komaj sem prišla do sape, hitro stekla v spalnicoter se zaklenila. Za mano je pritekel in razbijal povratih, vpil, vpil, da sem kuzla, prasica, kurbakelnarska, vse sem bila, samo človek ne.

Bala sem se, strah me je bilo in po sobi semzmedeno gledala, kaj bi lahko prijela v roke, da bise lahko branila. Pred vrati je vztrajal še par minut,potem pa odšel. Ne vem, kam je odšel, vem, dasem jaz do jutra prebedela, v sede prebedela, doklernisem ob pol devetih zaslišala, da se je odpeljal.

Čez kako uro me je poklical po telefonu, in kot

64 65

da se ni nič zgodilo, mi je naročil, naj se lepo ure-dim, ker greva na kosilo. Rekla sem mu, da negrem, in v telefonsko slušalko je zavpil, da moram,ker sem njegova žena.

Odšla sva na kosilo, jesti nisem mogla, on pa mije ves skesan začel p ripovedovati, da mi ni mislilnič storiti, ampak da sem jaz kriva, ker sem se drlananj, saj vendar vem, da on tega ne prenese. Nisemkomentirala. Bila sem prizadeta, užaljena. Iz žepaje potegnil dve letalski karti za Mauritius, mojosanjsko destinacijo, in mi rekel, da februarja odpo-tujeva na drugo poročno potovanje.

9. FEBRUAR 2006

DRUGI DEL POROČNEGA POTOVANJA

M auritius. Moja sanjska destinacija, midva paskoraj na smrt skregana. Razlog? Vedno isti.

Aleš je imel ogromno telefonskih klicev, ves čas seje posvečal pisanju sms-ov, mene pa kot da ni. Panjegov strah pred letenjem je verjetno v njempovzročil določeno nerazpoloženje. Pripeljeva sev hotel, razpakirava p rtljago in se odpraviva nasanjsko plažo. Čudovito, kristalno čisto morje,mivka, sonce, postrežba na plaži, prijazni ljudje,pozitivno vzdušje okoli naju.

"Si človek sploh lahko zaželi še kaj več?" sempremišljevala. Midva pa leživa vsak na svojemležalniku pod bambusovim senčnikom in se nepogovarjava. Aleš, zatopljen v svoje mobilce, mije šel že pošteno na živce. Ker sem bila v drugem

stanju, še občutljivejša kot sicer, me je grabila jeza,da tudi toliko nisem vredna, da na najinem poroč-nem potovanju odloži telefon v kot in se mi maloposveti.

In sem vzkipela: "Aleš, prosim, da prenehaš stemi telefoni ali pa se usediva nazaj na letalo in sevrniva v Ljubljano, ker očitno sem ti odveč!! Mi-mogrede, saj sva vendar na poročnem potovanju, ane? Joj, kakšen si?"

Pogledal me, postal je živčen in zavpil: "Kdo pamisliš, da si? Si mogoče moja odvetnica? Mi boš tidiktirala, kaj naj počnem? Zapri gobec, da jih neboš fasala, kurba kelnarska! To so moje stvari in tise brigaj samo zase, a ti je jasno!!? Če ti ni, ti pa šebo!!!"

"A jaz sem kurba kelnarska, ki nosim tvojegaotroka v sebi? Sram te je lahko, Aleš, da veš!" semmu jezno zabrusila nazaj.

Prizadel me je, jezna sem bila kot ris, obenempa žalostna in moje telo se je začelo tresti kot šibana vodi, zato sem pograbila brisačo in torbo, seoblekla in odpravila v hotel, on pa ves besen zamano. Vedela, slutila sem, kaj me čaka. Odprlasem vrata sobe, vstopila sva in takrat me je zgrabilza moje lase. Glava se mi je nagnila nazaj, približal

se mi je k obrazu in mi še enkrat ostro zabičal:"Nikoli več se ne vtikaj v moje stvari, zapomni sito za vse večne čase! Nisem ti dolžan polagati ra-čunov za to kar počnem, a ti je jasno!?"

Solze so mi tekle, začela sem hlipati in s treso-čim glasom izustila: "Ja, Aleš, kakor rečeš." Innadaljevala: "Joj, kako mi je žal, da sem se poroči-la s tabo!" sem mu iskreno vrgla v obraz te bese-de.

"Tudi meni!" mi je zabrusil nazaj. Jaz sem šlaspat, on pa na večerjo.

Naslednji dan me je spet začel razvajati, kot dase ni nič zgodilo. Govoril mi je same lepe besede,najel avto in me popeljal na ogled mesta. Nisembila dobre volje, jezna sem bila nanj, on pa je vedel,s čim mi lahko popestri dan in me spravi v dobrovoljo.

"Pojdi v katerokoli trgovino in si kupi kar želiš,"mi je rekel, jaz pa sem seveda priložnost z veseljempograbila in nakupila veliko garderobe, daril zamoje starše in sestro. Po končanem nakupovanjusva odšla v hotel in imela čudovit, strasten seks,tako da sem pozabila na vse neprijetnosti, ki so semi zgodile, vendar samo za kratek čas.

MAJ 2006

Zbudila sem se okoli 10. ure in ugotovila, daAleša ni več doma. Ker se nisem dobro poču-

tila, sem si skuhala čaj in se ulegla nazaj ter zadre-mala, zaspala. Spet sem imela grde sanje, kako jeAleš v družbi blondink in jih slika ter se z njimipoljublja, iz njih pa me je prebudilo zvonjenje te-lefona.

Oglasila sem se in na drugi strani je bila mojabivša sošolka Katja iz osnovne šole. "Urška živijo,Katja tukaj, kako si? Slišim, da si se poročila in dačakaš dojenčka. Si pa pohitela!" je veselo govo rila."Veš, zakaj te kličem? Čez dober mesec imamoobletnico valete in so me določili, da nas po dolgemčasu spet spravim skupaj. A boš prišla?"

Nekako z bolj žalostnim kot veselim tonom sem

71

ji rekla, dajo bom še danes poklicala nazaj z izgo-vorom, da imam še nekaj opravkov in da ji takoj nemorem odgovoriti. Tako sva zaključili najin pogo-vor in se poslovili.

Komaj sem odložila, je ponovno zazvonilo. Nadrugi strani je bil Aleš.

"S kom si govorila tako dolgo? Sploh te nemorem priklicati, ker imaš non stop zasedeno?" je '

besno tulil v slušalko.Nisem uspela priti do besede, ko mi je rekel, da

pride domov, in odložil telefon.Začela sem kuhati kosilo in v sebi imela zle

slutnje. Vstopil je skozi vrata, prišel v kuhinjo inbrez pozdrava od mene zahteval, naj mu dam svojtelefon.

"Na mizi je," sem mu odgovorila. Vzel ga je inzačel brskati po njem.

"Čigava je ta telefonska številka?" se je zadrlname in mi telefon pomolil pred nos.

"Od moje bivše sošolke iz osnovne šole," semmu odgovorila.

"Ma ja, da nima ta sošolka slučajno kurac med .

nogami? A mi spet lažeš? Si bolna? Si pozabila, da pri meni vse, kar hočeš? Si pozabila, da sem:;

jaz tisti, zaradi katerega si se pozdravila? Ne se ,

delat norca iz mene, ti gnida bulimična!" so karbruhale besede in očitki iz njegovih ust.

"In zakaj bite ta sošolka klicala?" meje končnovprašal.

"Povabila meje na obletnico valete," sem odgo-vorila. On pa kot da ne bi bil čisto pri sebi, se jezačel na ves glas smejati in me žaliti.

"Pa kdo bi tebe sploh želel, da bi se tam prika-zala? Kdo te sploh pogreša? Misliš, da si pomem-bna in da se brez tebe ne morejo dobiti? A ti mogo-če primanjkuje seksa, da bi rada videla sošolce?Itak bi se fukarla z njimi, a ne?" In grdo nadaljeval."Saj ti nimaš prijateljic, ki bi ti želele dobro. Tipojma nimaš, kaj je življenje in s kom se morašdružiti! Če ti ni jasno, ti moram jaz pojasniti, damoraš okoli sebe imeti ljudi, od kate rih imaš kori-sti, ostali so za prezret! In mimogrede, NESE, neboš šla, upam, da ti je to jasno! Takoj zdaj predmano jo pokliči in ji to povej!" mi je ukazal.

Tako sem vzela telefon, poklicala Katjo in se jigrdo zlagala, da me žal takrat ne bo v Sloveniji, kerz možem odpotujeva. Pozneje sem izvedela, da jeobletnica valete propadla.

72 73

JUNIJ 2006

Rok mojega poroda je bil predvidoma 28. junija,pa vendar sva se odpravila v Po rtorož. Dobro

sem se počutila, ta dan sem bila zadovoljna noseč-nica. Sonce, plaža, morje, fantastični dnevi, polnipričakovanj na moj porod. Iz dneva v dan se lahkosprožijo popadki, sem razmišljala. Odločila semse, da bom rodila v postojnski porodnišnici z epi-duralno anestezijo, saj sem se poroda kot takegabala in sem si želela p rihraniti bolečine. Velikosem plavala, vozila sem vodni skuter, vozila sva ses čolnom, z Alešem sva hodila na večerje, sprehodein mesec junij je bil po dolgem času mesec brezvečjih prepirov. Seveda z majhnimi vsakodnevnimiprepirčki žal ni šlo, saj se Aleš ni mogel odlepiti odsvojih telefonov. Kako sem jih vedno preklinjala!

7 5

Nikoli ga ne bom razumela, kako ima lahko to-liko telefonov. In zakaj ima vse na tiho, zakaj nonstop pošilja sms-e in govori v šifrah, sem pomišlja-la? Večkrat je govoril tudi s tujci, v njegovi polo-mljeni angleščini in nemščini. Kadar sem gavprašala, s kom in o čem se je pogovarjal, mi jeodvrnil, da dela posle s tujci, glede avtomobilov.

Ah, ne bom se zdaj obremenjevala, vendar bokmalu prišel čas, ko ga bom vprašala in prišlastvari do dna, sem si v mislih prigovarjala.

Predlagal mi je, da greva nekaj pojest, potem pana čoln. Še preden sva parkirala pred gostilno, jeAleš ustavil, izstopil iz avtomobila in v kanalizaci-jo vrgel dva telefona.

Ja kaj pa počne? Zakaj je vrgel telefona v kana-lizacijo? (Pozneje je vsak teden enega odvrgel vkanalizacijo.)

Ja kar vprašala ga bom, pa naj bo, kar bo."In zakaj si vrgel telefona v kanalizacijo, a ne bi

bilo bolje, da ju komu podariš?" sem drezala,vanj.

"Veš kaj, Urša, nič nisi videla, a prav? Sicer pati lahko povem samo to, da se bojim, da mi slučajno ne prisluškujejo, saj veš, v avtomobilski indu-striji, prodaji je tako. Ah, kaj čem ti razlagati, to ni;

nič, kar lepo pozabi na ta dogodek in greva uživat,"je bilo vse, kar mi je rekel. Nič nisem razumela.

No prav, sem pomislila. Po kosilu sva se odpe-ljala nazaj do marine. Že kar nekaj časa sva se sčolnom peljala, ko sem ga vprašala: "Aleš, boš šelz mano rodit, boš z mano pri porodu?"

Bil je zamišljen, nato vidno presenečen in podolgem razmisleku je dejal: "Ne vem, ne bi šel, sajto lahko opraviš sama."

Roteče sem ga s pogledom prosila in po krajšemčasu mi je odgovoril: "Bom premislil, če si to za-služiš," in mi znova pokvaril dan. Odšla sem vposteljo. Če si zaslužim? Halo! Kako je pa to mislil,če si zaslužim? A to si moram zaslužiti? Po mojemprepričanju greš ali ne greš. In s temi mislimi semzaspala.

30. JUNIJ 2006

POROD

Zbudile so me bolečine v križu in močni pritiskiv trebuhu.

"Aleš, daj, zbudi se, prosim, mene zelo boli,mislim da je prišel čas poroda," sem ga budila iznjegovega trdnega spanca.

Nekaj je zamomljal in še nekajkrat sem ga mo-rala poklicati, da seje končno spravil k sebi in videl,da se z menoj res nekaj dogaja. Dopovedovala semmu, da imam močne popadke in naj me pelje vPostojno. Ko je končno dojel, da mislim resno, svase hitro odpravila na pot.

Zdelo se mi je, da se minute vlečejo kot dolgeure, tako zelo me je bolelo, ko sva se končno pri-peljala pred vhod porodnišnice. Potem pa seje vsetako hitro odvijalo, od britja, klistirja, epiduralne,

79

skratka vseh postopkov, da sem kar naenkrat slišala

babico, naj močno pritisnem, in na svet je prišel moj,

najin sin.

Aleš je bil ves čas z menoj, tako da sem si očitno

po njegovem to tudi zaslužila. Sina sva dobila.

Najino bogastvo.

"Kako mu bova dala ime?" sem ga vprašala.

"Val bo," mi je rekel.

"V redu," sem mu še rekla, nato pa je odšel po

svojih opravkih.

Zelo sem bila žalostna, ker naju je tako na hitro

zapustil in se ni veselil z menoj, pa vendar, ko sem

pogledala sinčka, sem potočila solze sreče.

"Val, zate bom živela, to ti obljubim," sem mu

prišepnila na uho.

80

80

AVGUST, SEPTEMBER 2007

VSTOP V ESTRADO

e preden sem spoznala Aleša, ko sem bila starasedemnajst let, sem bila v modni agenciji, kjer

sem opravljala delo kot model, manekenka za

razne modne revije, prek njih sem opravljala tudi

delo hostese, tako da sem že na različnih

prireditvah videvala znane medijske osebe. Ko pa

sem spoznala njega, sem seveda morala prekiniti

meni zelo ljubo delo. Ker sem že kot majhna

punčka sanjarila o blišču, manekenstvu,

voditeljstvu, pevski karieri in svetu znanih, me je

še vedno `držalo', kot radi rečemo in v eni od revij

sem zagledala oglas, prijavnico za lepotno

tekmovanje. Takoj sem Alešu predlagala, da bi se

prijavila na tekmovanje za Miss Hawaiian Tropic.

"Ja pa kaj še? Si bolna?" je bil njegov prvi odgo-

Š

8

vor. Seveda je bil proti, ker jee bil ljubosumen. Vendarsem se kljub njegovemu nasprotovanju prijavila.

Punce smo se med seboj spoznale, se zelo dobroujele in se zabavale. Spale smo v hotelu, saj smoimele različne obveznosti, od predstavitve talentov,modnih revij in podobno.

Tako da me na prvem predizboru v hotelu Kon-go, kjer sem zmagala, ni prišel gledat, prišli sosamo moja mama, oče in moja kolegica.

Čez nekaj dni je v istem hotelu sledilo še polfi-nale, na katerem sem se uvrstila v finale. Takrat jeAleš prišel z nekimi kolegi in kolegicami, vendarmi ni posvečal ne vem koliko pozornosti. Skratka,me punce smo še dva dni prespale v hotelu, Aleš pami je dejal, da gre z družbico ven žurat, jaz pa semse odpravila v hotelsko sobo.

Zjutraj sem ga poklicala, on pa se je pravkardomov vračal. Njegovi kolegi so mi povedali, dajebil zelo `sproščen', več pa nisem izvedela.

Na dan tekmovanja, 26. septembra, je bilo ževse pripravljeno, saj smo se s puncami dobro pri-pravile, veliko vadile in že težko smo čakale, da sešov začne. Mediji so se o nas že razpisali in veljalasem za favoritko. Priznam, upala sem, da bomzmagala.

Po vseh naših predstavitvah srno čisto na trnihčakale na razglasitev.

Zaslišala sem svoje ime in v sebi razočaranougotovila, da sem druga spremljevalka, nato so mepoklicali še enkrat, saj sem osvojila tudi naziv misspleta. Hitro sem se potolažila in sprejela, saj midrugega ni preostalo, čeprav sem bila za zmago-valko Tino Gaber zelo vesela, saj je lepa punca inprijetna sogovornica.

Pozneje ko sem se srečala z glavnim tega tek-movanja, Rajkom Hrvatičem, mi je sam rekel, damu je žal, ker njega takrat ni bilo na izboru, da bivsekakor jaz morala zmagati in da baje ve, da jebila zrežirana `kuhinja'. "Ja, tako kot povsod,"sem pomislila.

82 83

NOVEMBER 2007

S ferrarijem na lizing sem se pripeljala pred TVPapriko, saj sem imela dogovorjen razgovor,

ki mi gaje organiziral moj mož. Odgovo rni urednikme je prijazno sprejel, veliko sva se pogovarjala inponudil mi je vodenje glasbene oddaje oz. glasbe-nih želja.

Presrečna sem bila, saj je bila moja velika željauspeti v šovbiznisu. In kaj bi lahko bilo lepšega,kot začeti kot TV-voditeljica, sem razmišljala. Intako sem brez kakršnih koli izkušenj stopila predkamero in začela voditi glasbeno oddajo enkrat nateden.

Presrečna sem bila, imela sem občutek, da je toto.

To so bile moje sanje, in kar nisem mogla verje-

ti, da so se mi uresničile. Spoznavati sem začelaznane medijske osebe, globoko zabredla v svetznanih in kmalu spoznala, kakšne spletke in preva-re se dogajajo. Koliko zavisti in podtikanj je tu,sem z grozo razmišljala.

Spraševala sem se, le zakaj se določeni glasbe-niki ne marajo, če pa smo tako majhni, in koneckoncev, saj je za vse dovolj. Priča sem bila blatenjudrugega čez drugega, in ker sama nikoli nisemmarala govoriti čez ljudi, ki jih ne poznam, semvedno modro molčala in bila do vseh enako prija-zna. Ni pa mi bilo jasno, da klevetajo drug čezdrugega, ko pa se kje vidijo, srečajo, so pa takohinavsko prijazni, da imaš občutek, da so najboljšiprijatelji.

Z Alešem sva hodila na razne prireditve, zabavein lepo mi je bilo, čeprav Aleš ni bil družaben insimpatičen človek, prej baje antipatičen, vsaj takoso mi ljudje govorili. Ljudi okoli sebe je p ritegnilnase predvsem zaradi denarja in svojih avtomobi-lov.

Kar naenkrat je imel veliko kvazi prijateljev inpočutil seje kot veliki šef, ki jim je za usluge dajal,no, bolj posojal svoje avtomobile, ki so bili sicerlast lizing firme, ko pa se je z njimi sprl, jim jih je

nemudoma vzel. In takih ni bilo malo. Velikokratsem ga prepričevala, naj tega ne počne, in tudihotela sem mu dopovedati, da ga obkrožajo ljudje,ki si želijo samo koristi. Vendar, tako kot vedno, niupošteval mojega mnenja in je še vedno delal posvoje. Kako je naiven! sem večkrat pomislila.

Še več, začel jih je vabiti k nama domov. Najindom je imel vse, saj sva imela bazen, solarij, minifitnes, savno, prostor, ki sva ga imenovala disko,saj je bil v njem točilni pult, ogromno alkoholnihpijač. Počutila sem se kot na razprodaji, saj se jevečina od njih počutila kot doma. Pili so, jedli, sezabavali in imeli so se super. Seveda pa morampriznati, da sem se kmalu tudi sama spustila v taužitek popivanja, ker mi drugega pač ni preostalo.

Biti v šovbiznisu je dobro, saj si povsod leposprejet, imaš določene privilegije, na primer vednosediš v prostoru za povabljene, imaš brezplačnopijačo in hrano. Vse to mi je bilo prej tuje, zdaj pasem sama v tem. Kako lepo, sem pomislila.

Rada sem vodila glasbene želje, saj sem tako ime-la stik z ljudmi na drugi strani telefonske line inprejemala veliko njihovih pohval. Tudi odgovorniurednik me je večkrat pohvalil. Na raznih forumih

pa sem zasledila zelo veliko kritik glede mene inmojega govorjenja, od tega da rabim tečaj retorike,do tega, da naj bi bila osladna, da se non stop po-navljam, da sem videti baje zelo poceni ženska. Tekritike so se me zelo dotaknile, bila sem večkratžalostna, tudi jokala sem zaradi tega.

Ko sem to omenila Alešu, mi je vedno rekel, najse ne sekiram, saj od takih ljudi nimam ničesar, onpa bo že poskrbel za to, da bodo klečeplazili prednama.

Nikakor pa ni mogel sprejeti, da me od takratnima povsem pod nadzorom, pod njegovim budnimočesom. Zato sva se večkrat prepirala in moralasem poslušati grde očitke. V jezi mi je omenjal, dabo kmalu on solastnik TV Paprike. Seveda takrattem besedam nisem verjela.

NAJIN TIPIČNI VSAKDAN

Zgodba se iz dneva v dan ponavlja. Prepir naprepir, nikjer konca.

Zjutraj se je Aleš zbudil, se obril, uredil, lepooblekel in odšel v službo, pa na razne sestanke inpodobno. Ko sem ga poklicala, se mi ni javljal,poslal pa mi je sms, da naj grem v določeno resta-vracijo, kjer se bova dobila, in naj kar naročim. Jazsem prišla, njega seveda še ni bilo, me je pa pokli-cal, da naj kar začnem jesti, in ko je on prišel, gajejed že čakala, tako da sva pojedla, medtem nisvaskorajda nič govorila, ker je imel spet veliko delas telefoni, nato pa odšla vsak k svojim obveznostimnaproti.

Spala sva vsak v svoji sobi, na njegovo željo,seveda. Vztrajal je, naj si vklopim ventilator, da

bom lahko mirno spala. Jaz sem spala sama, on jespal v sobi, ki je bila zvočno izolirana, tako da jelahko upravljal s svojimi telefoni. Večkrat se jevračal domov zelo pozno, še posebej kadar je ka-kšno znano osebo, kot Špelo Grošelj in Nežo Maroltin druge, peljal domov.

Na njegovo prigovarjanje je spal z najinim si-nom in se zjutraj vedno zbujal nenormalno utrujenz razliko od mene, saj kadar sem spala z otrokom,sem se vedno zbudila spočita. Imela sem ga nasumu, vedela sem, da se nekaj dogaja, da mi nekajprikriva.

Bil je večkrat odsoten, zamišljen. Vedno boljsva bila odtujena. Ljudje so mi govorili, da vabirazno razne ženske na večerje, jim posoja avtomo-bile, denar in podobno.

Zgodilo se mi je, da mi je znanka povedala, danaj bi me ta in ta dan ob tej in tej uri videla v fer-rariju na tej in tej cesti. Nisem ji verjela, celo po-stavila sem se zanj, da on pa že ni tak, saj mi jeAleš nenehno govoril, kako so moški čudni, nesa-mozavestni, kako so nesrečni, ko se morajo doka-zovati, da imajo zraven svoje žene še druge žen-ske.

"Ne, Aleš ima rad samo mene, ker sem nekaj

posebnega, ne, on me ne bi nikoli prevaral," sempomislila, ker me je, prvič, o tem prepričal in dru-gič, izhajala sem iz sebe, ker jaz ne bi prevaralanj ega.

Seveda ni videla mene, ampak neko drugožensko, ki jo je Aleš peljal ne vem kam. Vse teslišane zgodbice so me jezile in tudi kadar semAleša zaslišala in ga o dogodkih spraševala, mi jevztrajno zanikal. Bil je zelo jezen in mi dejal, da sona naju ljudje ljubosumni in zavistni ter da bi najuradi spravili narazen.

Seveda pa mi je bilo tudi zelo sumljivo in čudnoglede na to, da prodaja avtomobile. Vem, da moraizdajati račune, daje imel vedno polne žepe denar-ja, nikoli pa ni želel uporabljati kartic, preprostojih ni imel, tudi denarnice ni imel. Ljudje so govo-rili, da se baje ukvarja z drogo, z utajo davkov,ampak jaz sem vedela samo, da se ukvarja z avto-mobili. Vztrajno mi je zanikal, da bi delal karkolidrugega, kot prodajal avtomobile. Vendar sem po-zneje, ko mi je govoril, česa on ne mara, ugotovila,da je prav on tak, da prav on počne stvari, ki jihmenda ne mara. Vem, da mi je vse skrival.

Tako da sem bila že pošteno zmedena.

2007

OBISK ZAKONSKE SVETOVALKE

N ajini prepiri so zame osebno presegli že vsemeje, njegove manipulacije so bile že tako

hude ter občasno grobe, da je postajalo že nevzdr-žno, vedno bolj sem se začela počutiti kot ptica,ujeta v zlati kletki, dobesedno sem se začela dušitiin videla sem, da najin zakon počasi ugaša. Kadarse je fizično spravil name, sem vedela, da ta zakonnima prihodnosti. Ko me je nazadnje udari l, me jeudaril v glavo tako močno, da sem morala poiskatizdravniško pomoč na urgenci. Tam pa sem moralalagati, da sem se udarila v omaro, ljudem pa semmorala naplesti zgodbico, kako sem ali padla postopnicah ali pa kaj podobnega.

Pa ni manipuliral samo z menoj, tudi z mojimistarši je, saj je mojo mamo večkrat klical in ji go-

91

voril zelo grde stvari o meni, od tega da ga varam,da sem neznosna, nesramna in podobno. Sevedamu je moja mami večkrat omenila, da se bo z menojresno pogovorila, ker skorajda ne more verjeti, dasem se tako zelo spremenila. In takrat ji je zagrozil,da ji bo preprečil videvati vnuka.

Še več, od mene je zahteval, da naj prekinemvse stike z njimi, naj jih več ne kličem, skratka, najjih črtam iz mojega življenja, ker me samo `pum-pata' proti njemu. Bil je neznosno ljubosumen namoj dober odnos z mami, ki nama je vedno stala obstrani.

Moja mami ga je hitro `prebrala' in vedela, ka-kšen človek je v resnici. In ko mu je to omenila, stase grdo sprla, takrat pa moja mami zanj ni bila večzlata taščica, ampak se je do nje zelo ohladil intudi po par mesecev nista spregovorila.

Aleš ni človek za dialog, jaz sem vedno želelaprepire, nesporazume razrešiti s pogovorom, ven-dar zaman.

Alešu sem predlagala, da obiščeva zakonskosvetovalko, in najprej je odločno zanikal, čez čas,po dolgem prigovarjanju in prep ričevanju, pa je lepristal.

"Še vedno obstaja upanje, da rešiva najin za-

kon," sem veselo razmišljala.Toda moje veselje, upanje, seje kmalu sprevrglo

v veliko žalost in razočaranje, saj ko mu je sveto-valka dejala, da z menoj manipulira, daje največjimanipulator, kar jih je kdaj videla, je ni želel večobiskovati.

Seveda, povedala mu je resnico, in kaj hujšegabi mu lahko storila. Postavil se mi je po robu, da onne gre več k njej, in tu seje ta zgodba končala.

DECEMBER

SILVESTROVO 2007

D an, ki ga nikoli ne bom pozabila. Aleša vesdan ni bilo doma, saj je baje imel veliko dela

in se tudi na moje klice ni javljal. Odpravila sem sek frizerju, tako kot vsak dan, nato pa v službo.Letošnje zadnje glasbene želje. Oddelala semsvoje in se odpravila domov. Najinega sina je takokot vedno varovala varuška, zato sem se lahko vmiru zatekla v spalnico in malo zaspala, saj sembila zelo utrujena. Prebudil me je telefon in nadrugi strani mi je Aleš sporočil, da novega leta nebomo praznovali v Kongu, ampak da greva z druž-bo najprej nekaj pojest v kitajsko restavracijo, po-tem pa k nama domov. Seveda sem se strinjala, mije kaj drugega sploh preostalo? Ne, seveda da ne.Družba, ki sojo sestavljali znan medijski zakonski

97

par, temnolasa Playboyeva zajčica in njen fant,fotograf, ter dve misici, je bila prijetna. Aleš jezačel vrteti glasbo, se sliniti k misicama, jaz pasem se z ostalimi pogovarjala. Malo pozneje se mije v kuhinji pridružil Aleš in mi začel govoriti,kako bi bilo fajn, kako bi mu pasalo, da bi bil zdvema ženskama, kako sem jaz baje Playboyevizajčici všeč in podobno. Rekla sem mu: "Ne, Aleš,zajčica je všeč tebi."

In on meni: "Ne, Urši, ti si njej tako seksi, onabi tudi bila s tabo. A si za?"

"Si znorel, al kaj! Ne, Aleš, saj veš, da jaz nisemza take igrice."

Oba sva se pridružila nazaj družbi, kjer smoveliko pili, veliko alkohola zaužili in fotograf jekmalu na sedežni garnituri zaspal, saj se ga je bajenapil do konca, kot radi rečemo, ostali pa so seodpravili domov.

Ko je Aleš videl, da je fotograf zaspal, je pristo-pil k meni in me na silo zvlekel v kletne prostore,kjer je že bila Playboyeva zajčica.

Zaklenil je vrata, v rokah je imel fotoaparat innama ukazal: "Zdaj pa si ližita pičke! Slecita se insi ližita pičke."

Ona sicer ni bila takoj za, predvsem zaradi nje-

nega fanta fotografa, vendar je na koncu privolila,meni pa se je njegov ukaz z gnusom upiral. Nakoncu sem vendar pristala, saj sem ga preveč spila.Svoje siljenje v najine spolne igrice je celo foto-grafiral.

Počutila sem se zelo umazano in komaj semčakala, da se vse skupaj konča. Zajčica je bila zelov strahu, da bi Aleš fotografije pokazal njenemufantu, ker bi ta baje čisto ponorel, zato jih je Alešskrbno skril. Vem, da so nekje, samo takrat nisembila dovolj pretkana, da bi jih vzela in uničila.

Baje se temnolasa zajčica še vedno upravičenoboji, da bi prišle slike v javnost, zato se je Alešutudi podredila. Zdaj manipulira tudi z njo, saj so miljudje povedali, dajo z nekimi slikami menda celoizsiljuje. Samo zajčica, jaz in Aleš vemo, s katerimislikami. Fotograf, oprosti, vendar tako je bilo.

APRIL 2008

ZAlešem sva se udeležila zabave estradnikov, skaterimi smo se takrat veliko družili. K naši

mizi je pristopila tudi Špela Grošelj. Seveda smose predstavili, nekaj časa tudi pogovarjali in foto-grafirali, nato pa je Aleš vse skupaj povabil na a fterparty v najino hišo. Aleš je Špelo peljal v svojemferrariju, saj je bila baje pijana in ni imela prevoza,jaz pa sem se peljala v drugem avtomobilu.

Doma smo se zadrževali okoli bazena, medtemko se je polnil jacuzzi. Takrat sta Aleš in DomenKumer vrgla Špelo vanj, saj se ni hotela sleči, kerjo je skrbelo, da bo njen takratni fant Mitja jezen.Tako je premočena oblačila hotela čim prej zame-njati. Aleš jo je povabil v kletne prostore, kjerimava pralnico in sušilni stroj in ji predlagal, da

gresta posušit njene mokre obleke.Čez nekaj minut pa sem prišla za njima in vide-

la golo Špelo, ki je stala pred mojim možem.V šoku sem se obrnila, kot da ni bilo nič, šla po

stopnicah in rekla, da grem spat oziroma sem se šenekaj časa pogovarjala z Domnom Kumrom inPetro Pečovnik, nato pa je Aleš rekel, da sem jazpijana, naj grem kar lepo spat, da bo pa on Špeloodpeljal domov. Seveda nisem imela nič proti, sajsem mu zaupala. Zjutraj sem se zbudila v praznipostelji in ugotovila, da je Aleš prespal na kavču,rekoč, da me ni želel buditi. To se mi je zdelomalce čudno, saj je ne glede na pozno uro vednoprišel k meni. Vprašala sem ga, če mu je dalasvojo številko, kar je zanikal. Zatrjeval mi je, dasta se v avtu veliko pogovarjala, predvsem o Špe-linem takratnem fantu. Prepričeval meje o tem, dabi bili lahko prijatelji, povabljena sva bila tudi narojstni dan njihove skupine Atomik Harmonik, nakaterega zaradi obveznosti nisva mogla iti. Ko semga vprašala, če ima njeno telefonsko številko, jeodločno zanikal, pa spet prisegel na otroke in sehitro znašel, da bo Špela na Vič v firmo poslalavabilo. Pozneje pa sem v njegovem telefonu našlaŠpeline klice in njene poslane sms-e.

MAJ 2008

Združbo smo bili na Hrvaškem in smo odšli naečerjo. Ves večer me je zbadal, hotel se je

pred njo postaviti, češ, kakšen `jack' je, kako dobrejoške ima Špela, me provociral in prisegal, takokot vedno, na svoje otroke, da govori resnico, da sez njo nikoli ni pogovarjal po telefonu, kaj šele dabi imel kakršnekoli stike. Meni je vse skupaj pre-kipelo, zato sem z mize pograbila njegov telefon inšla na stranišče ter se zaklenila. Pritekel je za mano,začel butati po vratih, jaz pa sem pogumno odkle-nila njegov telefon in začela brati sms-e. Najprejsem z meni neznane številke prebrala sms, ki je bilposlan Alešu. Takole je pisalo: "Ti si najboljšaosebica na svetu, tudi če se občasno vidiva in sliši-va, mi to zadostuje, najrajši te imam, si full v redu

102 103

človek, zaslužiš si le najboljše." Jaz sem se začelatresti in se spraševati, katera številka je to, kdo jeta oseba? Grozno sem se počutila, vendar sem si toštevilko shranila v svoj mobilec. Gledam, naprejbrskam po njegovem telefonu in zagledam prejetesms-e Špele Grošelj! Pa na otroke mi je prisegel!Seveda so bili vsi poslani sms-i izbrisani. Tudiklice sem preverila. Veliko je bilo prejetih, klicanihin neodgovorjenih. Po videnem sem zapustilastranišče in mu povedala, kaj sem videla, in vpra-šala, kdo je ta ženska, ki mu je poslala ta sms. Hitroseje izgovoril na svojega uslužbenca, daje on tisti,ki je z njegovega mobilnika pošiljal in prejemalsms-e, zato da ne bi njegova partnerica kaj posu-mila. Seveda mu nisem verjela, saj njegovih tele-fonov nikoli in nikdar nihče ni smel niti prijeti, kajšele da bi z njih kdorkoli karkoli pošiljal. Zelo svase skregala, pa je še vedno vztrajal in prisegal naotroke in nase, da se mu lahko zgodi karkoli, da selahko ubije v avtu, če karkoli ni res. Da on govoriresnico in pika. Aja, jaz sem pa neumna al kaj, sajsem vse videla na svoje lastne oči.

No, v avtu mi je rekel, da mi za Špelo Grošelj niupal povedati, da ne bi bila ljubosumna, da pa tistameni čudna številka, s katere je dobil sms, da te

osebe res in sploh ne pozna.Ta številka mi ni dala mini, zato sem se odloči-

la, da jo bom zavrtela in izvedela, kdo je to.Pozneje sem jaz poklicala to številko in oglasila

se je ženska, ki mi je sprva rekla, da sta samo pri-jatelja, kaj delam paniko, da ima ona fanta. Nasle-dnjič ko sem jo spet poklicala, pa mi je priznala, dasta se dobila na pijački, da jo je večkrat prišel po-čakat pred njen faks in podobno. Aha, sem pomi-slila. Spet mi laže! Pa tako vztrajno ponavlja, dasovraži ljudi, ki lažejo. Ko sem mu povedala, davem, kdo je ta oseba in da sem z njo govorila, mije vztrajno trdil, da je sploh ne pozna, in mi znovaprisegel na svoje otroke, da govori resnico.

Kako lahko prisega, kako more!?

JUNIJ 2008

ZAlešem sva se zjutraj odpravila v Lucijo priPortorožu, kjer sva imela svoje stanovanje, ki

sva ga skupaj kupila. Ves dan mi je bil brezvezen,nisem bila razpoložena, saj sem non stop razmi-šljala, premišljevala in se spraševala, s kakšnimčlovekom živim. Ga sploh poznam? Kolikokratsem ga že dobila na laži, z dokazi sem ga soočila,on pa je vedno trdil, da govo ri resnico. Manipuliraz mano, z mojo družino, nasilen je do mene, sili mev njegove zrežirane spolne igrice. Joj, s kom živim,se mi je ves dan vrtelo po glavi.

Zvečer je želel, da greva ven, saj sta k namaprišli Petra Pečovnik in njena kolegica. Spet se jedogovoril in povabil nekoga, ne da bi me splohvprašal za mnenje. Jaz nisem bila razpoložena, saj

sem bila razočarana nad vsemi temi njegovimilažmi, zato nisem hotela z njimi nikamor. Oni so seodpravili žurat v diskoteko Paprika, baje so velikopopili, ne vem, kdaj so se v rnili, ker sem spala,vendar sem ju zjutraj, ko sem se zbudila, presene-čeno zagledala v sobi za goste, kako spita. Tega resnisem pričakovala, saj se nisva tako zmenila. Ojoj,sem pomislila.

Ko sta se zbudili, sta me spraševali, zakaj nisemšla z njimi, in povedala sem jima za prejete sms-ein za Špelo Grošelj. Obe sta ga zagovarjali, da onpa že ni tak in kako zelo me ima rad. Ja, ja, vidvekar govorita, že vesta zakaj.

Sama sem se odpravila na sprehod do Portorožain nazaj in še vedno razmišljala, le kaj mi je tegatreba. Ko sem prišla nazaj, sem se poslovila odnjih, sedla v avto in se odpeljala k mami, po otroka.Aleš pa je kar ostal z njima.

Med potjo sem razmišljala, kako more biti tak.Spomnila sem se njegovih spolnih fantazij, kadarmi je govoril, kako bi bilo fajn, če bi on lahko spalz dvema ženskama. Veliko stvari sem se spomnilain kar zmrazilo me je.

Prispela sem do mami, vzela sinčka in odpeljalasva se domov.

POLETJE 2008

Aleš je vedno sanjal o glamurju in imidžu zvezd,zato me je gradil po svojih željah, da bi se z

menoj lahko razkazoval v medijih. Na njegovezahteve in želje sem se morala v javnosti družitisamo z določenimi znanimi ljudmi iz sveta medi-jev, oblačiti sem se morala izključno po njegovihnavodilih, in seveda sem morala voziti avtomobileprestižnih znamk, da seje lahko postavljal z manoVečkrat sem mu predlagala, da bi ferrrarija prodala,ker takrat nisem vedela, daje na lizing, in odločnoje bil proti. Seveda, saj ga še ni odplačal.

Čudno mi je bilo, da ko sem lani omenila, da bise prijavila na tekmovanje za Miss Hawaiian Tro-pic, meje odločno zavrnil. Ko pa je uvidel, daje vozadju veliko lepih, seksi deklet ter tržnih niš, me

108 109

je sam rinil tja. In prav tako si je kar naenkrat za-želel, da postanem pevka. Brez kakršnih koli izku-šenj na področju petja seje Aleš, brez moje vedno-sti, dogovoril z mariborskim glasbenikom zakomad, vaje in studijski posnetek. V zameno zakomad mu je Aleš za nedoločen čas posodil audiA8, ki mu gaje ta kaj kmalu moral v rniti, saj sta sesprla, zdaj pa ga vozi že drugi glasbenik. Smešnoin žalostno obenem, kako so ljudje poceni.

Tako sem odšla v studio in z back vokalisti po-snela svojo prvo pesem `Čista desetka'. S komadomsem bila navidezno zadovoljna, a ker nisem pod-kovana pevka, sem vedela, da bodo ljudje prepo-znali glasove, ki so peli čez mojega.

Seveda je na hitro organiziral ekipo, da smo vPortorožu posneli tudi videospot, in na TV Pap rikise je lahko rečem predvajal tako zelo pogosto, daje šel že meni rahlo na živce, kaj šele gledalcem.

Skratka, Aleš seje vedno vmešaval v moje delo,tudi v moje delo voditeljice. Zato je kaj kmaluuresničil svoje besede in kupil delež TV Paprike,da me je imel non stop pod nadzorom in pa zaradipranja denarja. To me je res pošteno jezilo, še več,dušilo. S TV Papriko nisem imela nobene pogodbe,sem pa bila redno zaposlena v njegovem podjetju,

za minimalno plačo, seveda, in vsa štiri leta nisemnikoli prejela regresa. Kadar sva se sprla, sem mudejala, da bom zapustila njegovo podjetje. Takratpa mi je ostro dejal:

"Samo poskusi, pa ti bom v delovno knjižiconapisal, da si kradla! Potem pa boš lahko dobiladrugo službo. No, poskusi, če si upaš!"

Tako me je naredil popolnoma odvisno od nje-ga.

110 111

AVGUST 2008

ZAłešem sva se zmenila, da greva za vikend naotok Levan, kjer imava najin gliser, medtem

pa bo moja mami pazila na sina. Seveda je komajčakal, da bova spet sama, brez otrok. Vikend, kisva ga preživela skupaj, ni bil nič posebnega, prejdolgočasen. Kopanje, pa z gliserjem malo naokoli,kosilo v restavraciji, prav tako večerja, nato spat indrugi dan enako. V nedeljo zvečer sva prišla nazajv Slovenijo, odšla po otroka in domov.

Naslednje jutro, po zajtrku, sva odšla z otrokomv trgovino in presenečeno sem ugotovila, da meljudje nekam preveč opazujejo, gledajo in šušljajomed seboj. Pomislila sem, da nekaj ni v redu. Kajkmalu sem ugotovila, čemu toliko pozornosti. Nanaslovni strani revije Nova sem zagledala sebe in

113

Aleša na najinem gliserju, popolnoma gola. Skorajme je zadela kap! Bilo mi je nep rijetno in imelasem občutek, da pred vsemi v trgovini stojim po-polnoma gola. Na hitro sem odšla na blagajno,plačala nakupljeno in se odpravila domov. Aleš jepravkar zajtrkoval, ko sem predenj vrgla revijo.Nekaj časa je ostal brez besed, čisto prebledel je,potem pa začel preklinjati. Ves dan sva bila zaraditega zamorjena in vzdušje je bilo zelo naelektre-no.

Naslednje dneve sem ven hodila s kapco naglavi in sončnimi očali, ker sem imela občutek, dame vsi gledajo, pa tudi če me niso. Tudi Aleša pardni sploh ni bilo na spregled, njegovi prijatelji paso si ga večkrat kar pošteno privoščili in ga zbada-li glede njegovega trebuha in podobno. Aleš je žetako zakompleksan glede svojega videza in zeloveliko da na to, kaj drugi pravijo, tako da mu jetakrat samozavest čisto padla, zato je bil siten,nesramen in agresiven, saj so se tudi drugi medijio tem na dolgo in široko razpisali, da ne govorim oforumih, ki so pokali po šivih.

20. DECEMBER 2008

Zmojimi starši smo bili dogovorjeni, da greva knjim na kosilo, saj je moj oče praznoval 50.

rojstni dan. Ker se je moja mami slabo počutila,meje poklicala, če ji lahko pridem pomagat. Alešani bilo doma, ker mi je rekel, da ima veliko sestan-kov, tako da bo po vsej verjetnosti ves dan odsoten.Čudno mi je bilo, ker med vikendi nikoli ni imelnobenih sestankov. Poklicala sem ga, naj pride pootroka, da ga bo peljal še k frizerju. Prišel je, gavzel in odpeljal k mami njegove tajnice, ne pa kfrizerju.

Pozneje sem od neke znanke izvedela, da me jeprav ta dan videla z Alešem v novem avtu. Jaz padoma.

No, po hiši sem začela pospravljati in zlagati

perilo. Kot da me je nekaj vleklo k Aleševi jakni,sem z roko segla v žep. Iz njega pa sem potegnilasliko. Sliko, na kateri je bila meni neznana žen-ska.

"Pa zakaj moj mož nosi v žepu sliko neke žen-ske?" sem se spraševala. Pritisk se mi je nemudomadvignil in sem si rekla: "Zdaj imam pa tega dovolj!"Šla sem v spalnico, na hitro spakirala nekaj svojihin nekaj sinovih stvari, jih odnesla v avto in seodločila, da grem ali za nekaj časa k svojim domovali pa se čez čas vrnem, kot sem se že tolikokratprej, saj me bo po vsej verjetnosti spet prep ričal.Vso pot sem premišljevala, le kaj mi je tega treba,ne rabim več takega življenja, ljudje mi govorijo,da Aleša nenehno videvajo z drugimi ženskami,zdaj pa najdem še sliko v njegovem žepu.

"Dovolj imam vsega!" je kričalo v meni.Prispela sva domov in staršema sem razložila,

kaj je bilo. Moja mami je Aleša poklicala, ga vpra-šala, če pride na kosilo, on pa ji je odgovoril, da seslabo počuti, daje zbolel, zato ga ne bo, pa še Uršaje spakirala svoje stvari.

Besna sem bila kot ris in tudi moji starši so bilijezni. Sedeli smo v gostilni na Dolenjskem in po-zno ponoči, okoli četrte ure, sem prosila sestro, če

gre z nama z otrokom domov. Peljali smo se poavtocesti in na razcepu, namesto da bi zavila zaBrezovico, sem peljala proti BTC ju. Očitno mejenekaj vleklo proti domu, kjer sva z Alešem živela.Sestra me je začudeno pogledala, jaz pa sem ji re-kla, da se bom vrnila nazaj, ker se želim z njimpogovoriti. Ona pa mi bo pomagala znositi stvari vhišo in bo pri meni prespala. Pa sem se odločila, daga pokličem in mu sporočim, da prihajam.

21. DECEMBER 2008

N i se javljal. Pripeljala sem se pred hišo in vi-dela, da njegovega avtomobila ni v garaži.

Razmišljam, kaj naj storim, in odločim se, da munapišem sms, v katerem sem se mu zlagala, da semostala na cesti z otrokom, in naj me pokliče. Dobimnazaj njegov sms:

"Kaj je? Kaj je bilo?"Jaz ga pokličem spet nazaj in mi ne dvigne.

Pošljem mu še en sms: "Aleš, daj, prosim, pokličime, pomagaj mi." In nič.

Čez pol ure me je poklical nazaj in mi jezno rekel:"Kaj je s tabo, baba zmešana, kaj me moriš

sredi noči, a si prfuknjena?""0. K., Aleš, nekaj je bilo in zdaj je vse 0. K.,"

sem mu odgovorila.

110

Bila sem v hiši, v najini hiši, kjer naj bi Alešspal.

Vprašala sem ga: "A si spal? Kje pa spiš?""Ja, doma, menda, ja kje pa sem doma? Zakaj

pa me to sprašuješ, saj veš, kje spim in kje semdoma?" mi je rekel.

"Veš, rabim mleko za otroka in zato bi radaprišla zdaj domov!" sem mu odgovorila.

On pa: "Kdaj pa prideš?""Takoj zdaj, ker sem že blizu," mu odgovorim.

Nekaj se je izmotaval, me zmerjal, da sem prfu-knjena, in potem mi je prekipelo.

"Glej, Aleš, jaz sem z mojo sestro v najini hiši,otrok spi v avtu, ti pa ne spiš doma in tudi avtomo-bila ni v garaži. Kje si?" sem mu besno zabrusila.On pa: "Dej ne me morit več, jaz se bom ločil odtebe, pober se mi ven iz bajte!" in prekinil vezo.Šokirana sem obstala, sestra me je mirila, ker semjokala kot dež. Čez nekaj časa sem prejela njegovsms, da sem živ bolnik, kaj ga nadzorujem sredinoči, da sem prfuknjena, da sem bolna.

Poklicala sem mami, ji v joku povedala, kaj seje zgodilo, in rekla mi je, naj pridem nazaj. Takosva se s sestro in sinom, kije še vedno spal, odpe-ljali nazaj k staršem.

Domov sem prišla vsa tresoča od živcev, dalaokoli šeste ure zjutraj otroka spat v posteljo, jaz panikakor nisem mogla spati. Jokala sem in nisemdojemala, kaj se mi je zgodilo. Pa sem spet prejelanjegov sms: "Itak nisi več moja žena, ločil se bom!"Zmedena sem mu pisala nazaj: "Kako nisem tvojažena? Poročena sva. Otroka imava!"

In spet prejela njegovega: "Glej, zdaj sem videl,kaka si, videl sem, da si psihopatka, sredi nočivdiraš v hišo. Glej, deli kar hočeš, kaj bom jazdelal, naj te ne briga. Do danes sem ti bil zvest.Sama si šla. Sama si hotla it."

In jaz njemu: "Glej, Aleš, sliko neznane ženskesem najdla, nisi sploh pustil, da ti razložim, kaj jebilo narobe, poleg tega sem se ponoči v rnila do-mov, ti si mi rekel, da spiš, pate sploh ni bilo. Glej,halooo!" Čakala sem, da mi bo odpisal, vendarzaman.

25. DECEMBER 2008

BOŽIČ

Zalosten božič. Vsako leto smo vsi skupaj primojih doma imeli večerjo, tudi Aleševa otroka.

To leto pa smo bili samo jaz, najin sin, moja dvastarša in sestra. Prejemala sem veliko sms-ov innjihova lepa vsebina je bila zame zelo žalostna.Med prejetimi sms-i je bil tudi sms Mateje Malnar,da mi želi vesel božič. Pozneje pa sem izvedela, dasta božič praznovala skupaj, da sta bila takratskupaj, ko mi je poslala ta sms. Grdo.

Kmalu po božiču so se moji starši odpravili vUmag, saj so že septembra rezervirali hotel, ker somislili, da bova šla midva za novo leto sama, brezotroka, v Ameriko. Tako sta vzela najinega sina sseboj. Usoda je hotela, da je bil Aleš v istem hote-lu, s svojo novo punco in njeno sestro, kot moji

starši. Moj oče in Aleš sta se srečala na parkirišču.Bil je zmeden, nič ni vprašal po otroku in očetu jezačel razlagati, daje sam. Menije takoj poslal sms,v katerem mi je priznal, daje še z dvema ženskamav Umagu, in spraševal, zakaj ga moja družina za-sleduje. Nazaj sem mu napisala, da dobro ve, da soimeli starši že prej rezervirano, in da tudi dobro ve,da sem bila odločno proti, da najinega sina varujenjegova tajnica, saj nama je mami rekla, da čegreva v Ameriko, ga bo čuvala ona. Vendar jeAmerika žal odpadla.

30. DECEMBER 2008

N ajin sin Val je star komaj dve leti in pol, zatoje še premajhen, da bi vse to razumel, pa

vendar vidim njegove reakcije in se zavedam, daobčuti vso to mojo žalost in depresijo, in smili semi.

Daje bila mera polna, je ta dan zbolel. Ker nisemsmela več priti v najino hišo, čeprav sem samo jaztam uradno tudi prijavljena, sem imela tudi sinovozdravstveno izkaznico še v najinem domu. Pokli-cala sem Aleša, in seveda se mi ni javil, zato semmu morala poslati par sms-ov, v katerih sem napi-sala, da je Val bolan, da ga moram peljati k zdrav-niku, zato nujno rabim njegovo zdravstveno izka-znico.

Po dolgem času, ko sva s sinom že bila v zdra-

124 125

vstvenem domu, jo je le pripeljal, a me tudi vprašalni, kako je s sinom, še huje, niti pogledal ga ni.

Ves čas sem vedela, da Aleš ni dober oče, saj senikoli ni z nobenim od svojih otrok ukvarjal, kljubtemu da se je vedno širokoustil, kako idealen očeje on. Njegova reakcija meje zelo p rizadela, saj gaje sinček z žalostnimi očmi gledal, kot da bi muhotel reči: "Oči, poglej me, prosim, objemi me."

Aleš je odšel, jaz pa sem zajokala in razmišljala,kako naju je lahko tako hladno zapustil. "Ja, to jeAleš, človek brez duše in čustev."

NOVO LETO 2008/2009

S estro sem peljala na Gospodarsko razstavišče,mami in očija pa sem peljala v gostilno Portal.

In spet je usoda hotela, da sem v gostilni srečalaAleševega brata in njegovega očeta. To srečanje jebilo zelo čudno, kot daje njegov oče vedel, da nisvaveč skupaj, ker tudi vprašal ni po Alešu. Ker sembila jaz zelo depresivna, sem popila 3 dl vina in semalo sprostila. Starše sem pustila v Portalu, samapa sem se šla vozit po Ljubljani. Nato sem se od-pravila v Nove Jarše k moji kolegici in njenemufantu. Ob polnoči smo nazdravili, jaz sem se nahitro poslovila, šla po starše in sestro in skupaj smose odpravili domov.

126 127

JANUAR 2009

MEDIJSKA VOJNA

I z medijev, revije Nova in portala sem izvedela,da se sporazumno ločujeva zaradi različnih po-

gledov na svet. Zgrozila sem se in bila šokirana kotše nikoli.

"Ali nisem vsaj toliko vredna, da me pokliče, po-vabi na kavo in mi to osebno pove?" sem pomislila.

Ja, pred časom mi je po telefonu rekel, da vnjegovi hiši nisem več zaželena, ampak da pa danovico v medije, to me je pa resnično potrlo. Kakonizko se je spustil. Groza.

Poslala sem mu sms in ga prosila, če se lahkodobiva ter pogovoriva. In lepo sem ga prosila, najne daje novic v medije. Ni me poslušal, ni meupošteval in danes vem, da sije on zelo želel, dajemedijsko izpostavljen.

129

Ljudje so me klicali in spraševali, če je res.Sploh jim nisem znala odgovoriti. Pritiski so sevrstili, mediji so želeli od mene izvedeti, kaj sepravzaprav dogaja.

Odločila sem se in 9. januarja 2009 ekskluzivnozgodbo povedala reviji Story. Pozneje sem z AdriaMedio podpisala tudi dve pogodbi, ena je eksklu-zivna, druga pa za slikanje v Playboyu.

Tudi Aleš se je medijsko zelo izpostavljal inzačelo so je pranje najinega umazanega perila.Sam mi je poslal sms, v katerem je rekel, da bobaje on zagotovo zmagal, saj so vsi podkupljivi inbodo kmalu na njegovi strani.

Zabolelo me je, ker se je fotografiral s svojodomnevno novo punco Matejo Malnar, saj sem ševedno nekako upala, da se bova pobotala, čepravso mi ljudje dopovedovali, da naj bi bila že parmesecev skupaj in da ona že živi v najini hiši. Jaztemu najprej preprosto nisem mogla verjeti, prav-zaprav si nisem hotela priznati.

Moja mami je tudi poklicala Aleša in mu pre-dlagala, naj greva sama za kak vikend ven iz Lju-bljane in naj se pogovoriva. Sam ji je rekel, da bopremislil, vendar je toliko časa premišljeval, da mije bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha.

Cela moja družina je z mano vred zelo trpela.Nič nismo spali, samo nemočno smo spremljalinjegove skoraj vsakodnevne novice na portalu, obkaterih mi je slabo. Na portalu in v časopisju sonavajali njegove takšne in drugačne laži.

Moja mami je šla za 14 dni na bolniško, da sejeukvarjala s sinom, saj jaz nisem imela moči, in mebodrila.

Še vedno sem hodila na TV Papriko in vsak dan odprihodu na televizijo mi je postajalo slabo, saj semvedela, da ko se bova srečala, se bova prepirala. Inres, prepiri so bili iz dneva v dan hujši in celotnaekipa na TV Papriki, pravzaprav snemalci, so mitakrat zelo stali ob strani. Sami so se čudili, kakoje lahko tako zelo nesramen do mene.

Takoj po vodenju glasbenih želja sem se odpra-vila domov ali pa v bar Bordo, kjer sem se dobilaz mojo ekipo, ki mi je stala ob strani, in z njo dela-la načrte za mojo glasbeno kariero.

Ko sem prišla domov, sem v upanju, da naslednjidan ne bom na portalu spet prebrala kakšne ne-umnosti, poskušala zaspati. Seveda pa moj spanecni bil trden, saj sem prejemala takšne in drugačnegrozilne Aleševe sms-e. Po drugi strani pa mi je

pošiljal sms-e, da sva si usojena in da bova, ko seta medijska vojna konča, spet skupaj. Da bova kothrvaški par Gotovac.

Bila sem pošteno zmedena. JANUAR 2009

NOČ, KO JE PRIŠEL K NAMNA BREZOVICO

Mami, sestra in jaz smo sedele v kuhinji in sepogovarjale, sinje že spal, saj je bila ura že

krepko čez enajst. Že pred časom sem si kupila šeen prenosni telefon z novo številko, tako da meAleš ni mogel nadzorovati. Prejšnji telefon je bilna njegovo firmo, tako da je lahko zahteval in tudidobil izpiske ter tako videl, kolikokrat sem s komgovorila in koliko sms-ov sem komu poslala. Zatome je tudi poskušal v medijih oblatiti, da sem ga zavtorjem in glasbenikom, ki mi je naredil novopesem, varala. Bizarno.

Skratka, tisto noč me je poklical koreograf Ge-na, s katerim sva se dogovorila, da me bo učilplesati, ker baje nimam ritma in rabim veliko tre-ningov. Na drugem telefonu pa je neprestano gore-

la lučka, saj me je Aleš klical ničkolikokrat.Pogovor z Geno sem dala na zvočnik, tako da

sta še moja mami in sestra lahko slišali, kako inkdaj bodo potekali treningi, vaje, in bile smo nav-dušene, jaz pa zelo motivirana in komaj sem čaka-la, da začneva z delom.

Seveda sva spregovorila tudi o vseh tračih, ki sose pojavljali v medijih. Ker je Gena zelo zabavenčlovek, smo se zelo smejale.

V tistem trenutku pa sem skozi okno kuhinjezagledala Aleša, kako nam prisluškuje. Čisto jeponorel in zahteval, naj pridem ven.

Šla sem ven in ostro me je napadel z besedami:"Ej, Gena te hoče samo pofukat, kaj se imaš ti znjim sploh za dogovarjat!"

Seveda nič novega, saj se je nenehno ukvarjal stem, s kom se pogovarjam in kaj, če pa je bil povr-hu vsega še moški, pa sem seveda bila vse, samočlovek ne. Na hitro sem ga odslovila in odšla noter.Pa je spet poklical in tokrat sem se mu javila,vendar sem spet dala mobilec na zvočnik. Ob menista bili še vedno mami in sestra. Nekaj je norelglede nekega članka, objavljenega v reviji, meddrugim pa je še rekel:

"Vem, da sem na spikerju, zdaj bom pa vse po-

vedal in bom dal ven, v medije, kako sta si z unopičko lizale!"

Moja mami je bila čisto šokirana. Mene je bilozelo sram, saj sta obe to slišali, vendar me je mamipozneje pomirila in mi svetovala, da naj dam takojv medije, kako me je silil v spolne igrice, če bodoslučajno slike res prišle v javnost. Hitro sva konča-la pogovor in počasi smo se odpravile spat.

V postelji sem razmišljala, kaj pravzaprav hočeod mene, če pa ima punco? Ali ona sploh ve, da mevsak dan kliče, pošilja tudi ljubeče sms-e?

Uboga reva, sem si mislila. Sicer pa bo kmaluprestara zanj, saj je tudi meni p ri mojih 24 letihrekel, da sem prestara zanj, zato me bo kmalumoral zamenjati za mlajšo. In meje, vendar je onasamo leto dni mlajša od mene.

Med razmišljanjem o svoji preteklosti sem sespomnila, kako je nekoč povabil k nama domovnjegovega prijatelja in mi ukazal, naj se grempreobleč oz. naj oblečem podvezice, nogavice inseksi perilo ter jima zaplešem striptiz. In malopozneje je še predlagal, naj pokličem še kakšnosvojo prijateljico. Zaplesala sem, nato pa je njegovprijatelj odšel.

Premišljevala sem tudi, če morda obstaja v njem

kakšna želja po moških, saj se spomnim, da jenjegova bivša vseskozi govorila, da se 'pedra'.Vendar je on to vedno zanikal in jo obtoževal, daj eprfuknjena in da on pedre sovraži. Sicer pa se jeizkazalo, da je vse tisto, za kar je Aleš govoril, dani res, da on tega ne mara, in obtoževal druge, počelprav on.

Priznam pa, da smo se na ta Alešev izrečenistavek o Genu velikokrat smejali v lokalu na Fuži-nah, kjer smo se z ekipo dobivali, saj mi je Genapred vsemi v obraz rekel, da sem zadnja ženska natem svetu, s katero bi kaj imel. Da lahko sodeluje-va samo poslovno.

13. JANUAR 2009

Veliko medijev se je razpisalo, da je MatejaMalnar Aleševa nova punca, vendar mi je on

še vedno trdil, da to ni res, še več, o njej mi je vednogovoril, da je majhna, okrogla in brez smisla zaoblačenj e.

Pa je moja kolegica, ki je veliko na facebooku,vzpostavila stik z njo. Takole ji je napisala:

Čaw, Mateja!Ej, slišala sem, da si Urški Čepin prevzelamoža.Lohka ti rečem, da si full nesramna in da teje lahko sram, da uničiš družino in si takokruta, vse se ti bo vrnilo v življenju, ker sislaba oseba, nisi vredna zaupanja! lp

Mateja Malnar pa ji je odpisala:Ja ja, prevzela ... ... Nikoli ni samo ena osebakriva za razpad zveze, tako da nisem jaz tistaslaba, pa nimaš pravice govorit o meni, kerme ne poznaš !!!!!!!!! Drugače pa kakor sirekla, ena malenkost ... isto je nardila Urša,ko je Alešu uničila prejšnjo družino, tako dani nič boljša od mene!!!!

In spet moja kolegica Mateji:Samo tok, Mateja, ne vem za prejšnji zakonod Aleša.Sam veš, Urša ga ma in gaje mela full rada,ti si se pa samo pretvarjala za njeno frendico,da bi ji moža speljala, bravo, uspelo ti je, samoda te ni sram, da si otroku vzela očeta. Val, kije tako Bogi že, ker ni skozi s svojo družino,zdej mu je pa še ena pevka vzela starše. Nevem, mal bi se zamislila nad tvojim dejanjem.Glej, nimam nič proti tebi, zdela si se mi čistcool, dokler nisi tega naredila. Aja, ne vemzdaj, sam če živiš pri Alešu, ne boš več dolgo,ker boš hiter zgubila živce, ampak full upam,da z Alešem ne živita skupaj, še posebej pa,da ne spiš v Uršini bivši postelji.

Tako sem se prepričala, da sta res skupaj, saj jeto na nek način priznala. Sicer sta pa tudi za revijoLea povedala, da se bojita medijskega linčanjaoziroma kaj se bo potem govo rilo, ko bosta prizna-la, da sta skupaj. V tem omenjenem pismu, ki migaje prinesla kolegica, sem tudi prebrala, kako mezmerja s prasico, kurbo umetno, da sem prfuknjenain podobno.

Pomislila sem, kako je nizkotna, kako ni naravni normalnega, zrelega človeka oziroma neko-ga, ki ima vsaj malo razčiščeno v glavi. Jasno mije, da imam opravka z motenim človekom, in tosem tudi javno povedala za revijo Nova.

18. JANUAR 2009

MOJ ROJSTNI DAN

D anes sem bila dogovorjena z avtorjem moje nove skladbe, da pesem posnamemo v studiu.

Še preden pa sem odšla v studio, sva z mami domapripravili jedi, saj smo imeli ob petih popoldnenaročene goste za praznovanje mojega rojstnegadne. Veliko sladkih dobrot sva pripravili, ker oberadi pečeva.

Pesem, ki je nastajala dobra dva meseca, mi jebila kot pisana na kožo. Tudi besedilo, ki je sicer vhrvaškem jeziku in je nastalo pod peresom avtorjaže pred dvema mesecema, je pisano prav zameglede na položaj, v katerem sem se takrat znašla.Pa še niti slutila nisem, da me bo zadela ločitev.Takole gre:

PLAVE OČI, PLAVA KOSA

Ni prsten od zlata,nje vredan,neče biti lako

Da me okuješ u roba svom,da ti dadnem dio srca mog,al nemogu

Refren:Plave oči, plava kosa,nek te budi noga bosa,hladnega kao led za tebeanđeo sam bila, letjela bez krila,sada hodam zemljam za sebe

Oči boje mora,plakale so nočima zbog tebe,

pevale so reči,šta je ljubav nemožeš mi reči

da me okuješ u roba svom,da ti dadnem dio srca mog,al nemogu

Skratka, v studiu je bilo čudovito vzdušje, spro-ščeno, zato smo v dobrih treh urah tudi končali ssnemanjem. Bila sem zadovoljna, prav tako je bilazadovoljna celotna ekipa. Odpravila sem se domov,se uredila in točno ob petih so prišli povabljenci.Prejela sem kup lepih daril. Čisto v podzavesti semčakala, da me bo poklical Aleš in mi voščil, vendarod njega ni bilo ne duha ne sluha. "Seveda, saj imanovo punco, kako lahko sploh pomislim, da semvredna čestitke," sem cinično pomislila.

29. IN 30. JANUAR 2009

DAN MOJE ODPOVEDI

Tako kot vsak dan sem prišla v službo in začelavoditi svojo oddajo "Glasbene želje z Urško ".

Gledalci so klicali in si zaželeli moje pesmi, moje-ga videospota. Z grozo sem ugotovila, da ga ni nalestvici, zato sem ponudila drug videospot. Medpredvajanjem tega drugega spota so mi iz režijesporočili, da so žal vsi trije moji izbrisani. Mojigledalci, ki so me klicali, so vedeli, kaj se dogaja,saj mislim, da ni bilo človeka, ki ne bi v zadnjemčasu prebral vsaj nekaj o meni, zato so me zelospodbujali, mi govorili lepe besede, me bodrili, najse ne dam, mi izražali moralno podporo in podob-no.

Aleš, ki ga tisti dan ni bilo na televiziji, je očitnospremljal mojo oddajo in slišal kličoče, kako me

1 45

hvalijo, zato me je začel klicariti na snemalčev te-lefon in me grdo nadiral, žalil.

Očital mi je, da oddajo vodim pijana, zato semmu predlagala, naj pokliče delovno inšpekcijo, sajsem pripravljena tudi pihati, da mu dokažem svojotreznost. Nato je prenehal.

Naslednji dan sem zelo dobre volje spet prišla vslužbo in Aleš me je takoj poklical, naj stopim znjim pred vhod TV Paprike, da se morava nekajzmeniti. Seveda sem pričakovala, da mi bo pove-dal, da mi bo končno prispeval nekaj denarja zaotroka ali pa da mi bo končno nakazal plači, ki miju je bil dolžan. Vendar ... Pogovor je sicer začel onajinem otroku in pa o najinih zasebnih stvareh.Potem pa je v njegovem značilnem tonu nadaljeval:"A si ti sploh normalna, a veš, kako si včeraj vodi-la oddajo?"

"Ja vem, saj je bilo vse v redu. Ljudje so pačželeli moje videospote, pa si jih izbrisal, zato semjim ponujala druge. Da so me hvalili in izražalipodporo, mi je bilo všeč, tebi pa verjetno ne, akaj?".

Nato mi je dejal, naj se poberem s televizije, dame ne želi več videti niti slišati. Tako sem dobilaustno odpoved s TV Paprike, čez nekaj dni pa še

pisno odpoved delovnega razmerja z njegovimpodjetjem Paleste d.o.o. Očitno mi hoče na vsaknačin nagajati in me onemogočati na vseh podro-čjih.

V solzah sem se odpeljala domov in se zavedala,da bom ostala brez dohodkov, sicer pa mi je biltako ali tako dolžan že za dva meseca. Vso pot dodoma me je klicaril, a ker sem upoštevala njegoveželje, da me ne želi več slišati, se mu pač nisemjavila.

V redu, bom pač sama preživljala otročka in seznašla, kakor bom vedela in znala, sem še sklenilamed potjo.

Kmalu po mojem prihodu domov meje poklicals skrite številke, zato sem se javila. Dejal mi je:"Upam, da se zavedaš, da ti bom vzel otroka, kersi itak brez dohodkov in ga ne boš mogla preži-vljat!"

Skrušeno sem se usedla, se zjokala. K meni jepristopila mami, me pomirila, da bova odšli dosocialne službe in poskušali dobiti začasno var-stvo.

Potem pa sem se na hitro odločila, da grem ven,da malo pozabim na današnji dan. Z družbo sem sedobila v lokalu na Fužinah in smo ga zažurali,

malo popili in veliko plesali. Ljudje so bili prijazni,veliko se jih je hotelo z menoj slikati, v lokalu sovrteli mojo novo pesem in moram priznati, da žezelo dolgo časa nisem bila tako sproščena.

Ob enih zjutraj (31. 1.) so se ostali odpravilidomov, jaz pa sem se dobila z drugo manjšo druž-bico in odšli smo v Klub 12, kjer smo se zadržalido pol sedme zjutraj. Bilo je nepozabno.

Seveda je Aleš takoj drugi dan izvedel, da sembila zunaj, in me je kar tako meni nič tebi nič ob-sodil, da sem vzela kokain, ter da bo poklical mojestarše in jim povedal. Rekel mi je, da mi da 500evrov, če pred njim naredim test, ki se ga kupi vlekarni. Imela sem ga že `poln kufer' in za nalaščnisem želela opraviti testa, da ne bo spet mislil, dame z denarjem lahko kupi.

In kaj je lahko hujšega, kot njega odkloniti! Ja,kazen po njegovo mora biti, zato je hitro dal vmedije novico o meni in domnevni drogi. Primitiv-no, a ne?

4. FEBRUAR 2009

D anes dopoldan me je Aleš poklical in izrazilželjo, da bi rad videl najinega sina Vala.

Zmenila sva se, da ga ob 13. uri pride iskat in da gaob 19. uri pripelje nazaj. Prišel je, ga vzel in odpe-ljal, k varuški, seveda. Čez kakšne dve uri me jepoklical po telefonu, jaz sem bila takrat v mestu, inmi v jeznem tonu dejal, da ne bom več dobilaotroka, da ima tudi on pravico biti z otrokom, da gane bom več videla, ker je on oče — da ga pač pre-prosto ne bom dobila več nazaj. V solzah sem takojodšla domov in povedala staršem, kaj je bilo, ter juprosila, naj gresta z mano Oče, mami, sestra in jazsmo se odpravili na Kovačevo, kjer sem še vednoprijavljena. Pozvonila sem, gospa varuška mi jeodprla in Val je takoj pritekel k meni. Takoj zatem

mi je varuška rekla, da ji je Aleš naročil, da jaznimam vstopa v hišo, zato ne smem noter. Moj očeje vzel sina v naročje, ga odnesel v avto, jaz pa semvseeno šla v hišo, saj sem na koncu koncev edina,ki sem tam prijavljena, in varuški sem rekla, dagrem iskat samo nekaj stvari za Vala. Vzela semotroške skibucke ter tri slike Irene Polanec, ki semjih sama kupila. Vse se je zgodilo na hitro, tako dasem komaj uspela vzeti še dve trenirki in pleniceza otroka, med tem časom pa je varuška že klicalaAleša. Na hitro smo se odpeljali domov, in takoj kosmo prišli v hišo, je klicala policija, češ da so do-bili prijavo, da smo z varuško fizično obračunali inda je moja mama pokradla slike. Seveda to ni bilores, saj sem jaz vzela slike, in če bi imela še kaj veččasa, bi vzela še svoje osebne stvari. A jih nisem,saj nisem bila prepričana, kdaj se bo pojavil Alešin mi kaj naredil. Skratka, moj namen je bil, davzamem otroka, da ne živi v stresni situaciji, saj seje med potjo domov ves tresel.

No, potem smo odšli jaz, mama in oče na poli-cijsko postajo Moste in podali izjavo ter povedalisvojo zgodbo. Dobili smo ustni opomin in policistje rekel, daje Aleš povedal čisto drugačno zgodbo,zato sem smatrala, da je policist verjel nam.

Aleševa zgodba pa se je takoj po oddaji Trenjakljub Aleševi obljubi pred celotno Slovenijo, dajekončal z medijsko vojno in da ne bo več dajal in-formacij, pojavila na Požareportu, v njegovi verzi-ji, seveda:

Ločitvena in medijska vojna zakoncevČepin je v sredo dobila nove dimenzije. Oko-li petih popoldne so namreč Urša Čepin,njena mama Tatjana, oče Janez Hočevar inmlajša sestra Ajda nasilno vdrli v hišo AlešaČepina v Šmartnem, sesuli varuško, odpelja-li Uršinega in Aleševega sinčka Vala ter po-brali nekaj umetnin ...

Po pripovedovanju Aleša Čepina in varu-ške Marjane se je zgodilo takole. Ko jeMarjana zaslišala zvonec, je šla odpret vho-dna vrata. Zunaj sta stali Urša Čepin in Ta-tjana Hočevar ter osorno zahtevali, da juspusti v hišo. Marjana je to zavrnila, potempa je počilo. Urša in njena mama sta vdrlinoter, varuško grobo odrinili in pritisnili obzid, v hišo pa sta pritekla še Janez ter AjdaHočevar Oče Urše Čepin je zgrabil Vala, kije bil pri Alešu, in ga začel vleči iz hiše. Valje jokal in se oklepal varuškine noge, toda

Hočevar ga je na silo zvlekel v avtomobil,parkiran pred hišo. Varuška Marjana pravi,da znamke avtomobila ni videla, ker je bilapritisnjena ob zid in prestrašena, poleg tegaso se stvari dogajale bliskovito. Potem staUrša in njena mama začeli snemati slike in

jih odnašati, varuška Marjana pa je steklapo mobilni telefon in začela klicati AlešaČepina. Ko sta Urša in Tatjana Hočevaropazili, da varuška telefonira Alešu, sta po-begnili iz hiše (Tatjana Hočevar je varuškiprej zabrusila, da ne sme poklicati Aleša).Uršina sestra Ajda je medtem zmerjala Ale-ševo hčerko Manco, ki je šokirana jokalaskupaj z bratom Nikom. Po telefonskem klicuvaruške je Aleš Čepin nemudoma obvestilpolicijo; kmalu sta prišla dva policista in sev Čepinovi hiši zadržala kakšno uro. Po našihinformacijah naj bi policij a zoper Uršo Čepinin Tatjano Hočevar podala kazensko ovadbozaradi nasilnega vdora ter ogrožanja varno-sti. Aleš Čepin, ki je prav tako šokiran nadpočetjem Uršine družine, nam je povedal, dasta Urša in Tatjana Hočevar odnesli tri slike,za drugo pa zaenkrat še ne ve.

Varuška Marjana nam je še zaupala, dajoje po novem letu mama Urše Čepin večkratklicala na mobilni telefon in jo žalila. TatjanaHočevarje od varuške tudi zahtevala, naj jipove, če je skupina T(urbo) Angels pri Alešudoma res snemala videospot in kje je takratbil Alešev in Uršin sinček Val.

(Vir: pozareport, 6. 2. 2009.)

5. FEBRUAR 2009

ODDAJA TRENJA

Ze dopoldan so me iz uredništva Pop TV neneh-no klicali in me povabili v oddajo. Moram

priznati, da sem kolebala, ali bi šla ali ne, in nakoncu sem se odločila, da ne grem, še posebno kerso mi iz Pop TV povedali, kdo vse bodo gostje.Jasno mi je bilo, da so nekateri od njih Aleševiplačanci, zato vem, da sem se prav odločila.

Dan sem preživela doma in z družino smo nestr-pno čakali, da bo ura odbila 20., ko se bo začelapredvajati oddaja Trenja.

Začetek oddaje; jasno mi je bilo, da se bodopostavili proti meni, saj sta med Aleševimi privr-ženci sedela Sabina Mali in Bojan Požar, kateremuje Aleš skorajda dnevno nosil in trosil sveže novice,ta pa jih seveda ni preverjal pri meni in jih je z

velikim veseljem objavljal na svojem po rtalu. Ja-sno, njegova partnerica ima oddajo na TV Paprikain je baje tudi ona dobila avto v uporabo za nedo-ločen čas oziroma dokler se ne skregajo.

Razprava se je najprej začela na temo Erne2009, čez dobre pol ure pa so začeli s prispevkom,ki jim ga je dal ali prodal, tega ne vem, kdo drugkot Bojan Požar. V prispevku so prikazali mene inmoj prihod v službo z razvpitim ferrarijem, ki nimoj in mi ga ni kupil Aleš, kot je dejala novinarkaPop TV, saj avto do danes baje še vedno ni poplačanin je torej še vedno last lizing hiše. Tudi navedbanovinarke, da mi je Aleš kupil televizijo, ni resnič-na, saj ima v njej 23-odstotni delež samo on in netudi jaz. V prispevku sva soočena tudi midva, poinformacijah novinarke pa so predstavljene tudiAleševe laži, da me ni silil v spolne igrice.

Kaj, zaboga, pa je potem siljenje v spolne igrice,če ne to, da sem morala početi stvari z žensko, paplesati pred njegovim prijateljem striptiz, kot semže omenila? sem na glas komentirala.

Nato pa govor, intervju s Špelo Grošelj. Pritiskmi je zrasel, ko je dejala, da naju je videla dvakratv življenju. In njej se zdi to bizarno, nesramno.Haloo! Ste prebrali, da mu je pošiljala oz. sta si

pošiljala sms-e. Vam povem še to, da mi je Alešpriznal, da se je uro in pol zadržal v njenem stano-vanju. Torej?

Konec prispevka.Po vprašanju voditelja gospoda Uroša Slaka je

začel Aleš s prvo svojo lažjo. Citiram: "Jaz si tegav prvi vrsti zaradi otrok nikoli nisem želel, a ne?"In se je začel izgovarjati na medijsko hišo in ljudi,zaposlene na TV Papriki, ki so že tako vedeli, dane živim več z njim. Takole bom rekla: "Če Alešne bi hotel medijsko izpostaviti najinega spora,ločitve, je pač ne bi komentiral in tudi izjave zamedije ne bi podal prvi. SAM je začel medijskovojno, jaz sem se samo branila."

Čez čas pa je na vprašanje voditelja odgovorilagospa Bernarda Jeklin. Citiram: "Jaz gledam naUršo mal drgač. Uršina zgodba in vsa reakcijajavnosti je zame klasična zgodba o Pepelki. Prvataprava slovenska Pepelka. Devetnajst let staramala natakarica v malem svetu nenadoma srečaprinca, ki se zaljubi, jo ekspresno poroči in ji nudičist vse, kar si ona želi in kar si ne želi. Prebralsmo, da je Urša pri svojih devetnajstih imela edinetri želje v življenju. Prvo, da se je pojavljala vmedijih, in ta želja se je nenavadno hitro spreme-

nila. Druga njena največja želja je bila, da bi tek-movala za mis, in tudi to se ji je uresničilo. Tretjanajvečja želja pa je bila, da bi bila voditeljica, intudi to se ji je uresničilo. Ampak njej se je prehitrovse uresničilo, to je bil po mojem njen najhujšiproblem. Ona je iz ene male gostilne nenadomapostala hollywoodska princesa, v sanjski vili, zbelim ferrarijem, z blazno velik denarja, s televizi-jo, ki so jo kupil zato, da bo na njej pametna,skratka z vsem, kar si je poželela — in punca tega nizdržala. To je bilo močnejše od nje, prehiter je blo,preveč je blo in jo je zlomil, po moje to, kar se znjo dogaja, je ene sorte zlom." In je nadaljevala,pokazala na Aleša: "Tale revež tle zraven mene joje imel pa tko rad, da bi zvezde sklatu zanjo z neba,in zvezde je klatu, ampak žal je z njimi sklatu tudUršo."

Po teh njenih besedah sem prebledela. Ženska,ki me v življenju ni videla, kaj šele da bi me spo-znala, je prodajala svojo teorijo o meni.

Zelo upam, srčno upam, da je ali bo knjigoprebrala, in upam, da bo lahko razumela, dojela,kakšen revež je Aleš.

Nadaljeval je gospod Požar, ki se je sevedastrinjal z gospo Jaklin.

In potem povedal meni čisto neznano novico, kime je šokirala. Citiram njegove besede: "Tle ni šlosamo za zgodbo o Pepelki, ampak za čisto praviposlovni projekt, ker zadevo predobro poznam.Poslovni projekt — naredit iz Urše Čepin slovenskoJeleno Karleušo. Ta poslovni projekt je poznejepropadel. Vodja tega projekta naj bi bil Mark Ži-tnik, to je eden bivših solastnikov TV Paprike, kije pozneje Alešu prodal svoj delež. Ta poslovniprojekt se je sfižil ... Mišljeno je bilo tako: MarkŽitnik naj bi bil menedžer, Urša Čepin projekt inAleš Čepin financer. No, v Srbiji poznamo veliktakih projektov. In ta projekt se je v neki točki sfižiliz dveh razlogov: Aleš je, kolikor jaz vem, plačevalzadeve, ampak sfižilo seje, ker je Žitnik baje malonarobe ravnal z denarjem in je šlo po finančni potivse navzdol. Po drugi strani pa se je pokazalo, dana žalost Urša nima osnovnih kvalitet za pevko, sajkot vidite, praktično nima nobenega glasu, pa tudiritma ne pozna. In to, da se je projekt sfižil, jazintimnosti ne poznam, je po mojem eden glavnihrazlogov, da je šel tudi zakon po zlu."

Prvič, da sem bila mišljena kot poslovni projekt,me je zadelo kot strela z jasnega, in drugič, mojzakon ni šel po zlu zaradi omenjenega projekta.

Upam, da bo tudi gospod Požar prebral knjigo inkdaj objavil mojo resnico.

In potem vrhunec, ki pa mi je dokončno dvignillase pokonci, je bila izjava Sabine Mali: "Ja, kokrsem jo uspela spoznat, je deklica oziroma ženskabrez talentov, v bistvu, kako naj se izrazm, vse, karje ustvarla, je ustvaru on. In je zelo skromn pri tem.Vse, kar je pač rekla, jaz bi pa pela, a znaš pet, neznam pet, bomo mi to zrihtal, no, na tak način. Nevem, če zna al ne, ampak tudi sama imam z njoizkušnje, poslovno sem jo tud povabla k sodelova-nju in meje trikrat zavrnila. In zagovarjal jo je, kdodrug, Aleš Čepin. Vse, kar je blo slabega, dobrega,je Aleš pokrival."

Kar vrglo me je iz sedežne garniture. "Kakšnoposlovno sodelovanje neki?? Kakšne poslovne iz-kušnje ima z mano??" je vrelo iz mene. Z manoima edino izkušnjo, in to je seksualna igrica naAlešev ukaz. Seveda mi je jasno, zakaj je v oddajiin zakaj je to govorila. Slike in izsiljevanje!!

Izjava gospe Maruše Penzeš, direktorice ženskihizdaj na Adria Media, citiram: "Kar se mene tiče, jezgodba vendarle nekje izzvenela. No, in poleg tega,ja, jaz se strinjam glede tega, da gre tukaj za otroke.Bom rekla, na nek način je treba dat roke preč.

Tudi sama Urša, jaz mislm, se bo na tej točki uma-knila. Jaz jo razumem in mislim, da se je tud zatoodločila pisati knjigo, napisat to svojo štorijo."

Hmm, tudi če je zgodba izzvenela, imam enole-tno pogodbo z Adria Medio, v kateri med drugimpiše, da me bodo promovirali po mojih željah, inpodpisala sem tudi pogodbo, da se bom slikala zaPlayboy.

Vsi srno bili zelo nervozni po vsem tem, karsmo slišali, zato sem se na prigovarjanje mojemame odločila, da vendarle pokličem v oddajo inpovem, katere Aleševe laži in laži njegovih plačan-cev so bile izrečene in so me zmotile, zelo razjezi-le. Na voljo sem imela zelo malo časa, zato nisemmogla povedati vsega, kar mi je ležalo na duši. Intakrat sem po sveje obžalovala, da se nisem poja-vila v sami oddaji.

Aleš me je za konec še prosil, citiram: "Rad bijo še neki prosu, zdele pred celo Slovenijo. Urša,rad bi te prosu, da se zaradi najinega otroka, k svamu s to medijsko vojno full full gorja nardila, bi teres najlepš prosu, da se ne slikaš naga za Playboy,če lahko lepo prosm." In nadaljeval: "Ti bom jazdal tolk denarja, jaz osebno, kolkr ga boš s temslikanjem zgubila, če lahko."

In moj odgovor je bil: "Jaz bom nardila tisto,kar bom jaz naredila, to je moje življenje, tako daslikala se pa ne bom."

In zadnja izjava gospe Maruše Penzeš gledemojega slikanja za Playboy, citiram: "To je stvardogovora, dejstvo je, da je pogodba podpisana innam je prva stvar ta, da se mi z Uršo usedemo in sedogovorimo in pogovorimo, kaj je pravzaprav s topogodbo, ki jo podpisana namerava izvest."

In takrat sem se zamislila, kaj sem pravzapravrekla, da se ne bom slikala za Playboy. Kaj pa zdaj?No, če mi bo Aleš res plačal, kolikor bi s tem izgu-bila, ter pogodbeno kazen, v katero je vključenatudi njihova poslovna škoda, potem se ne bom. Vnasprotnem primeru pa se bom, saj glede na to, danimam več osebnih dohodkov, niti mi Aleš ne daničesar za otroka, nujno rabim denar.

ZAKLJUČNE MISLI

Verjetno se sprašujete, zakaj sem se odločila,da vam zaupam, izdam nekaj podrobnosti iz

mojega zakona?Zagotovo ne zato, da me boste obsojali, niti

zato, da bi se vam zasmilila, temveč zato, da opo-zorim predvsem ženske, da ni vse v denarju, da ježivljenje v `zlati kletki' naporno, da ne `padajte' nalepe besede, ki vas lahko popeljejo, zapeljejo vpekel. Spoznala sem, da je svoboda tisto, kar štejein je vredno v življenju. Da ne bo pomote, tudisvoboda v zakonu obstaja, vendar je jaz nisemimela, ker v mojem zakonu ni bilo dialoga, temvečsamo monolog in manipulacija z mano.

Spoznala sem, da se vsaka stvar v življenjuzgodi z razlogom, in tudi moj zakon je tako kratkotrajal z razlogom.

KAKO NAPREJ?

S eveda bom živela naprej, saj sem zaključilaeno poglavje in odpira se mi že novo.

Predvsem bi rada dokazala, tako sebi, Alešu indrugim, da sem sposobna in da lahko živim tudibrez njega. Rada bi gradila svojo pevsko in televi-zijsko kariero, predvsem pa si želim, da me ljudjespoznajo v povsem drugačni luči, tako, kot v resni-ci sem.

V življenju sem si postavila prioritete in vseka-kor je na prvem mestu moj sin Val, za kateregaživim in se trudim biti najboljša mama.

Če bi imela še eno priložnost, bi se medijski iz-postavljenosti glede ločitve izognila?

Zagotovo bi se zadeve lotila drugače, saj bi se

zdaj celotnemu medijskemu cirkusu glede ločitveraje izognila. Z Alešem bi se morala že na samemzačetku dogovoriti o zadevah, tako bi si oba pri-krajšala obtožbe in očitke, ločitev pa bi zagotovopotekala veliko hitreje. Če bi imela še eno prilo-žnost, bi z novico o razhodu počakala, da bi sezakon tudi formalno razveljavil. Z moje strani jemedijska zgodba zaključena, upam pa, da tudi znjegove.

EPILOG

Po zadnjih informacijah naj bi se dne 23.3. 2009Urška in Aleš Čepin sporazumno ločila.

ZAHVALA

I skreno zahvalo za vso podporo izrekam svojidružini, saj me v teh težkih trenutkih neizmerno

podpira. Rada vas imam. Iskrena hvala Nani Nata-ši Zeneli, s katero sva preživeli veliko časa, se ve-liko pogovarjali in nekaj celo posneli na diktafon,saj trdno stojim za svojimi besedami. Pod njenimiprsti, po njeni zaslugi in z mojo pomočjo je nasta-jala ta knjiga.

Iskrena hvala Mateji Malnar, da je vstopila vnajin zakon in me, čeprav mi je bilo na začetkuzelo težko, osvobodila.

0 AVTORICI

Nana Nataša Zeneli je močna,samozavestna, avtoritativna inambiciozna osebnost, s sposob-nostjo vodenja, planiranja in tudisamostojnega delovanja. Odliku-je jo kreativnost. Je bistra, pro-dorna in racionalna in ima močno

izraženo intuicijo. Ve, kaj hoče v življenju. Vsakodano obljubo vestno izpolni. Včasih bolj kot zglavo razmišlja s srcem in želi prikrivati svojoobčutljivost in čustveno naravo. Slabša stran njepa je, da je nagnjena k prevelikemu analiziranjuvsakogar in vsega okoli sebe, kar jo bremeni in jiotežuje življenje in to priznava tudi sama, saj so jotako naredile življenjske izkušnje z ljudmi.

V življenju se je ukvarjala z marsičim, ker serada preizkuša na različnih področjih. Ničesar je nistrah in vsak izziv vzame zelo resno. Medijski svetspremlja že celo desetletje in stvari pozna v nulo,kot radi rečemo. Marsikaterega pevca ali pevko jespravila na vrh, saj jim je kot menedžerka bila tudidruga mama, tako da so pri njej imeli vse. Samapravi, da je velikokrat razočarana nad znanimimedijskimi osebnostmi, ker so v večini tako hinav-sko zahrbtni, predvsem pa poceni v tem smislu, dabi za slavo naredili marsikaj. Da ne bo pomote, sotudi izjeme, ki stavijo na svojo takšno in drugačnokvaliteto in se ne prodajo za ceno slave.

Zakaj sem napisala to knjigo?

"Ko sem v reviji Nova prebrala, da je Aleš Čepinpred vrata postavil Urško z otrokom, me je pretre-slo in nisem si mogla kaj, da je ne bi kontaktirala,ter ji ponudila podporo, ji stala ob strani in soču-stvovala z njo. Prej sem jo videla samo enkrat inzdela se mi je v redu punca, več kontaktov z njo paje imel moj soprog Gena, ki jo je poskušal naučitiplesati. Veliko sva se družili in porodila se mi je

ideja, če bi napisala knjigo o njenem zakonu, karpa je Urška z velikim veseljem in navdušenjemsprejela. Ob pripovedovanju Urške me je veliko-krat mrazilo po telesu in tudi jokali sva skupaj.Težko mi je bilo pisati take težke stvari, ker semčlovek, ki se zelo vživim v sogovornikovo pripo-vedovanje. Ob tipkanju doma sem tudi sama joka-la, saj imam tudi sama dva otroka in če sem samopomislila, da bi se moji hčerki kaj podobnega do-gajalo, me je zlomilo," pripoveduje Nana in nada-ljuje: "Glede na to, da sem ženska, sem seveda nastrani ženske in zato Urški želim veliko srečnih dniv življenju, saj je še mlada, ter da bi se iz teh živ-ljenjskih udarcev pametno odločila, kako naprej.Ne bom sodila, kdo je bil kriv v njunem zakonu indragi moji, vedno pravijo, da sta v zakonu ali par-tnerstvu kriva oba, vendar se s to tezo jaz enostav-no ne morem strinjati."

Na koncu bi se rada zahvalila založbi Učila, kime je odprtih rok sprejela in so mi izdali knjigo,katera bo marsikomu segla v srce, vsekakor pa seod srca zahvaljujem mojemu soprogu Geni, ki mije bil v veliko čustveno oporo, ter seveda Vambralcem, ki ste knjigo prebrali.