strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Če želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.

85drugo

četrtletje2009

UvodnikEnergetska vizija, trajnostni razvoj in

titanov dioksidCement in njegove karakteristike

Prihodnost fotovoltaikeSpecialna knjižnica hic et nuncPovzetki zaključnih poročil

raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

UvodnikSkoraj nihče več si ne more zatiskati oči pred tem, da je uporaba obnovljivih vi-rov energije in zmanjšanje vplivov na okolje eden ključnih pogojev za dolgoročno vzdržnost našega razvoja in preživetja. Zato je ta vidik tudi eden ključnih kriterijev pri vrednotenju raziskovalnega dela in projektov v Evropski skupnosti. Hkrati je to priložnost za naše podjetje, da k okoljski problematiki ne prispeva samo z zmanj-ševanjem in nadzorom lastnih izpustov, ampak tudi z razvojem in proizvodnjo na-notitanovega dioksida, ki je eden najpomembnejših materialov v celi vrsti tehno-logij tako za izrabo obnovljivih virov energije kot za zmanjšanje vpliva industrije na okolje. Ni torej več res, da smo predvsem v vlogi potencialnih onesnaževalcev, ampak postajamo pomemben člen v verigi aktivnih oblikovalcev globalnih trajno-stnih rešitev.

S problemi izrabe obnovljivih virov, in naše možne vloge pri njej, nas seznanja dr. Lubej v svojih dveh prispevkih.

Ker pa je poleg novih tehnologij prav tako pomembno podrobnejše poznavanje obstoječih, je dobro spoznati lastnosti materiala (cementa), za katerega najbrž veli-ko ljudi meni, da je o njem znanega že skoraj vse. Pa vendar vedno nova spoznanja in raziskave dokazujejo, da se lahko o njem še marsikaj naučimo.

Na koncu se lahko seznanimo še s posodobljenim delovanjem Strokovne knjižnice, ki z osvajanjem novih tehnologij vse bolj postaja mali informacijski center podje-tja.

Glavni in odgovorni urednikmag. Vladimir Vrečko

Dr. Andrej Lubej

Energetska vizija, trajnostni razvoj in titanov dioksid

7) Razporeditev pridobljene energije v svetu po virih:

Nafta 37 %Premog 25 %Plin 23 %Jedrska 6 %Biomasa 4 %Hidro 3 %Sonce (toplota) 0,5 %Veter 0,5 %Geotermalna 0,2 %Biogoriva 0,2 %Fotovoltaika 0,04 %

8) Energijska gostota:vodik 40 kWh/kgdizel 12 kWh/kg Li baterija 0,14 kWh/kgvoda (1km višinske razlike) 0, 03 kWh/kg

III. Pričakovane težave

Do leta 2050 bo potrebno namestiti vsaj 14 TW novih kapacitet, kar znese na letnem nivoju (8544 ur) 120 000 TWh potrebne energije. Količina bo najbrž še večja, saj bo potrebno, zaradi zastaranja ali zahtev trajnostnega razvoja, nadomestiti tudi nekatere že obstoječe kapacitete. Ker se zaloge fosilnih goriv manjšajo, bo potrebno zamenjavo izvesti z obnovljivimi viri energije. Jederska ener-gija absolutno ni rešitev tega problema. Prvič zato, ker bi pri kapaciteti 5 TWh/leto, kolikor znaša povprečje v svetu delujočih JE, morali v 40 letih zgraditi 24 000 novih JE, ali skoraj 2 dnevno in to vsak dan, tudi po letu 2050, saj je predvidena ži-vljenska doba JE samo 30 let. Drugič pa tudi zato, ker JE v svojem življenskem ciklu pomenijo veliko obremenitev okolja (proizvodnja goriva, jederski odpadki). Tudi potencial hidroenergije (7,2 TW) je bistveno premajhen, poleg tega je hidroenergija s stališča trajnostnega razvoja ravno tako vprašlji-va. Upočasnjen je tok rek in velika akumulacijska jezera onesnažujejo okolje z metanom, ki je 50-krat hujši povzročitelj toplogrednih učinkov kot CO2. Metan nastaja pri anaerobnem razpadanju zalitih dreves, ki jih običajno v primeru večjih je-zer ne počistijo. Ocenjuje se, da je v tem primeru prispevek k učinku tople grede primerljiv z elek-trarnami na fosilna goriva.

Najboljša rešitev, ki je posledica velikega poten-ciala (87 000 TW), je neposredno izkoriščanje sončne svetlobe. To je mogoče na več načinov:

I. Uvod

Trajnostni razvoj (glej Modre strani št. 84) kot vodilna strategija razvoja družbe, sprejeta tudi v smernicah EU, bo že bližnji prihodnosti pričela narekovati razvoj gospodarstva in družbe. Na enem od poglavitnih gospodarskih področij, to je področju energetike, je trajnostni razvoj z direktivo evropske komisije, da moramo do leta 2020 nadomestiti 20 % porabljene energije z ob-novljivimi viri, že dejstvo. S to direktivo vprašanje »ali so obnovljivi viri ekonomsko upravičeni« ni več aktualno, temveč se postavlja novo: »Kako to direktivo izvesti?« Osnovni motiv, ki stoji za to direktivo, je potreba, da stabiliziramo koncentra-cijo toplogrednih plinov v okviru sprejemljivih 450 do 550 ppm, kar lahko dosežemo le z znatno dekarbonizacijo naše energijske oskrbe. Nanoti-tanov dioksid, ki je poglavitni strateški cilj Cinkar-ne Celje, lahko v tej zgodbi odigra eno ključnih vlog.

II. Dejstva

1) Trenutne energetske potrebe (inštalirana moč) v svetu so 14 T, kar znese (poraba) pribl. 120 000 TWh/ leto.

2) Ocenjuje se, da se bo poraba do leta 2050 podvojila.

3) Električna energija predstavlja pribl. 40 % vseh energijskih potreb.

4) Razpoložljivi viri energije na zemlji so:Sonce 86 000 TWHidro 7,2 TWVeter 870 TWGeotermalna 32 TW

5) Poraba električne energije v Sloveniji je pribl. 13 TWh/leto.

6) Proizvodnja električne energije v Sloveniji:Šoštanj 3,6 TWhJEK (za SLO) 2,5 TWhHidroelektrarne 3 TWhTrbovlje 0,6 TWhSkupaj Slovenija 10 TWh

A) s fotovoltaiko , B) s toplotnimi kolektorji in C) z neposredno sintezo vodika. Ti neposredni viri imajo bistvene prednosti pred posrednimi, kot so hidroenergija, veterna energija, geotermal-na energija, biomasa, biogorivo ... Prednost je v tem, da ne rabimo posrednikov, ki nedvoumno prispevajo k negativnemu vplivu na trajnostni razvoj. Poleg tega se je v primeru biomase in bi-ogoriva potrebno zavedati, da je izkoristek foto-sinteze pod 0,5 %, kar je reda velikosti desetkrat manj od fotovoltaike. Veterna energija, ki ima od hidroenergije nekoliko boljši potencial (870 TW), je povezana z visokimi investijciskimi stroški, saj so lopatice veternic s konstrukcijskega stališča bolj kompleksen problem kot krila nadzvočnih letal. Geotermalna energija je primeren vir le, če gre za naravne izvire, medtem ko prisilno črpa-nje tople vode porablja približno tretjino prido-bljene energije za lastne potrebe. Nenazadnje je potrebno pri uporabi teh virov omeniti tudi ne-katere druge pomisleke, kot so hrup, spreminja-nje vedute, vpliv na pomanjkanje hrane, pa tudi mnoge druge posledice, ki se pokažejo šele pri podrobnejši analizi celotnega življenskega cikla oziroma tako imenovani LCA analizi (Life cycle assessment).

Potrebno se je zavedati še enega pomembnega dejstva, in sicer da bodo v prihodnosti največji energetski problem nastali v državah v razvoju. Povzročila ga bo ekspanzija prebivalstva. V teh državah je energetska infrastruktura zelo slaba, zato ima bodočnost razvoj lokalnih energetskih virov, za kar sta fotovoltaika in neposredna foto-katalitska sinteza vodika zelo primerni. Bodoč-nost je torej v avtonomnih družinskih energet-skih sistemih.

Dejstvo je, da je skladiščenje odvečne električne energije, ki nastaja zaradi razlike v proizvodnji in porabi, že zdaj velik problem. V Sloveniji se pro-izvodnja hidroelektrične energije rešuje s kom-penziranjem s Termoelektrarno Šoštanj, ki lahko svojo proizvodnjo prilagaja trenutnim potrebam. (V ta namen je v izgradnji tudi črpalna hidroelek-trarna Avče 0,426 TWh). V bodoče bo ta problem čedalje večji, ker se pričakuje, da bo glavni vir energije sonce in da bodo proizvodnje energije locirane lokalno. Zato je zelo pomembno razvi-ti primerne akumulatorje. Vodik ima teoretično dvakrat višjo sposobnost shranjevanja energije kot katera koli druga snov, zato je potencialno zelo primeren. Še posebej v povezavi s stacio-narnimi lokalnimi izvori energije, ki so lahko fo-tovoltaika ali njegova neposredna fotokatalitska proizvodnja.

IIII. Vizija energetske bodočnosti

Na osnovi omenjenih dejstev in pričakovanih težav lahko zaključimo, da bo v prihodnosti od-igralo ključno vlogo v energetski preskrbi nepo-sredno izkoriščanje sončne svetlobe. Bistvene prednosti izkoriščanja sončnega sevanja so: A) vir je sorazmerno enakomerno razporejen po vsem svetu, B) uporaba je mogoča lokalno, C) Pretvorba je neposredna in zato potencialno najbolj ekono-mična, D) ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, E) potencial sonca je več tisočkrat večji od svetovnih potreb ... Ima pa neposredno pridobi-vanje energije iz sonca tudi svoje pomanjkljivo-sti – ena od večjih je ta, da sončno sevanje ni enakomerno časovno porazdeljeno in je gostota sevanja sorazmerno majhna, kar pomeni da nuj-no potrebujemo učinkovite akumulatorje tako pridobljene energije. Menim, da bosta v bodoč-nosti na tem področju odigrala glavno vlogo dva elementa. Vodik in Li-ionske baterije. Prvi zato, ker ima najvišjo energijsko gostoto od vseh po-znanih snovi in drugi zato, ker gre za neposredno shranjevanje električne energije, kar omogoča elegantno in čisto porabo.

Vizija energijske bodočnosti torej zaenkrat temelji na treh neposrednih virih, ki izha-jajo iz sončnega sevanja: A) fotovoltaiki, B) toplotnem solarnem izkoriščanju in C) ne-posredni fotokatalitični sintezi vodika ter na dveh vrstah akumulatorjev energije A) Li-ionskih baterijah in B) vodiku.

V. Nanotitanov dioksid

Nanotitanov dioksid nastopa v viziji energijske bodočnosti v treh vsebinah: A) je eden od osnov-nih elementov ene od tankoplastnih (DSSC) fotovoltaičnih celic, B) je katalizator na katerem temelji fotokatalitska razgradnja vode na vodik in kisik in C) je eden od mogočih nanostrukturnih materialov v Li-ionskih baterijah. Cinkarna Celje sodeluje s Kemijskim Inštitutom pri ustanavljanju Centra odličnosti »Nizkoogljične tehnologije«, ki temelji na dveh glavnih stebrih: A) Pridobiva-nju električne energije s pomočjo fotovoltaične Graetzlove celice in skladiščenju te energije v Li-ionskih akumulatorjih in B) Fotokatalitskem pridobivanju vodika, njegovemu shranjevanju in uporabi. Višina sredstev, za katere se Center od-ločnosti poteguje je pribl. 10 milionov evrov in v okviru predlaganega raziskovalnega programa bi med drugim proučevali tudi uporabnost v CC sintetiziranega nanotitanovega dioksida za vse tri predvidene aplikacije.

VI. Sklep

Prihodnost razvoja družbe je torej bolj ali manj jasna. Trajnostni razvoj, pogojen na eni strani z nujo, da ustavimo drvenje našega planeta v ne-povratno okoljsko katastrofo, in po drugi strani z zahtevo, da se vzpostavi ekonomska, socialna in kulturna toleranca, ki bo omogočala znosno bivanje čedalje večjega števila ljudi različnih ras, verstev in kultur. Vpliv, ki ga lahko ima na to ne-posredno izkoriščanje sončne energije, je lahko precej bolj pomemben, kot izgleda na prvi po-gled. Če se zavedamo tega, da so za večino vojn krivi prikriti ekonomski razlogi, lahko že samo dejstvo, da je sončna energija, za razliko od nafte, porazdeljena po svetu bistveno bolj enakomer-no, pomeni revolucionarno spremembo. Vsako-letno poročilo Evropske komisije (JRC PV Status Report), ki je dosegljivo na

re.jrc.ec.europa.eu/refsys/pdf/PV%20Report%202008.pdf

kaže, da je razvoj Fotovoltaike v eksponentnem vzponu. Cinkarna Celje ima zaradi proizvodnje titanovega dioksida zelo dobro izhodišče, da postane del zgodbe o uspehu, ki bo temeljila na modernih principih trajnostnega razvoja in izko-riščanju dolgoročno edino primernega energet-skega vira, to je, neposrednega sončnega sevanja. Potrebno pa se je zavedati, da smo zaenkrat pri razvoju nanotitanovega dioksida še na začetku in da bo v uresničevanje strategije na tem podro-čju potrebno vložiti še precej truda in sredstev. Dolgoročno lahko razvoj nanotitanovega diko-sida pomeni prestruktuiranje Cinkarne Celje iz konvencionalne velikotonske bazične industrije v malotonsko moderno sofisticirano high-tech proizvodnjo z veliko dodano vrednostjo.

Viri:[1] Splet.[2] Wikipedia.[3] Achema 2009.[4] JRC PV Status Report 2008.[5] »Green Nanotechnolohies for Responsible Manufacturing«, Matter. Res. Soc. Symp. Proc. Vol. 1106, 2008 Materials Research Society.

Branka Moškotelec

Cement in njegove karakteristikeCement je hidravlično vezivo, ki je kljub številnim novim gradbenim materialom še vedno najpo-gosteje uporabljan material v gradbeništvu. Je ena osnovnih surovin za proizvodnjo gradbe-nih izdelkov. Prav zaradi tega je zelo pomemb-no, da surovino dobro poznamo. Pomembno je, da je kvaliteta surovine konstantna. Želeli smo ugotoviti kakšna je kvaliteta cementov, ki jih vsa-kodnevno uporabljamo v proizvodnji gradbenih mas. Za samo proizvodnjo uporabljamo dva tipa cementov:- navadni portland cement (sivi in beli – PC),- kalcijev aluminatni cement (CAC).

Želeli smo razviti metodo, ki bi dajala ponovlji-ve in zanesljive rezultate in bi omogočala nad-zor nad kakovostjo cementa. Na osnovi veljavne zakonodaje ter glede na izkušnje različnih do-baviteljev, ki imajo svoje lastne razvojne labo-ratorije, smo se odločili za spremljanje kvalitete cementov s pomočjo termo diagramov (TD). Ke-mijska reakcija je eksotermna in zato je merjenje temperature merilo hitrosti vezave cementa, kar spremljamo s pomočjo TD (slika 1). S strjevanjem nastane trikalcijev silikat, ki je osnova trdnosti betona.

Vsakemu posameznemu cementu se v skladu s SIST EN 196-3 najprej določi konsistenco ce-mentne mešanice. To pomeni, da je potrebno ugotoviti koliko vode je potrebno dodati k točno določeni količini cementa, da je konsistenca ce-mentne paste ustrezna. Konsistenco določamo s pomočjo Vicat aparata. Le-ta je primerna, ko se bat v cementno pasto potopi (4-8)mm od ste-klene podlage (slika 2).

Slika 1 – snemanje termo diagrama(TD)

Maksimalne T-hidratizacije so bile med (81–70) ºC, časi hidratizacije od 335 min do 413 min. S TD se lahko dobro spremlja staranje cementa. Na grafu 3 je prikazano, kako se zelenemu cemen-tu s staranjem niža T-hidratizacije, posledično se daljšajo časi vezave in hidratizacije. V praksi to po-meni, da cement izgublja trdnost.

Spremljanje kvalitete modrega cementa CEM II/B – M (P-S-L) 42,5N je pokazala, da je maksi-malna temperatura za ta cement bistveno nižja, posledično so daljši časi hidratizacije in vezave. Za pripravo cementne paste s standardno kon-sistenco potrebujemo od 144 do 147 g desti-lirane vode, od pošiljke do pošiljke je potrebni dodatek vode različen. Maksimalne temperature se gibljejo med (46–59) ºC. Časi hidratizacije so od 420 min do 574 min. Iz grafa 4 je razvidno kako niha kakovost modrega cementa.

Za beli PC CEM I 52,5R je za pripravo cemen-tne paste s standardno konsistenco potrebno od 152 do 157 g destilirane vode, maksimalne temperature hidratizacje se gibljejo med (70– 91) ºC. Časi hidratizacije so med 383 in 530 min. Pričakovano je maksimalna temperatura višja kot pri zelenem cementu. Graf 5 prikazuje nihanje kvalitete belega PC CEM I 52,5R.

Ko torej določimo količino vode, se pripravi ce-mentna pasta, ki se po končanem zamešanju ne-mudoma prenese v PVC lonček, ki ga napolnimo do vrha. V cementno pasto vstavimo tempera-turno tipalo, vse skupaj damo v termo posodo in tesno zapremo. Začnemo snemati spreminjanje temperature s časom. Pokazalo se je, da je 24 ur dovolj, da dobimo potrebne informacije. Bistven je čas hidratizacije (čas potreben za dosego ma-ksimalne T) in maksimalna temperatura hidrati-zacije cementa. Graf 1 prikazuje TD za različne tipe cementov.

Že sama oblika krivulje pove veliko o cementu. In sicer ožja in višja je krivulja, hitreje cement pri-dobiva na trdnosti, le-te so višje. Bolj ko je krivulja raztegnjena, počasneje cement hidratizira, posle-dično ima nižje trdnosti.Trimesečno spremljanje kvalitete zelenega ce-menta CEM II/A-S 42,5R je pokazalo, da je kvaliteta dokaj konstantna. Povzorčenih je bilo 51 cistern, kakšno je nihanje kvalitete se vidi iz grafa 2.

Slika 2 – določevanje konsistence z Vicat aparatom

Za kalcijev aluminatni cement lahko na osnovi TD zapišemo, da ta cement bistveno hitreje pri-dobiva trdnost in so le-te višje kot pri običajnih PC. Krivulja v TD je namreč bistveno ožja, tem-perature hidratizacije precej višje. Spremljanje kakovosti posamezne pošiljke je pokazalo, da kvaliteta CAC zelo niha, kar je razvidno iz spo-dnje tabele. Ta ugotovitev je zelo pomembna, sploh pri proizvodih, kjer je potrebno v kratkem času doseči visoke trdnosti. Metoda spremljanja kakovosti s TD nam tako omogoča, da že ob pri-hodu cementa določimo ali je le-ta primeren za specialne proizvode ali ne.

Datum prihoda

v/c faktor(m vode/500g

cementa)

Tmax (ºC)

thidartizacije (h, min)

14.5.2008 0,248 (124g/500g) 119,5 5h 51min23.6.2008 0,236 (118g/500g) 126,1 4h 54min12.8.2008 0,230 (115g/500g) 114,1 8h 06min1.10.2008 0,220 (110g/500g) 120,3 5h 11min

30.10.2008 0,222 (111g/500g) 116,5 8h 20min25.2.2009 0,230 (115g/500g) 131,9 5h 14min

Kar se tiče homogenosti znotraj ene pošiljke, se je pokazalo, da je dokaj homogena. To je razvi-dno iz grafa 6.

Kakovost CAC od pošiljke do pošiljke zelo niha, kar se dobro vidi iz grafa 7.

Termodiagram se je pokazal za zelo dobro meto-do. Z njegovo pomočjo lahko spremljamo tudi kako posamezni dodatek vpliva na potek krivulje hidratizacije cementa ali mešanice cementov. Na ta način lahko npr. hitro ugotovimo kateri tip zaviralca je primeren za določen proizvod. V gra-fu 8 se lepo vidi kako različni tipi citronske kisline vplivajo na reakcijo med CAC in PC.

Zelo pomembno je poznati karakteristike cemen-ta in vedeti kako niha njegova kvaliteta. Samo na ta način lahko zagotavljamo stalno kakovost končnih proizvodov. Termo diagram se je poka-zal ne samo kot zelo učinkovit način spremljanja kakovosti cementa, temveč tudi končnih produk-tov. Uporaben je tudi pri razvijanju novih proi-zvodov, tako na cementni kot mavčni osnovi.

Dr. Andrej Lubej

Prihodnost fotovoltaike

Med tankoplastnimi tehnologijami je za nas naj-bolj zanimiva proizvodnja tehnologije na osno-vi nanotitanovega dioksida (Graetzlova celica). Ta spada med tako imenovane »Dye-Sensitized solar cells« (DSSC), ki so na sliki 4 uvrščene pod rubriko »Dye + others«. Kakor je razvidno iz slike se te vrste celic razvijajo skoraj izključno v Evro-pi in v letih 2009 do 2012 zanje ni predvidena rast. Pesimistična ocena je posledica zaenkrat še nerešenih tehničnih problemov, ki so povazani z razvojem in komercialno uporabnostjo takšnih celic.

Viri:

[1] Svetovni splet

[2] European Commission Joint Research Centre: PV status Report 2008; Arnulf Jäger-Waldau; Is-pra, September 2008.

Po navedbah Joint research centra (PV status report 2008) je proizvodnja fotovoltaičnih mo-dulov dosegala v zadnjih petih letih povprečno 40 % rast, kar ji daje veljavo ene od najbolj hitro rastočih industrij (slika 1).

V letu 2007 je dosegla moč 4 GW in postala 14 miljard evrov vreden posel. V svetovnem ener-getskem merilu 4 GW sicer ni veliko in pomeni le slabe 0,03 % potreb, vendar se je potrebno zave-dati, da je to vseeno skoraj štirikrat več kot znaša trenutni elektroenergetski potencial Slovenije, in da ta moč pomeni moč sedmih povprečnih jederski elektrarn. Poleg tega napoved do leta 2012 že presega desetkratno povečanje (slika 2).

Slika 1.: Rast proizvodnje fotovoltaičnih modulov. (Kopirano iz JRC - PV status report 2008).

Slika 2.: Proizvodnja PV modulov v letih 2006/7 ter planirano povečanje kapacitet. (Kopirano iz JRC - PV status report 2008).

Slika 4.: Ocena naraščanja proizvodnih kapacitet tankoplastnih tehnologij po državah in tehnologi-jah. (Kopirano iz JRC - PV status report 2008).

Slika 3.: Naraščanje proizvodnje tankoplastnih teh-nologij. (Kopirano iz JRC - PV status report 2008).

Mag. Zoran Pevec

Specialna knjižnica hic et nuncV Javnih mapah so na voljo še digitalizirani se-znami člankov zaposlenih, naročenih tujih član-kov in patentov.

Ob tem izdajajo v knjižnici tudi strokovno revijo Modro stran, ki jo urejajo strokovnjaki Cinkarne iz kemijskega, ekonomskega, elektrotehničnega, informacijskega in knjižnično-slovničnega po-dročja. Morda stran izhaja četrtletno in ponuja večinoma strokovne članke iz delovnega podro-čja podjetja, ki ga pišejo tukaj zaposleni strokov-njaki. Revijo podpira Uprava in je zadnje čase vse bolj prepoznavna tudi zunaj Cinkarne.

Približno vsakih štiriranjst dni izhajajo še digi-talizirane informacije Strokovne knjižnice, ki obveščajo sodelavce o novi strokovni literaturi, ob tem pa občasno ponujajo tudi zanimivosti iz drugih področij.

V knjižnici poteka tudi temeljna dejavnost v zve-zi s prijavljanjem raziskovalcev in spremljanjem njihovega dela – s tem v zvezi je organiziran ar-hiv raziskovalnih nalog in datoteka prispelih na-slovov posameznih nalog.

K tem osnovnim dejavnostim knjižnice spadata v zadnjem času še arhiv za vse podjetje in foto-kopirnica, v kateri kopiramo in vežemo tudi po-ročila posameznih služb.

Iz zapisanega je razvidno, da Strokovna knjižnica seveda ni temeljna dejavnost podjetja, saj to tudi ni smisel nobene od specialnih knjižnic; je pa za-gotovo pomemben pripomoček za optimalno delovanje firme kot celote. Človek seveda ne živi od pisave, jezika, besed in knjig, je pa zagotovo res, da mu prav to bistveno pripomore, da posta-ne ustvarjalna tubit, ki so ji stari Grki dejali homo faber – prav tega pa si želi vsako kredibilno so-dobno podjetje.

Specialna knjižnica, pri nas imenovana Strokov-na knjižnica, je knjižnica, ki deluje v odvisnosti od ustanovitelja, torej od organizacije, ki jo je usta-novila. V takšnih knjižnicah je največkrat zaposle-no manjše število knjižničarjev oz. drugih delav-cev, ki pa morajo dobro poznati delovne procese knjižnične informacijske dejavnosti.

Govoriti o pomembnosti informacijskih proce-sov danes je seveda odvečno, saj nam je že vsaj dve desetletij jasno, kako pomembna je infor-macijska in sporočilna vrednost v postmodernih družbah.

Uprave podjetij in knjižničarji po svetu so enotni glede mnenja, da je potrebno klasično specialno knjižnico preoblikovati v organiziran elektronski informacijski center, ki je ustrezen in učinkovit pripomoček za delovanje podjetja. Večina pod-jetij po svetu že ima ustrezno oblikovane spe-cialne knjižnice, marsikje pa prevzemajo celo vodilno vlogo ne le v komunikaciji in informaciji znotraj podjetja, temveč tudi zunaj njega.

Pa poglejmo kaj nam tozadevno ponuja Stro-kovna knjižnica v Cinkarni.

O njeni osnovni dejavnosti, to je nabava in izpo-soja strokovne literature, nima smisla izgubljati preveč besed, saj knjižnica v tem smislu deluje že vrsto let. Zaposlenim je tako na voljo fond knjig (interna knjižnica je dostopna tudi v Ora-clovi bazi in je »na razpolago« v vseh tajništvih poslovnih in organizacijskih enot), enciklopedij in strokovnih revij, ki jih strokovnjaki nujno po-trebujejo pri svojem delu.

Pomembneje in predvsem novo pa je, da knjižni-ca v zadnjih letih ponuja vrsto digitaliziranih da-totek, ki so na voljo uporabnikom preko intrane-ta oz. javnih map na Microsoft Outlooku. Priročna je standardoteka, v kateri so zajeti vsi standardi, ki jih uporabljamo v podjetju. Ažuriranje poteka četrtletno, za nabavo novih standardov pa mora poskrbeti vsak uporabnik sam, saj je evidentno, da knjižničar ne more poznati tovrstnih potreb vsakega posameznika v podjetju.

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

sadre, za pridobitev najbolj ustrezne pogače za suho odlaganje v mejah zahtevanih normativov.- V novem obratu za suho zapolnjevanje sadre smo s primerjavo rezultatov laboratorijskih te-stov na realnih vzorcih in meritvah v obratu pre-verili natančnost delovanja merilnikov gostote in koncentracije za svežo suspenzijo sadre (linija AB in CD) in staro suspenzijo po zagonu plavajoče-ga bagra.

Z vsemi izvedenimi laboratorijskimi poskusi in testi ter preverjanjem dejanskega stanja smo pridobili večino manjkajočih podatkov, ki so lah-ko dobra osnova za optimalno vodenje novega obrata za suho zapolnjevanje sadre.Tako so doseženi vsi zastavljenih cilji te naloge in lahko rečem, da novi obrat za suho zapolnjeva-nje sadre že relativno optimalno deluje v okviru trenutnih možnosti in zunanjih vremenskih po-gojev.

Razvoj hišne metode spremljanja kakovosti cementa z namenom zagotavljanja stalne ka-kovosti

Projekt: 993-002-08Vodja: Branka Moškotelec

Razvojno-raziskovalna naloga je pokazala, da je kakovost cementov različna za različne vrste ce-mentov. Za proizvodnjo gradbenih mas se zaen-krat uporablja štiri cemente, in sicer:- navadni portland cement CEM II/B-(P-S-L) 42,5 N ali MODRI cement,- navadni portland cement CEM II/A-S 42,5 R ali ZELENI cement,- navadni beli protland cement CEM I 52,5 R ITAL-BIANCO,- kalcijev aluminatni cement Istra 40 Cementar-ne iz Pule.

Pokazalo se je, da najbolj niha kakovost kalcije-vega aluminatnega cementa, sledi mu MODRI cement, medtem ko je kakovost ZELENEGA ce-menta ter CEM I 52,5 R lahko rečemo konstan-tna.

Optimizacija filtracije gošče sadre in bistrenje filtrata

Projekt: 011-003-07Vodja: Andraš Molnar

V sklopu projekta »Sanacija in rekultivacija odla-gališč Cinkarne Celje Za Travnikom in Bukovžlak » (suho zapolnjevanje sadre), zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev in prevelikih stroškov, niso bili izvedeni industrijski testi filtracije stare sadre in niso pridobljeni podatki, ki bi bolj natančno definirali filtrabilnost gošče sadre in bistrenje fil-trata.

Zaradi tega smo v okviru možnosti v SRR, z labo-ratorijskimi in pilotnimi poskusi testirali različne realne suspenzije sadre iz obrata nevtralizacije – PE TiO2 in iz deponije Za Travnikom.- Izvedeni so laboratorijski poskusi določanja filtrabilnosti za različne suspenzije pri različnih temperaturah filtracije ter različnih koncentraci-jah in razmerjih mešanja sveže in stare suspenzi-je sadre.- Pridobljeni so rezultati kvalitete oz. bistrosti filtrata za protiprašno rošenje in zalivanje odlo-žene sadre.- Preverjeno je dejansko stanje (koncentracija, gostota, temperatura) v obratu nevtralizacija – PE TiO2, po zagonu proizvodnje CEGIPSA.- Glede na to, da realna suspenzija sadre iz obra-ta in iz deponije Za Travnikom nima konstantno kvaliteto (nenehne spremembe vsebnosti različ-nih nečistoč in velikosti delcev), smo za defini-ranje količin prefiltrirane sadre v novem obratu v okviru možnostih, določili faktor odvisnosti koncentracije od gostote in odvisnost gostote od temperature in koncentracije za različne su-spenzije sadre (svežo, staro in mešanico obeh v razmerju 1:0.8).- Za optimizacijo filtracije in filtrabilnosti smo testirali različna filter platna in določili najbolj ustrezno platno za filtracijo sadre v novem obra-tu (najboljša filtrabilnost in bistrost filtrata.- Po zagonu novega obrata je večkrat preverje-no in spremljano dejansko stanje zaradi ugoto-vitve najboljših pogojev za filtracijo in ožemanje

Izboljšanje kakovosti vodotesne mase Hidro-zan

Projekt: 003-001-08Vodja: Lidija Balek

Izboljšanje Hidrozana na demineralizirano vodo pomeni izboljšati njegovo odpornost na kemij-sko korozijo. Kemijska korozija je proces, ki se dogaja na njegovi površini ali v notranjosti, kjer povzroči poškodbe cementnega kamna. Kalci-jev hidroksid, ki je produkt hidratizacije cementa in se nahaja v Hidrozanu, je vodotopen, zato se raztaplja (razgradnja hidratizacijskih produktov). Posledica raztapljanja hidroksida je zmanjša-nje gostote cementnega kamna, prepustnost Hidrozana se poveča, njegova trdnost pade in Hidrozan začne propadati. T.p., da je, glede na li-teraturo, glavni vzrok za neodpornost Hidrozana na demineralizirano vodo, hidroksid, ki nastane v fazi strjevanja nanešenega Hidrozana. Iskala sem načine, kako zmanjšati njegovo vsebnost v str-jenem Hidrozanu. Ker samo znižanje vsebnosti

cementa v recepturi ni prava pot, je potrebno v recepturo dodati še dodatek, ki reagira z nastalim hidroksidom. Našla sem dva, in sicer mikrosiliko (Cementol Mikrosilika, proizvajalec TKK Srpenica) in metakaolin (PowerPozz, proizvajalec v ZDA, dobavitelj NEWCHEM iz Švice), oba proizvoda sta na trgu v ta namen. Odpornost izdelanih ind. Vzorcev z mikrosiliko in metakaolinom je boljša od obstoječega Hidrozana. Med izvajanjem na-loge sem ugotovila, da sodi Hidrozan med proi-zvode za zaščito betona in da moramo v skladu s SIST EN 1504-2:2004. Proizvodi in sistemi za za-ščito in popravilo betonskih konstrukcije – Defi-nicije, zahteve, kontrola kakovosti in vrednotenje skladnosti – 2. del: Sistemi za zaščito površino betona, izvesti začetni preskus ter mu dati ozna-ko CE. Obseg preskušanj je zajeten. Pri nekaterih lastnostih, ki jih je potrebno preskušati, so krite-riji predpisani, pri nekaterih jih predpišemo sami. Doseganje predpisanih kriterijev bo odločilo kateri ind. vzorec bo nova receptura Hidrozana, začeli pa bomo z vzorcem z oznako H24.

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Če želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.