strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

76prvo

četrtletje2007

Optimizacija regulacije nivojev vode v bazenih bistre in filtrirane vode vprocesu priprava vode;

Neopazen vstop bakrovega fungicida Cuprablau Z ultra v svet nanotehnologije;

Določitev Na2O in SiO2 v vodnem steklu – zamenjava »klasične« metode s titrimetrično določitvijo na avtomatskem titratorju;

Nadgradnja kontrolnega sistema PCS7 s procesno informacijskim sistemom IT;

Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VI); Povzetki zaključnih poročil

raziskovalno-razvojnih nalog in projektov.

UvodnikV kompleksnem okolju procesne industrije je dejavnost strokovnjakov nujno več-plastna in usmerjena na različna področja poslovanja podjetja. Priložnosti za izbolj-ševanje prizvodne in poslovne učinkovitosti so tako na področju razvoja novih pro-izvodov, izboljševanja učinkovitosti že delujočih proizvodnih procesov kot tudi pri izboljševanju metod dela v spremljajočih aktivnostih podjetja.

Veseli nas, da lahko v tej številki predstavimo prav takšno raznolikost strokovnega dela v našem podjetju. V prvem prispevku nam avtor predstavi izvedbo izboljšanega vodenja enega od tehnoloških postopkov in učinke, ki jih s takšno izboljšavo dosežemo pri delovanju tehnološkega postopka.

V drugem prispevku nam avtorica predstavi, kako pri razvoju novih izdelkov tudi v našem okolju, včasih preveč neopazno, uporabljamo zelo napredne rešitve in tehnologije. Predstavljeni primer je lahko primer, da za uspešno izvedbo dobrih in naprednih rešitev večkrat zadostuje že pripravljenost za tveganje, pogum in stro-koven pristop. Priložnosti za uporabo podobnega pristopa pa v našem okolju ne manjka.

Kako lahko inovativnost in strokovnost prispevata k izboljšanju s proizvodnjo po-vezanih aktivnosti, lahko preberemo v naslednjem prispevku sodelavca Službe ka-kovosti. Uporaba novih pristopov in metod lahko pomeni pomembno izboljšanje učinkovitosti in gospodarnosti postopkov in s tem prispeva k izboljšanju poslova-nja podjetja kot celote.

Glavni urednikmag. Vladimir Vrečko

Mag. Dejan Ketiš

Optimizacija regulacije nivojev vode v bazenih bistre in filtrirane vode v procesupriprava vode

vrednost obratov na maksimalno vrednost to je 950 obr./min. V praksi je to pomenilo, da je čr-palka ves čas črpala maksimalno količino vode v sistem, v okviru svojih specifikacij, neodvisnood odjema iz bazena. Če je prišlo do prevelikega dviga nivoja v bazenu, je regulator znižal obrate črpalke na minimalno vrednost. Posledica je bil izpad pretoka skozi sistem in ustavitev doziranja flokulanta. Ponoven dvig pretoka se je vzpostavilsamodejno, ko se je nivo v bazenu dovolj znižal. Posledica je bil močen dvig vrednosti NTU v si-stemu in možnost zabitja filtrov po ponovnemdvigu pretoka skozi sistem.Glavni vzrok za težave v regulaciji nivoja v bazenu prečiščene vode je bil razlog, da regulacija ni upoštevala vrednost odvzema vode iz bazena prečiščene vode oziro-ma dogajanje v bazenu filtrirane vode.

3. UkrepNa osnovi delovanja sistema črpališče sem ukrep izvedel v treh smereh:1. izvedba regulacije razmerja nivojev v bazenu

prečiščene vode in v bazenu filtrirane vode kotglavni ukrep,

2. avtomatsko prilagajanje vrtljajev črpalke glede na zabitost košev in filtrov na črpališču,

3. avtomatsko zmanjšanje pretoka črpanja v času postopka splakovanje filtrov.

3.1. Izvedba regulacije razmerja nivojev v bazenu

Glavni ukrep, ki odpravlja težave nihanja nivojev v skladiščnih bazenih. LC1 in LC2 sta dva regula-torja. Regulator LC2 ima spremenjeno vrednost parametra statičnega ojačanja in dodan para-meter za integracijo ter izvaja klasično regulaci-jo nivoja v bazenu filtrirane vode z odpiranjemdotoka na regulacijskem ventilu. Regulator LC1 opravlja funkcijo regulacije razmerja. Celoten regulacijski sistem mora biti zasnovan tako, da regulator LC1 zaznava delovanje in obnašanje nivojev v obeh bazenih. Zaradi povečanja praz-njenja bazena filtrirane vode pride do povečanjaodprtosti regulacijskega ventila, kar povzroči povečanje praznjenja bazena prečiščene vode. Regulator z dodano funkcijo regulacije razmerja nivojev uspešno uravnava masno bilanco skozi oba bazena. Princip izvedbe prikazuje prilože-

1. Stanje pred ukrepomČrpališče v pripravi vode s svojimi podsistemi; bistrilniki, bazen prečiščene vode, filtri in bazenfiltrirane vode je vhodni del sistema, iz katere-ga se odjema voda za tehnološke procese po Cinkarni. Za nemoteno kontinuirano delovanje sistema je zelo pomembna bilančna uravnote-ženost dotoka načrpane surove vode v sistem in odjem pripravljene vode v sistem porabnikov. Iz opazovanih dogodkov je bilo razvidno, da je obstoječi sistem bilančno neuravnotežen. Posle-dica je sledeča: stalni ročni ukrepi operaterja v posredovanje

na uravnoteženost vode v bazenu prečiščene vode,

črpalka s frekvenčno regulacijo na Hudinji je bila večinoma obremenjena z maksimalnim številom vrtljajev,

verjetnost pogostejše okvare črpalke, odvečna poraba električne energije, previsok nivo v bazenu povzroča ustavitev čr-

palke in pretoka skozi sistem, ustavi se doziranje flokulanta, ponovni zagon črpalke povzroči močen dvig

motnosti v sistemu in posledično zabijanje fil-trov.

2. Mehanizem obstoječega delovanja črpališčaPrincip delovanja črpališča temelji na osnovi vzdr-ževanja nivojev v bazenu prečiščene in filtriranevode. Regulacijski krog v bazenu filtrirane vodemeri nivo LT2 v bazenu in želi ohranjati nivo na želeni nastavljeni vrednosti SP2. Nivo uravnava s pripiranjem in odpiranjem regulacijskega ventila na izhodu iz bazena prečiščene vode na osnovi neenakomernega odvzema vode iz bazena filtri-rane vode v proces. Regulacijo in krmiljenje ven-tila izvaja PID regulator LC2. Obstoječi regulator LC2 je deloval samo s parametrom statičnega ojačanja, TI intergacijski čas je bil 0. To pomeni, da je bila ves čas delovanja prisotna statična na-paka regulatorja.

Drugi regulacijski krog je bil izveden na osnovi merjenja nivoja LT1 v bazenu prečiščene vode in je preko nastavljene želene vrednosti obratov na PID LC1 krmilil obrate frekvenčnika črpalke.V zatečenem stanju je bila nastavljena želena

na slika- Regulacija razmerja nivojev v bazenih. Sedaj črpata surovo vodo v sistem dve regulacij-ski črpalki pri bistveno nižjih vrtljajih in sledita s spremembo pretoka dogajanju v obeh bazenih. Takšna regulacija zmanjšuje porabo električne energije črpalk.

3.2. Avtomatsko prilagajanje vrtljajev črpalkePri regulaciji vzdrževanja masne bilance pretokov skozi sistem črpališča, se je pojavila težava, da se vhodni pretok vode v sistem pri enakih vrtljajih črpalke časovno spreminja zaradi postopnega zabitja sesalnih košev na črpališču Hudinja. To dejstvo je potrebno upoštevati, saj se je pretok pri želeni nastavljeni vrednosti obratov črpalke sčasoma manjšal, zaradi problema zabitosti na sesalni strani črpalke. Posledica je bila nižanje nivoja v bazenu prečiščene vode. Sistem je spre-menjen, tako da je dodan regulator PID – maksi-malni obrati. Sedaj se namesto želenih vrtljajev črpalke nastavlja želeni maksimalni pretok skozi sistem kot nastavljena vrednost. Regulator na osnovi meritve pretoka znižuje vrtljaje črpalke za črpanje vode v sistem. Seveda, če pretok ne doseže več dovoljene vrednosti, je potrebno čr-pališče očistiti.

V soglasju s tehnologom je trenutni dovoljeni največji stalni pretok v sistem okrog 420 m3/h in je omejen s prelivom na posodi 63.02 A in 63.02 B. Za doseganje večjih pretokov, je potrebno urediti tehnološki poseg na teh posodah, da pre-nesejo večje pretoke.

Pri analizi delovanja črpanja surove vode v si-stem je razvidno, da se vhodni pretok pri enakih vrtljajih črpalke časovno počasi znižuje, zaradi postopne neprehodnosti sesalnih košev. Po-sledica je povečan tlak na sesalni strani črpalk in večja nepotrebna poraba električne energije. Regulacija je omejena na maksimalno predpisan pretok, zato lahko ob zabitosti sistema na vho-du pride do padca nivojev v bazenih. Zelo po-membno je zato redno čiščenje sesalnega koša oziroma urediti črpanje, tako da ne pride do takš-nega pojava!

3.3. Avtomatsko zmanjšanje pretoka v sistem v času splakovanja

V času splakovanja – čiščenje filtrov – se del vodevrača v osnovni krog pretoka sistema ter skozi posodi 63.02A in B. Z namenom preprečenja preliva na tej posodi je operater ročno nastavljal črpalke za črpanje vode v sistem in jim zmanj-šal želeno vrednost. Sedaj sistem sam zmanjša nastavljeni želeni pretok na črpalkah, čim zazna vklop motorjev, ki sodelujejo v fazi splakovanja.

Izvedeno regulacijo z opisanimi v blokovni she-mi za vse omenjene funkcije prikazuje slika. Blo-kovna shema je povzeta iz programskega paketa sistema PCS7.

Literatura:F. G. Shinskey, Process Control Systems, Fourth Edition,

McGraw –Hill.Friedmann, Stoltenberg, Continuous Process Control,

Practical Guides for Measurement and Control.

Bazen prečiščenevode

LT1

LC1

LC2 LT2

SP270%

Nastavljena vrednost

Meritev 0-100 %

izhod

Regulator 2

7 – 45 %

Bazen filtriranevode

filtri

SP170%

Regulator 1

Nastavljena vrednostMeritev 0-100 %bistrilniki

MČrpališče hudinja

f

Motor z regulacijovrtljajev

izhod

Regulacija razmerjanivojev v bazenih

Odvzem v proces

Dotok surove vode

Dejan Ketiš

PID

Regulator 1

LMN

LMN_IN

HLM

PVIN

OUTKrmiljenjefrekvenčnikaObr./min

Nivo LT1IN1IN2

ER

PVIN=LT1-(SP2-LT2)

Nast,vrednostNivo LT1 70%

SP1

OUT

Krmiljenje ventila

SUB

SP2

PVINnivo LT2

LMN

LMN_IN

Nastavljenavrednost nivo LT2

70%

regulator2

PIDPID

Max.obratiSP3

OUTLMNLMN_IN

PVINFT1302 meritev

pretoka

HLMMax. 450m³ /h

Nastavljen pretoksplakovanje

SEL_R

Pogoj -delovanjemotorjev

splakovanje

Dejan Ketiš

ADD_R

MUL_R

ER

K m³ /h

K * ER

FT2001

Prispevek je neke vrste nadaljevanje članka iz 74. številke Modrih strani, kjer je mag. Vladimir Vreč-ko predstavil nanotehnologijo.Poudariti želim, da v PE Kemija Celje že več kot pet let proizvajamo ultra fino bakrovo aktivnosnov z delci, ki so veliki vsega nekaj deset nano-metrov.Izdelali in registrirali smo bakrov fungicid, ki omogoča varnejši, učinkovitejši, trajnejši in upo-rabniku prijaznejši proizvod. Čar nanotehnolo-gije je namreč v tem, da se znane bakrove soli začnejo obnašati drugače. Kontaktni bakrov fun-gicid Cuprablau Z Ultra ima ravno zaradi dodat-ka modificirane aktivne snovi drugačne fizikalno– kemične lastnosti kot drugi kontaktni bakrovi fungicidi. Njegove uporabne in edinstvene last-nosti oziroma prednosti so:

z dodatkom ultra finih (nano) delcev, ki ima-jo večjo ravnotežno topnost in veliko aktivno površino (> 50 m2/g) smo zagotovili izjemen odziv preparata. Ker je preparatu dodan le del nano delcev, se koncentracija bakrovih ionov zelo hitro dvigne nad mejo toksičnosti za glive, nato pa se ustali na ravnotežni topnosti obsto-ječe aktivne snovi fungicida Cuprablau Z (ki je pod koncentracijsko mejo, ki bi poškodovala rastlino) in možnosti za pojav fitotoksičnostipraktično ni;

istočasno smo z dodatkom nano delcev do-segli veliko potencialno razporeditev in žele-

Vesna Gaberšek

Neopazen vstop bakrovega fungicida Cuprablau Z Ultra v svet nanotehnologije

no učinkovitost fungicida z nizkimi delovnimi koncentracijami, kar pomeni tudi majhen vnos bakra/ha. Preparat pa je lahko učinkovit samo, če nastane stik (kontakt) med sredstvom in ciljnim organizmom;

nadalje je z dodatkom ultrafinih delcev prišlado izraza izjemna puferna sposobnost prepa-rata, saj OH- skupine zelo dobro kompenzira-jo nihanja pH vrednosti. Pri drugih bakrovih preparatih koncentracija sproščenih bakrovih ionov (ob t. i. kislem dežju) namreč lahko na-raste za faktor 100 in več. V teh primerih pa je prisotnost fitotoksičnosti neizogibna.

Z večletnimi preizkušanji preparata Cuprablau Z Ultra (v primerjavi s konkurenčnimi kontaktnimi bakrovimi fungicidi) smo spreminjali odmerke fungicidov oziroma bakrovih ionov in količino vode/ha, ocenjevali vpliv obravnavanj v po-novitvah na depozit bakrovih ionov (struktura rastlin je bila izenačena, kolikor je bilo mogoče), njihovo spiranje med tretiranji (z upoštevanjem meteoroloških podatkov: hitrost vetra, relativna zračna vlaga, povprečna temperatura, količina padavin) ter biološko ocenjevali učinkovitost.Strokovno izvedeni preizkusi so pokazali, da je preparat Cuprablau Z Ultra eden boljših bakro-vih pripravkov za zatiranje glivičnih obolenj.

Glivična bolezen, ki se zagotovo pojavi vsako leto, povzroči škodo v vseh razvojnih stadijih

kultur in uporaba bakrovih fungicidov je še kako aktualna.Gliva je parazit, ki spada v razred gliv plesnivk. Napade vse zelene dele rastline, cvetove, grozd-ne jagode, vitice, poganjke, posebno pa listje. Prav okužba listja je najpomembnejši vir za na-daljnje okužbe z boleznijo. Značilne so plesnive prevleke, pege nepravilnih oblik, rjavenje in pro-padanje listov.

Mehurjasta tvorba – ovoj, s katerim se obdajo celice z bički, ki omogočajo gibanje in povzročajo poškodbe na listih in jagodah.

Kratek pregled cikla peronospore:

Spore - trosi, se sprostijo zgodaj spomladi. Prenašajo se predvsem zaradi razkrajanja listja na vinogradniških tleh. Razpršijo se z vetrom in z dežjem.

Sporangij – organ, v katerem nastajajo trosi.

S peronosporo okuženi listi vinske trte.

Zgodnja infekcija grozdja.

Navajam nekaj zaključkov preizkušanj: večinoma je bil dosežen največji depozit ba-

krovih ionov pri fungicidu Cuprablau Z Ultra; drugi kontaktni bakrovi fungicidi so imeli slab-

ši depozit za 18 % do 40 %. Določeni fungicidi so kljub 19 % večjem odmerku imeli za 13 % slabši deposit;

spiranje fungicidov (pri porabi vode 400L/ha) je bilo najmanjše pri fungicidu Cuprablau Z Ultra (pribl. 40 %). Pri referenčnih preparatih je bilo spiranje od 46 % do 57 %;

povprečna dosežena učinkovitost preparata je bila 98 %.

Z vstopom v nanotehnologijo se naše razisko-valno – razvojno delo vsekakor ni končalo, saj se zavedamo, da se podjetja poslužujejo različnih strategij, kako potrošniku uspešno prodati izde-lek.

Zdravo grozdje sorte Rizling (škropljeno s fungicidom Cuprablau Z Ultra).

Pozna peronospora na grozdju.

Spora - trosi na jagodi grozda.

Jurij Pustinek

Določitev Na2O in SiO2 v vodnem steklu – zamenjava »klasične« metode s titrimetrično določitvijo na avtomatskem titratorju

Mokra kemija (wet chemistry) je izraz za kemijske analize, ki se v glavnem izvajajo v tekoči fazi. V preteklosti je imela dominantno vlogo pri znan-stvenih odkritjih na področju kemije, zato za mo-kro kemijo pogosto uporabljamo izraz klasična kemija. Z metodami klasične kemije izvajamo kvantitativne določitve na različnih vzorcih. Te določitve so lahko gravimetrične kakor tudi ti-trimetrične. V današnjem času se, zaradi vedno večje uporabe mokre kemije na različnih podro-čjih (pri nas kontrola kakovosti), številne metode avtomatizirajo in modernizirajo. Cilj vsakega ke-mika namreč je, da so rezultati analiz, ki jih izvaja, čim bolj natančni in točni, čas izvedbe analize pa čim krajši. Z zamenjavo »klasičnih« metod (me-tod klasične kemije) z metodami na avtomat-skem titratorju, dosežemo prav to.

V Analitskem laboratoriju Službe kakovosti iz-vajamo analize s področja mokre kemije. Vzorci, ki prihajajo v laboratorij, so zelo različni, zahteve odjemalcev pa se razlikujejo od primera do pri-mera. Večina zahtev pa ima skupni imenovalec – čas.

Ena izmed surovin pri proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida je koncentrirano vodno ste-klo. Postopek določitve Na2O in SiO2 v vodnem steklu je po klasični metodi dolgotrajen (več kot 10 ur), zato smo se odločili obstoječo klasično analizno metodo zamenjati z novo (uporaba avtomatskega titratorja).

Določitev Na2O in SiO2 v vodnem stekluDoločitev Na2O v vodnem steklu je relativno pre-prosta in v obeh metodah zasnovana na istem principu, to je titraciji s klorovodikovo kislino. Bi-stvena razlika med metodama je samo v načinu titriranja. Pri klasični metodi titriramo ročno v pri-sotnosti indikatorja (metiloranž), pri novi metodi pa titriramo z avtomatskim titratorjem, pri čemer je določitev ekvivalentne točke potenciometrič-na.

Postopek določitve SiO2 v vodnem steklu se med metodama zelo razlikuje (klasična določitev je gravimetrična, nova metoda pa je titrimetrična).

Klasična določitev – gravimetrična metodaVzorcu koncentriranega vodnega stekla dodamo klorovodikovo kislino in izparevamo na električ-nem kuhalniku do suhega. Kremenčevo kislino (H2SiO3), ki pri tem nastane, žarimo pri 1000 °C. Nastali SiO2 ohladimo in stehtamo.

Dobljeni SiO2 vsebuje nečistoče, zato mu doda-mo fluorovodikovo in žveplovo(VI) kislino in iz-parevamo na kvarčnem kuhalniku do suhega. S tem odstranimo hlapni silicijev tetrafluorid. Pre-ostanek prežarimo in stehtamo. Vsebnost silicije-vega dioksida izračunamo iz razlike v teži.

Metoda na avtomatskem titratorjuAvtomatski titrator je mikroprocesorsko kon-troliran aparat, ki omogoča avtomatizacijo vseh operacij titracije. Titracijo izvedemo s pomočjo metode (zaporedja operacij), ki jo definiramo zaposamezno vrsto analize in je shranjena v titra-torju. Titrator nato izvaja operacije po točno do-ločenem zaporedju. Število operacij je odvisno od kompleksnosti posamezne vrste analize.Pri titracijah na avtomatskem titratorju je določi-tev ekvivalentne točke potenciometrična in zato neodvisna od ocene analitika, ki titracijo izvaja. Pri klasičnih titracijah uporabljamo za določitev ekvivalentne točke indikator, ki spremeni barvo v ekvivalentni točki (v našem primeru za določitev Na2O iz rumene v čebulno barvo). Pri nekaterih titracijah so barvni prehodi slabo vidni in zato odvisni od ocene analitika. Možnost napake je zato pri klasičnih določitvah veliko večja, sploh, če analitik že nekaj časa ni izvajal določene titra-cije.

Metoda določitve vodnega stekla na avtomat-skem titratorju je razdeljena na dva dela. V pr-vem delu titriramo Na2O s HCl:

V drugem delu dodamo najprej presežek NaF:

in nato še presežek HCl:

Presežno HCl titriramo z NaOH.

ZaključekRezultate analiz vodnega stekla z novo in staro metodo smo statistično obdelali. Izračunali smo natančnost obeh postopkov in rezultate pri-merjali s podatki proizvajalcev vodnega stekla. Ugotovili smo, da so rezultati določitev Na2O s klasično in novo metodo med seboj primerljivi, rezultati določitev SiO2 pa se med metodama razlikujejo. Rezultati določitve SiO2 z novo meto-do so primerljivi z rezultati proizvajalca vodnega stekla, zato lahko rečem, da je postopek določit-ve na avtomatskem titratorju bolj točen od kla-sičnega postopka.

Postopek določitve Na2O in SiO2 v vodnem ste-klu na avtomatskem titratorju ima prednosti pred klasičnim postopkom, vendar je težko do-ločiti vrstni red prednosti tega postopka, ker so prioritete odvisne od zornega kota opazovanja. S stališča analitika pa je razvrstitev naslednja:

1.) Natančnost rezultatov: rezultati določitev Na2O, ki jih dobimo s klasično in novo meto-do, so med seboj primerljivi. Kljub temu pa je določitev na avtomatskem titratorju za-nesljivejša, ker je neodvisna od analitika, ki jo izvaja.

Rezultati določitev SiO2 se med metodama razlikujejo. Z novo titrimetrično metodo do-bimo višje vrednosti kot pri klasičnem po-stopku, zaradi izgub SiO2 pri gravimetrični analizi.

2.) Skrajšanje časa analize: pri klasičnem po-stopku določitve Na2O in SiO2 v vodnem ste-klu potrebujemo dve različni metodi, eno za določitev Na2O in drugo za določitev SiO2, pri novi metodi na avtomatskem titratorju pa opravimo določitev obeh parametrov naen-krat.

Klasični gravimetrični postopek določitve SiO2 je dolgotrajen (več kot 10 ur), določitev na avtomatskem titratorju (za oba parame-tra) pa je končana v eni uri.

3.) Varnejše delo: postopek določitve SiO2 v vodnem steklu je z novo metodo veliko eno-

stavnejši in predvsem varnejši. Pri novem po-stopku ni potrebno delo v digestoriju. Vzorca ni potrebno segrevati in izparevati s kislinami (HCl), kot pri klasični gravimetrični analizi. Prav tako se znebimo dela s fluorovodikovokislino (HF) in njenimi hlapi. Fluorovodiko-va kislina je strupena in zelo jedka kislina, ki povzroča hude opekline ter poškodbe tkiv, vendar človek tudi več ur po stiku s kislino ne čuti bolečin in na koži ni vidnih poškodb. Njeni hlapi so strupeni in lahko trajno poško-dujejo vid.

4.) Zmanjšanje porabe kemikalij in energen-tov: z novim postopkom analize vodnega stekla zmanjšamo porabo kemikalij in ener-gentov. Z novim postopkom zmanjšamo porabo kislin in odpravimo porabo energije za žarilno peč, električni kuhalnik, plinski go-rilnik in kvarčni kuhalnik.

1. Zakaj procesni IT? Prvič.Uporabniku procesno kontrolnega sistema PCS7 je potrebno razložiti, čemu težnja po nadgrad-nji sistema s procesno informacijskim sistemom – procesni IT.Oglejmo si zelo poenostavljen primer. Osredo-točimo se na primer na reaktorsko posodo v tehnološkem procesu. Operaterja v začetku za-nimajo določeni podatki materiala v posodi kot so na primer temperatura, gostota in teža ma-teriala v reaktorju. Morda ga še zanima čas zadr-ževanja materiala v posodi, potek temperature v krajšem obdobju in podobno. Zato je dovolj pro-cesni kontrolni sistem PCS7, ki s svojo namensko podatkovno bazo Sybase S7 omogoča pregled trendov parametrov v omejenem času.

Velikokrat pa takšni podatki ne zadostujejo za celovito analizo obnašanja materiala v reaktorju. Morda je potrebno spremljati večmesečno di-namiko obnašanja temperature, trend gostote materiala na daljši rok, izdelati celovita mesečna poročila o energetski bilanci reaktorja, podatke v urejeni obliki poslati na drug PC za analizo in obdelavo ipd. Poleg tega lahko na osnovi možne množice obdelanih podatkov izdelamo analizo delovanja merilne opreme, optimiziramo posto-pek, prihranimo energijo, preventivno ugotavlja-mo kakovost merilne opreme in drugo. Zelo po-enostavljeno, vendar smiselno. V ozadju se skriva močnejše programsko orodje s SQL podatkovno bazo.

Mag. Dejan Ketiš

Nadgradnja kontrolnega sistema PCS7 s procesno informacijskim sistemom IT

2. Zakaj procesni IT ? Drugič.Predstavljena je znana slika iz informacijske teh-nologije, ki povezuje tri nivoje vodenja proizvod-nje. Spodnji nivo je procesno kontrolni sistem PCS7, ki ga imamo zgrajenega za tehnologijo vodenja TiO2, srednji nivo je MES – Manufacturer Execution System, ki pokriva proizvodno proces-ni IT, zgornji poslovni nivo pa z enovitim močnim orodjem (če je enovit je prednost) tvori sistem celovitega vodenja in upravljanja poslovnega procesa ERP – Enterprise Resource Planing.

Izgradnja MES sistema je torej vmesna poveza-va upravljanja celovitega poslovnega procesa ali drugače, gradimo integrator med procesnim in poslovnim sistemom.Če katero od medsebojno povezanih enot izvza-memo, ne moremo govoriti o celovitem uprav-ljanju poslovno proizvodnega procesa Cinkarne.

3. Kako začeti ?Potrebno se je obrniti k uporabniku in zaznati prave potrebe po podatkih, ki jih potrebuje(jo) uporabnik (i) pri svojem delu za optimalno vo-denje. V Cinkarni je ta potreba precej izražena na področju Energetike. Za podrobno analizo ener-getskih podatkov in optimalno rabo energentov, v procesu TiO2 pa bo verjetno potrebno izdelati študijo za potrebne podatke, ki bi jih uporabili za optimalno vodenje in planiranje celotnega po-slovnega sistema TiO2.

Dejan Ketiš

Procesno kontrolninivo -izvedeno v

TIO2

PCS7

MES Manufacturer Execution systemIntegrator procesno -

proizvodni in poslovni sistem

SAPPoslovni nivo

ERP Enterprise Resource Planing

V začetni fazi izgradnje procesnega IT veljata vsaj še dve priporočili, ki sta skoraj obveza:

planiranje IT sistema se izvaja od zgoraj nav-zdol, izvedba posameznih enot piramide pa se izgrajuje od spodaj navzgor;

dobro sistemsko poznavanje procesno kon-trolnega sistema, v našem primeru PCS7.

4. PastiZelo veliko jih je. Tudi najbolj izkušenim strokov-njakom, ki bedijo nad izgradnjo procesno infor-macijskih sistemov, se pripetijo nepričakovani problemi.Ena izmed sedaj znanih težav, ki zna biti precejš-nja, je neenotnost obstoječih IT sistemov v Cin-karni. Celovitost IT tehnologije zahteva celovito integracijo sistemov. Verjamem, da nas bodo težave v prihodnosti silile k enovitim dokazanim in preverjenim programskim paketom, kot je na primer SAP.Različne ciljne skupine uporabnikov potrebujejo različne podatke (informacije), za optimalno vo-denje poslovnega sistema. Samo jasni cilj in na-men pravih informacij bo dal rezultate nadgrad-nje z IT. V nasprotnem primeru zadeva postane samemu sebi namen.Želena je kontinuiteta dela. Snovalci in poznaval-ci kontrolnega procesnega sistema PCS7 naj na-daljujejo z izgradnjo sistema s procesnim IT.

5. PrimerEna izmed glavnih nalog obstoječega kontrolne-ga sistema PCS7 je, da pripravimo system za po-vezavo z možnostjo prenosa informacij navzgor na višje nivoje IT tehnologije. Z drugimi beseda-mi – sistem je potrebno »odpreti« navzven.

Vedeti moramo, da je PCS7 vir in generator vseh informacij, ki jih potrebujemo za zajem prenosa in obdelavo na višjem IT nivoju. Tako kot tvorimo posamezne procesne informacije –tag – s po-močjo sistemskega orodja na tem nivoju, upo-rabimo za nadgradnjo informacij v procesnem IT prav tako ustrezno izbrano orodje. Seveda ima to orodje bistveno močnejšo podatkovno bazo, ki je preko mehanizmov povezljiva z ostalimi baza-mi v IT sistemu. Mehanizem zajema podatkov iz kontrolnega sistema PCS7 je lahko bodisi komu-niciranje podatkovnega strežnika s posameznimi WINCC strežniki ali pa neposredno s krmilniki.

Primer prikazuje eno izmed možnosti uporabe procesno informacijskega sistema IT, ki ga upo-rablja tudi Siemens, to je OSISOFT PI System.

1. Podatkovni strežnik komunicira neposredno s krmilniki AS

2. Podatkovni strežnik komunicira s posamezni-mi WINCC strežniki

Dejan Ketiš

ASAS

WINCC strežnik

WINCC strežnik

PI strežnik

WINCC OS

WINCC OS

PI client PI clientGAMA sistem

SQL

Zajem podatkov iz AS

Zajem podatkov iz strežnik

Industrijska mreža

Ethernet TCP/IP

Ethernet TCP/IP

TARGETING AND MONITORING DATA

Tehnični koncept info sistema OSISOFT PI System

Vir:Siemens, d.o.o. Ljubljana.

OD 1.Prednosti Slabosti

Komunikacija preko industrijskega omrežja, ki je manj obremenjeno.Informacijski sistem je fizično ločen od sistemavodenja. Pri vzdrževanju WINCC strežnikov ni nobenega vpliva na informacijski sistem.Nižji investicijski stroški – potreben samo en interface za vse krmilnike.Ob izpadu WINCC strežnika ne izgubimo procesnih podatkov.

Ob večjih posegih na podatkovnem strežniku (izklop) ne zaznavamo procesnih podatkov.Potrebno je kupiti OPC strežnik.

OD 2.Prednosti Slabosti

Ob večjih posegih na podatkovnem strežniku ne izgubimo procesnih podatkov (buffering).Ni potrebno kupiti OPC terminalskega strežnika (WINCC strežnik vsebuje tudi OPC strežnik).

Visoki investicijski stroški – za vsak WINCC strežnik je potrebno kupiti en interface.Komunikacija preko omrežja, ki je bistveno bolj obremenjeno.Težje vzdrževanje sistema za vodenje, saj sta info in PCS7 sistem prepletena.Večja previdnost pri posegu v PCS7 sistem.

Zoran PevecMISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICI

Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VI)Vaje v zvezi s praktično stilistiko

1. Nadpomenki šolske potrebščine poišči vsaj pet podpomenk.

2. Nadpomenkam navedi vsaj tri podpomen-ke.

vremenski pojav –

oblačilo –

vrsta avtomobila –

znamka avtomobila –

vrsta glasbe –

3. Poišči besedo, ki je tujek med ostalimi. Za-kaj?

Triglav, Mount Everest, Krn, Begunjščica

rolanje, drsanje, plavanje, snemanje

Azija, Afrika, Anglija, Amerika

4. Iz ponujenih besed izberi sopomenke za pisati, šolska ocena ena, dekle:

pisariti, damica, tipkati, kracati, nezadostno, go-spodična, tiskati, enka, čečkati, enica, punca, cvek

pisati:

šolska ocena ena:

dekle:

5. Poišči pomensko nasprotne glagole:

delati –

sestaviti –

raztrgati –

presenetiti –

vstopiti –

dati –

prilepiti –

6. Na prazno mesto vstavi ustrezno besedo iz dvojic:

pripis – prepis

Oče je naredil premoženja na sina.

Metka je na koncu pisma napisala

privesti – prevesti

Jožeta so morali na sodišče.

Andrej je moral besedilo v angleščino.

7. Poišči neustrezno besedo in jo nadomesti z ustreznejšo.

Dragi gledalci, oglejte si naš naslednji filmček.

Gospod Jernej pa se ni naspančkal, ker je moral v službo že ob 5. uri.

8. Predlagajte ustreznejšo ubeseditev

V luči razgovora z generalnim sekretarjem.

Dogovor s sosednjimi državami predstavlja izziv za novo vlado.

Na seminarju bodo pokrili naslednje teme: /… /

Računalnik podpira naslednje vrste izpisov …

Bojda bo na sestanek prišel tudi notranji minister.

V ozadju je tekla prava borba za posamezne stol-čke v vodstvu podjetja.

Situacija je bila med sojenjem breziizgledna.

Brez ozira na sodbo je bil nedolžen.

Inženir je ostal brez prigovora.

Brez vsakega dvoma so se direktorji odločili pra-vilno.

Celokupen primer je bil nerazvozljiv.

Cestno prometni predpisi se slabo izvajajo v praksi.

V jesenskem času bomo prešli na nov delovni čas.

Storilcu bomo prišli na sled v doglednem času.

Priči smo dali na znanje, da bo moral zapustiti sodno dvorano.

Pri sodnem postopku so nam delali ovire.

Sodnik je delil mnenje s poroto.

Pogodbo bo potrebno doreči.

Ministrovo govorenje je bilo odvečno.

Bil je odporen na skoraj vse bolezni.

Nadaljni postopek je bil oviran.

Obdolženec ni nudil nikakršnega odpora.

Iz pravnega poduka je možno potegniti zaključek.

Tožilec je imel pred sabo prepričujoč dokaz.

Določila bi bilo dobro prevesti na slovenščino.

Takšnih odgovorov ima na zalogi še celo vrsto.

Na samem začetku je govoril predsednik.

Napadeni se je stavil v bran s hladnim orožjem.

Ustmen dogovor ni zadostoval.Visoka hitrost je botrovala nesreči.Na kraju umora je v roki držal nož in vsled tega so ga policisti priprli.

9. Popravi pravopisne napake:

radijo –

uzeti –

berglje –

živlenski –

ministerstvo –

10. Popravi pravopisne napake pri sklanjanju:

Tajnica je stala med vratmi.

Mati je pred vsemi udarila svojo hči.

Jože se je mimogrede ustavil pri njemu.

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektovOptimizacija rabe voda v PE Metalurgija Oznaka: 85-002-86Nosilec naloge: Branko StaričSodelavci: Boro Marjanovič, Blaž Črepinšek, Igor Cerar, Peter Mravlak, Franc Gutenberger, Emil Dokler in Miran Špegel.

IzvlečekV Cinkarni smo v preteklosti imeli kar tri podzem-na omrežja voda, in sicer: pitne, dekantirane in surove vode. Na osnovi analize stanja obstoječih omrežij smo ugotovili, da so dokaj dotrajana (ve-liko defektov) in dokaj neracionalno uporabljena (pri končnih potrošnikih). Zato smo pristopili k obnovi in istočasni racionalizaciji posameznih omrežij:

1. Obnova omrežja pitne vode: Se že več let izvaja po istoimenski projektni nalogi v pred-vidoma V. fazah. Glede na to, da smo obnovo omrežja koncipirali tako, da smo se selektivno lotili tistih delov omrežij, kjer so bile največje izgube, so preostali še deli, kjer pričakujemo manjše prihranke. Vendar ocenjujemo, da je vračilna doba preostalega dela investicije pod dvemi leti.

2. Racionalizacija omrežja dekantirane vode: Se je izvajala in končala kot projekt, po pro-jektni nalogi »Priprava vode«. Za potrebe hi-drantnega omrežja in PE Kemija smo napeljali nove cevovode iz nove priprave vode.

3. Ukinitev rabe surove vode: Smo predvideli v okviru projekta »Optimizacija rabe vode v PE Metalurgija«. Cilji, ki smo si jih postavili, so bili – eliminirati stroške za surovo vodo zaradi prostih iztokov iz procesov hlajenja v kanaliza-cijo, zmanjšati puščanja omrežja in število de-fektov in s tem dragega vzdrževanja. Hidran-ti, v valjarni in okoli nje, ki so bili prej vezani na omrežje surove vode naj bi se napajali iz omrežja pitne vode, kar predstavlja večjo var-nost ob požaru (takšno napajanje je neodvis-no od izpada električne energije v Cinkarni).

Delo na projektu je potekalo dvofazno: 1. faza – optimizacija rabe voda v PE Metalur-

gija (vodil Peter Mravlak): za hlajenje procesov v obratu žice smo izvedli zaprti hladilni toko-krog z uporabo hladilnega stolpa in hladilne-

ga agregata (zaradi zahteve, da je potrebna temperatura hladilne vode pod 20°C). Poleg že omenjenih komponent so bili vgrajeni tudi: toplotni izmenjevalnik, lovilni bazeni hladilne vode, črpalke, cevovodi, regulacijski ventili, elektrokrmiljenje in inštalacije. Za hlajenje procesov v obratu valjarna smo izvedli zaprti hladilni tokokrog z uporabo hladilnih stolpov. Poleg hladilnih stolpov so v sistem vključeni tudi temperirna postaja, bazen hladilne vode s črpalno postajo hladilne vode, razvod cevo-vodov zaprtega in odprtega kroga, regulacije neposrednih in posrednih porabnikov hladil-ne vode, ter elektrokrmiljene in inštalacije s CNS – centralnim nadzornim sistemom. Da pa ni šlo vse tako, kot smo si zamislili, smo ugotovili že kmalu po zagonu sistema. Z me-ritvami smo ugotovili, da so se v času ulivanja pojavljali enormni dobitki toplote, tako da hladilni sistem ni bil sposoben vzdrževati za-htevane temperature okoli 25°C. Zato smo na povratek hladilne vode iz ulivanja vgradili po-seben hladilni stolp odprte izvedbe, ki je spo-soben pri relativno majhnem pretoku (30m3/h) zagotoviti ustrezen padec temperature. S to rešitvijo smo uspeli zagotavljati zahtevano temperaturo okoli 25°C, tudi v najbolj ne-ugodnejših pogojih obratovanja (ekstremna vlažnost pri visokih temperaturah okolice). Rešuje se še kondicioniranje sistemske vode. Vračilna doba investicije, zaradi manjših stro-škov z uporabo zaprtih sistemov hlajenj v PE Metalurgija, je okoli dve leti in pol.

2. faza – zamenjava surove vode (vodil Igor Cerar): izvedli smo zamenjavo dotrajane-ga omrežja pitne vode z novim: od jaška pri križišču starega šolskega centra, povezano v krožno zanko okoli valjarne in povezovalnim priklopom na omrežje pitne vode pri objektu vzdrževanja transportnih sredstev ter odklop uporabnikov surove vode v PE Metalurgija.

���������������

������������

����������������������

������������

�������� ���

�����

����

�����

�����

����

���������������������������������������������������������������������

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������