v Žarek za Zasavčane s - Home - Savus · 2019. 1. 4. · glasbenik Matic Jere s pevskim zbo-rom uporabnikov in zaposlenih zapel znano Lepo točajko, dijaki zagorske gostinske šole

Uspešna steklarna

3 6 7

Kulturna priznanja Stojan Batič v devetdesetem letu

20

Nova nagradna igra

www.zasavskitednik.si [email protected]/zasavskitednikLetnik 2, številka 2

torek, 31. marec 2015

Žarek za Zasavčane s posebnimi potrebami

LučkaPreživeli smo velikonočne praznike. Večinoma v miru, z družino, ob dob-rotah, ki so prijetno popestrile našo mizo. Vsak je postavil nanjo, kar je mogel. Velikonočni čas je čas upanja, veselja in blagoslova. Morda ponoven izid našega časopisa malo po tem prazniku oznanja upa-nje, veselje in upamo, da tudi neka-kšen blagoslov. Žal smo imeli z izdajo te številke izjemne težave, odlašali smo jo kar nekaj časa. Težav še nis-mo povsem prebrodili, ampak se že kaže lučka. Zdaj vem, zakaj sem se v rudniku vedno razveselil, ko se je približevala kakšna lučka. Vedel sem, da bom nekoga srečal, vedel sem, da bo padel tisti Srečno iz srca.Današnji časopis je nevsakdanji. Pri-naša namreč večinoma prispevke o dogodkih v februarju, marčevske in aprilske bomo objavili v naslednji številki, ki jo že pripravljamo. Ča-sopis je pač nekakšen kompromis in malo bolj poln oglasov. Je pravzaprav zahvala oglaševalcem, da nas niso za-pustili.Res iskreno bi se rad zahvalil vsem, ki so mi stali v zelo težkem obdobju ob strani. Vesel sem, da jih ni malo, da so mi ponudili roko ljudje, ki jim to ne bi bilo treba. Človek šele takrat, ko se drži le malo nad vodo, spozna, kaj pomeni ponujena roka, vzpodbudna beseda.Vsi skupaj smo rešili časopis. Saj se bomo še morali boriti, ampak se bomo. Z vsemi silami, znanjem, energijo. Tudi s podporo vseh v Za-savju, ki jim ni vseeno, ali bo časopis vsak mesec prihajal na njihov naslov ali ne. In se bodo odločili projekt tudi finančno podpreti. Na naslove gospodinjstev v Zasavju bo prihajal vsak zadnji četrtek v mesecu, razen naslednji, ki bo med vami takoj po prvomajskih praznikih in v decem-bru, ko bomo izdali dve številki ča-sopisa.V današnjem časopisu pričenjamo z zanimivo akcijo. Podporniki časo-pisa (računamo na vas, spoštovane bralke in bralci) bodo sodelovali v žrebanju. Za naš časopis bodo lahko en vikend testirali avtomobile. Vsak mesec nekdo in vsak mesec drugačen avto.Torej, pomlad je najbolj primeren čas za nekaj bolj sončnega, dobrega. Močno vam privoščim to. Upam, da tudi vi privoščite nam, ustvarjalcem Zasavskega tednika. Naj vam priše-pnem: naslednja številka bo precej drugače urejena in… No ja, vsega pa tudi ne morem izdati, kajne.

Marko Planinc

Konec marca je zasavski Eko krog v izjavi za javnost zapisal svoje izsledke o pristojnosti občinskih služb za nad-zor nad izvajanjem Odloka o prostor-skih ureditvenih pogojih za območje P 6/1 - cementarna, v katerem kot možnega goriva ni navedenega petro-lkoksa ali odpadkov, ki ju je Lafarge kot pravni naslednik Cementarne Tr-bovlje v obdobju svojega obratovanja uporabljal. Kot navaja Eko krog, je občina Trbo-vlje v zvezi s kršitvijo odloka obvesti-la gradbeno inšpekcijsko službo, ki se izrekla za nepristojno in navedla, da je za tak nadzor zadolžena občina kot izdajatelj odloka oziroma njen ob-činski inšpektorat. V januarju je me-dobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje navedel, da je nadzor naloga Inšpektorata RS za okolje in prostor, medtem ko je že pred tem Inšpekto-rat RS za kmetijstvo in okolje pojas-nil, da je predmetni odlok občinski

Varstveno delovni centri sodijo med ključne ustanove za ljudi s posebni-mi potrebami. Ustanavljati so jih za-čeli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprva so bili zgolj instituci-je, v zadnjem obdobju pa se vse bolj razvijajo v bivanjske skupnosti. Tej viziji, ki jo podpirata tako država kot Evropska skupnost, zelo zavzeto sledijo v Varstveno delovnem centru (VDC) Zagorje. Že leta 2012 so prejeli certifikat ka-kovosti E-Qalin. Certifikat je usmer-jen v zagotavljanje dostojanstvenega staranja, večjo kakovost oskrbe, nege in življenja uporabnikov ter zajema vse zaposlene in vodstvo, saj je njiho-va vloga pri ustvarjanju kakovostne bivanjske skupnosti bistvena. Certi-fikat je potrebno obnavljati in VDC Zagorje ga je letos ponovno prejel, še vedno kot edini varstveno delov-ni center v Sloveniji. To je slavnostno obeležil na prireditvi 11. februarja skupaj z odprtjem nove stanovanjske skupnosti, ki v skladu z normativi nudi udobno bivanje desetim upo-rabnikom. Prireditve so se udeležili predstavni-ki vseh treh zasavskih občin, Matjaž Švagan, Miran Jerič in Tadej Špitalar ter poslanec v Državnem zboru Mar-jan Dolinšek. Da delo in prizadeva-nje VDC Zagorje prepoznavajo kot izjemno pozitivno v vsej državi, so s svojo udeležbo na prireditvi potrdile tudi ključne osebe s področja soci-alnega varstva: direktorica inštituta za Socialno varstvo Barbara Kobal

Tomc, profesorica dr. Mara Ovsenik, direktor Socialnega inženiringa Firis Franc Imperl, predsednica VDC SLO Mirjana Česen, dr. Katja Vadnal, predsednica Zveze Sožitje Slovenije Mateja Dereja ter seveda ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak. Ta je med dru-gim povedala, da država varstveno delovnim centrom zagotavlja določe-na sredstva, vendar jih vse bolj tudi angažira, da svoje dodatno delo tržijo in tako pridobivajo del sredstev za delovanje tudi sami. Ob ponovni pridobitvi certifikata je vršilka dolžnosti direktorice VDC Zagorje Špela Režun poudarila, da si v centru prizadevajo za stalne izbolj-

predpis in zato pristojnost prav me-dobčinskega inšpektorata.V drugi polovici marca je pristojno ministrstvo izdalo mnenje, da po do-ločbah slovenske zakonodaje, govori-mo o Zakonu o lokalni samoupravi ter o Zakonu o državni upravi, odlok ni nezakonit, nezakonito je bilo iz-vajanje le-tega, za nadzor česar pa so pristojne občinske inšpekcije.Eko krog je poudaril, da je očitno za premik potrebna angažiranost civil-ne družbe, saj so pristojni že od leta 2003 dopuščali kršitve. Konec mar-ca so pojasnili, da so kljub številnim odgovorom sodišča glede Lafarge Cementa še ostala odprta pomembna vprašanja, ki bodo odločilno vpliva-la na postopek pridobivanja okolje-varstvenega dovoljenja za tovarno.A to se očitno (vsaj zaenkrat) ne bo zgodilo. Lafarge je že skoraj popol-noma zaprl vrata cementarne v Trbo-vljah, peči so ugasnjene, stroji stojijo.

Multinacionalka Lafarge, ki je lastni-ca 155 cementarn v 56 različnih dr-žavah, je t.i. vojno za okoljevarstveno dovoljenje v Sloveniji izgubila. Že v februarju je bilo slutiti, da Cemen-tarna za novo dovoljenje sploh ne bo zaprosila, še prejšnji teden je podjetje sicer navedlo, da pregleduje vsa mo-žna pravna sredstva, saj je Lafarge izpolnjeval vse zahteve in da je bilo okoljevarstveno dovoljenje neupravi-čeno razveljavljeno. A tovarna je v mirovanju in v njej po-teka dogovarjanje s predstavniki de-lavcev. Po predvideni reorganizaciji se bo število delovnih mest namreč znižalo iz 76 zaposlenih na le 23, zato družba išče optimalne rešitve za raz-rešitev presežnih delavcev. Dokončne številke bodo znane kmalu. Zgodba trboveljske cementarne, ki je bila us-tanovljena pred 139 leti, se tako poča-si zaključuje.

ZT

šave, kar se nedvomno odraža v za-dovoljstvu stanovalcev, uporabnikov, svojcev in zaposlenih. Za varstveno delovni center je zelo pomembno tudi povezovanje z okoljem. To se je odrazilo tudi v bogatem kulturnem programu prireditve, poimenova-nem Žarek iz teme. Program so ob-likovali zaposleni in uporabniki v sodelovanju z gosti. Med drugim je glasbenik Matic Jere s pevskim zbo-rom uporabnikov in zaposlenih zapel znano Lepo točajko, dijaki zagorske gostinske šole pa so za pogostitev pripravili tradicionalno zasavsko jed »funšterc«.

Tatjana Polanc Kolander

Nastopajoči z ministrico Kopačevo na slovesnosti v VDC Zagorje. Foto: arhiv VDC Zagorje

Eko krog in cementarna – zadnjič?

20 torek, 31. marec 2015ZADNJA

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Ne-kateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)... Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Ale-ksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Mar-jeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek, Nataša Burger, Marinka Drolc, Anton Leskvar, Maja Benko, Manca Kočar Kuhnert, Leo-pold Drobne, Špela Paš, Polde Borišek, Marija Uranič, Lijana Vidic Ristič, Vanja Zavrl , Metod Malovrh. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.


Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednikaZasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected]

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.

Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokli-

čite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni do-sežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni

in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.

Testne vožnje za podpornikeZasavski tednik bo vsak mesec v sodelovanju z Avtohišo Malgaj Trbovlje pripravil prvovrstno presenečenje za enega izmed podpornikov Zasavskega tednika.Testni avto v vaših rokahVsak mesec bo lahko eden izmed podpornikov testiral enega izmed avtomobilov iz Avtohiše Malgaj Trbovlje ali podjetja Malgaj d.o.o. Trbovlje. Avto iz cenjenih avto hiš bo »vaš« od petka popoldan do nedelje zvečer.Izlet, potepanje, obiskiVikend testna vožnja bo prav gotovo lahko zanimivo doživetje, priložnost za prijetno vožnjo po Sloveniji, odličen podaljšan družinski izlet, obisk oddaljenih prijateljev in znancev ali pa samo potepanje po lokalnih cestah.Prvič na pot z GolfomPrvi testni avto je na fotografiji. Zanj se bodo potegovali vsi, ki bodo postali podporniki Zasavskega tednika do srede, 22. aprila 2015. Sodelovanje v žrebanju je enostavno: upoštevali bomo tiste, ki bodo prispevali 10 evrov ali več v podporo zasavskemu časopisu in ime podpornika se bo znašlo na listku, ki bo v bobnu za žrebanje. Primer položnice za podpornike najdete v spodnjem levem kotu zadnje strani Zasavskega tednika.Kdo sodeluje?Pri žrebanju bomo upoštevali podpornike, ki bodo prispevali najmanj 10 evrov podpore. Prvo žrebanje bomo izvedli v avtu, ki ga bo lahko vozil srečni izžrebanec v petek, 24. aprila točno opoldan. Kje? Nekje med uredništvom Zasavca in zasavskim očakom Kumom. Žrebala bo znana Zasavka ob pomoči znanega Zasavca. Imena, hmmmmm…


Testni vikend

MALGAJAVTOHISA

v

MALGAJAVTOHISA

v

2 torek, 31. marec 2015ZASAVJE

Boj za ohranitev spomenika revolucije

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Gra-fika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Iz teh in podobnih razlogov so na pobudo trboveljske Zveze borcev za vrednote NOB (ZB NOB) pripravili javno tribuno Oživimo spomenik re-volucije. Poleg predsednice ZB NOB Marije Govejšek so na tribuni sodelo-vali predstavnika občine Nives Kropi-všek in Dušan Strašek ter trboveljski arhitekt Jure Kolenc. Govejškova je v nagovoru poudari-

Februarja 2015 so v Domu starejših Hrastnik praznovali svoj dvajseti roj-stni dan. Na osrednji slovesnosti so se zbrali stanovalci, svojci, zaposleni, predstavniki lokalnih organizacij in društev, s katerimi sodelujejo, ter va-bljeni gostje. »Dom je bil sicer odprt že oktobra 1994, a je bilo treba še marsikaj ure-diti, preden smo lahko sprejeli prve stanovalce,« je pojasnil direktor Dra-go Kopušar. In ugotvovil, da je Dom v okolici lepo sprejet: »Ljudje ga doži-vljajo kot vse ostale zavode v občini,« je dejal. »Tako kot jim je normalno, da gre človek najprej v vrtec, šolo, je normalno, da pride v naš Dom, če je potrebno. Ljudje so zelo zadovoljni, da imamo Dom v Hrastniku.«Jasna Rižner Kosm, socialna delavka, je spregovorila o pomoči na domu, ki jo izvajajo od leta 2000: »S to pomoč-jo lahko občanke in občani bistveno dlje in bolj kvalitetno živijo v doma-čem okolju. Obenem se lahko preko nje privajajo tudi na vstop v dom,« je dejala. Namestnica direktorja za

Sredi marca je preteklo leto dni od rudarske stavke, ko je več kot 130 ru-darjev ostalo v jami od ponedeljka do četrtka. Leto dni so rudarji v Zasavju izgubili vso moč. Precej jih je iz RTH moralo oditi lani, letos jih bo odpuš-čenih še več. Stavka leta 2014 je bila uspešna, ru-darji so dosegli svoje. Čeprav je bil štrajk v jami izjemno naporen, tako fizično kot psihično, so bili tedaj enotni. Postavili so se zase, odšli po-gumno v jamo, izbrali prave ljudi v stavkovni odbor. Stavko so odlično vodili, v nekaj urah so se rudarji pre-levili v izjemne pogajalce, odlične go-

Nove blazine na OŠ Ivana CankarjaObmočna enota Trbovlje Zavarovalnice Triglav je Osnovni šoli Ivana Can-karja Trbovlje predala sredstva za nakup blazin za pouk športne vzgoje v šolski telovadnici. Ta novoletna preventivna akcija je bila del družbeno od-govornega projekta Zavarovalnice Triglav »Za boljši jutri«. V okviru tega je zavarovalnica del finančnih sredstev, ki jih vsako leto nameni za novoletna darila poslovnim partnerjem, razpršila po vsej Sloveniji in podprla 22 raz-ličnih projektov v lokalnih skupnostih.

»Vi glejte. Na vaših plečih bo slonelo vaše življenje!« je zapisano na 113 let stari šoli v Trbovljah, ki nosi ime po velikem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. OŠ namenja veliko pozornosti celostnemu razvoju otrok, tudi gibanju. Za slednje so potrebovali nove, varne blazine za pouk športne vzgoje v šolski telovadnici. Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Mojca Lazar Doberlet: »Vsi zaposleni se trudimo po svojih najboljših močeh delati dobro za otroke in z njimi. Poleg pouka v učilnicah poudarjamo pomen gibanja, druženja v telovadnici, ki krepi tudi zavest o zdravem življenjskem slogu. S pomočjo donatorja smo kupili športne blazine, saj je precej sedanjih iztro-šenih in ne služijo več svojemu namenu.«Mojca Brečko, direktorica območne enote Trbovlje, je ob slovesni predaji sredstev dejala: »Tudi v Zavarovalnici Triglav se trudimo otrokom omogo-čiti čim bolj zdrav in kakovosten razvoj, ki mora potekati v varnem okolju. Zato smo se skladno s svojimi vrednotami, med katerimi sta tudi varnost in družbena odgovornost, odločili, da podpremo naložbo v OŠ Ivana Carkar-ja. To je eden od načinov našega vračanja v okolje, kjer uspešno poslujemo.«

ZT

Pomoč za samopomočV marcu se je okrogle mize projekta Pomoč za samopomoč v Zagorju ude-ležilo 13 organizacij iz Zasavja, sodelovali so predstavniki Fundacije Jakec in čarobna lučka, društev Sonček in Sožitje, strokovni delavci zasavskih šol in vrtcev, VDC-ja in občin, svojci oseb s potrebami po rešitvah ter tri poslanke, dr. Jasna Murgel, Vojka Šergan in Janja Sluga. Govorili so o sistemskih rešitvah, ki bi s sodelovanjem in povezovanjem in-stitucij, vladnega in nevladnega sektorja, prakse in zakonodaje pripomogle osebam z dolgotrajno oskrbo. Kratkoročni cilj pa je vzpostaviti mobilno fizioterapevtsko službo za zasavske vrtce, šole in VDC, ki bo v pomoč tako gibalno oviranim osebam kot tudi strokovnim delavcem.

ZT

Spomenik revolucije v Trbovljah predstavlja eno od najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta, saj je že ob svojem na-stanku simboliziral upor, socialni boj in moč delavskega ra-zreda. Pa vendar je spomenik v zadnjih letih vse bolj zane-marjen in pogosto tarča vandalizma, nekateri strokovnjaki pa celo opozarjajo, da se bo zaradi neodgovornega ravnanja vsak čas zrušil.

la, da spomenik nosi večjo vrednost, kot si jo predstavljamo. Objekt je leta 1952 izdelal Trboveljčan Stojan Batič v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom in ima dvojni pomen; sim-bolizira pomen slovenskega boja proti okupatorju, ob vznožju pa v bronasti žari z reliefnimi podobami prikazuje vsakdanjik rudarjev. Po besedah Go-vejškove je ravno zaradi pomembne

zgodovinske vrednosti treba spome-nik ohraniti, obenem pa je izrazila zaskrbljenost nad njegovim trenu-tnim stanjem: »Najbolj me zanima to, kdo bo odgovarjal v primeru, če se ta spomenik slučajno podre,« je še pou-darila. Strašek je omenil primerne lo-kacije, kamor bi spomenik lahko pre-stavili in kot najbolj realno možnost izpostavil nekdanjo Fortetovino v bližini rondoja. S prestavitvijo objekta se ni strinjala Kropivškova: »Mnenja sem, da se spomenik pusti tam, kjer je in se nad njim izpeljuje redna vzdrže-valna dela. Potrebno bi bilo temeljito in natančno vrednotenje prostora, kjer se objekt nahaja. Nekateri bi naj-raje porušili bližnje paviljone, ker ne dajejo lepega izgleda mestu, vendar so

bili ti ob izgradnji označeni za enega od najpomembnejših arhitekturnih objektov v Sloveniji.« Kot zadnji govornik je svojo strokov-no mnenje podal tudi Kolenc, ki se z usodo spomenika ukvarja že od leta 2006 v sodelovanju z Batičem: »V preteklosti smo imeli nastavljene lo-kacije, ki bi ustrezale postavitvi spo-menika, vendar je nastala težava, da je večina teh v zasebni lasti ali pa bi bili stroški prestavljanja predragi za ob-čino,« je še dodal. Obenem se je tudi razjasnil glede popularnega predloga, da bi spomenik prestavili v rondo: »Predlog je bil zavrnjen zaradi neupo-števanja kompozicijske zasnove pla-stike, neprimerne višine, predvsem pa bi bila žara z rudarskimi motivi zaradi

nerodne lege nedostopna očem ljudi.Ob koncu je tudi poudaril, da je na podlagi izrisanih načrtov lokacija nekdanje Fortetovine še najbolj pri-merna, saj je trenutno z jumbo plakati in prazno zelenico precej neugleden del meta. S tem se je strinjala tudi veli-ka večina prisotnih, ki je bila enotne-ga mnenja, da je treba spomenik oh-raniti, saj predstavlja pomemben del kulturne dediščine Trbovelj. Čeprav na tribuni ni bilo podanih konkretnih odgovorov, so prisotni obljubili, da se bodo srečali tudi v prihodnje, vse dokler obravnavana problematika ne bo razrešena. Boj za ohranitev spomenika revoluci-je v Trbovljah se torej nadaljuje.

Vid Šteh

Leto dni od rudarske stavkevornike pred mediji in predstavnike svojih ljudi. Pokazali so pokončnost, trdnost, tovarištvo, solidarnost in stavka jih je prav gotovo zaznamova-la za vse življenje. V nekaj dneh so iz sebe iztisnili najboljše, kar so mogli.Po letu dni je rudarski stan v Zasavju ubit. Nekdanji in (še) sedanji zapos-leni so kot razbita vojska, vsak sku-ša pač najbolje poskrbeti zase. Pred letom dni so še optimistično gledali na ponudbe za prezaposlitev, precej ponudb je ostalo le ponudb. Rudarji so pač poiskali najboljše možnosti za življenje, se odpravili v predčasni pokoj, odprli kakšno dejavnost, da so

področje zdravstvene nege in oskrbe Hedvika Černoša je povedala, da to področje zahteva predano in stro-kovno usposobljeno ekipo 24 ur na dan.Vseh dvajset let so si v Domu priza-devali, da dnevi ne bi bili dolgočasni. Stanovalci se vključujejo v različne

aktivnosti, ki jim zapolnijo dan. Eni gredo k telovadbi, drugi na branje časopisa, tretji k ugankarjem, četrti slikajo ali kuhajo, vsi pa potem svoje stvaritve radi pokažejo tudi drugim. Ob obletnici so se predstavili v Knji-žnici Antona Sovreta. Delovna tera-pevtka Andreja Kurbus pravi: »Ne-kateri imajo končno čas, da pokažejo svoja umetniška nagnjenja ali razne spretnosti, čeprav imajo mogoče tež-je zdravstvene težave,« je povedala.Več let so izdajali domsko glasilo Jesenski utrinki, ki so zajemali vso bogato dejavnost Doma, posamezne članke, anekdote. Med njimi smo izbrskali naslednje: Demenca je bo-lezen, ki v človeku zabriše sedanjost. Tako se eden od stanovalcev še po mesecu dni ni zavedal, kje je. Na hod-niku je srečal znanca iz prejšnjih ča-sov in ga nagovori: »Ti, sem slišal, da

si lahko pomagali z odpravninami. Lani je odšlo iz RTH 135 zaposlenih, ostalo jih je 126. Zaposlene najbolj skrbi, če bo država imela 1,6 milijona evrov za njihove poklicne pokojnine. »Denar je v proračunu zagotovljen, vendar, saj veste, dokler ni na raču-nih…,« pravijo najbolj zaskrbljeni. Letos se bo število zaposlenih spet zmanjšalo za več kot polovico. Torej obletnica stavke (še) ni čas za pros-lavljanje. Ker zasavski knapi, kot je že večkrat dejal vodja stavke Anton Lisec v teh letih res nimajo kaj pros-lavljati.

20 let Dom starejših občanov Hrastnik

V Domu starejših v Hrastniku je vedno živahno. Foto: Franči Moljk

Zadovoljni udeleženci svečane predaje finančnih sredstev. Foto: arhiv Zavarovalnice Triglav

si v Domu. Kako pa je tam? Kakšna je pa hrana?«Povezanost s šolo, vrtcem, glasbeno šolo, knjižnico in vsemi kulturnimi društvi jim veliko pomeni. Njihovi stiki so vedno prisrčni in zabavni. Srečali so se tudi v dneh praznovanja.

Večkrat povabijo tudi kakega popu-larnega Slovenca. Tokrat se je z vese-ljem odzval priljubljeni Adi Smolar. Zadnje čase lahko spremljamo neka-tere dejavnosti Doma tudi na Facebo-oku. Gredo v korak s časom.

Fanči Moljk

3torek, 31. marec 2015 ZASAVJE

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 |

[email protected]

Za rekordni dobiček je zaslužna tudi optimizacija manj donosnih pro-gramov, s katero so začeli že v letu 2013 in jo nato le še nadgrajevali, je prepričan generalni direktor Steklar-ne Hrastnik Andrej Božič. Poudaril je tudi, da je podjetje z velikim zago-nom iskalo nove neposredne kupce v tujini, hkrati pa izboljševalo razvoj lastnega programa izdelkov, tudi dražjih.

Leto 2014 je postreglo z rekordnim dobičkom, govorimo o 4,4 milijonih evrov dobička iz rednega poslovanja, v celoti pa so dohodki dosegli več kot 48 milijonov evrov. Za takšen uspeh je bilo potrebno prodreti tudi na manj tradicionalne trge, v preteklem letu je tako Steklarna Hrastnik začela svoje izdelke ponujati na kitajskem, jordanskem, indijskem in skandi-navskem trgu. Kot pravi Božič, so iz-delki hrastniške Steklarne v svetu vse bolj prepoznavni in tudi priznani, predvsem je izpostavil njihovo bla-govno znamko prestižnih steklenic High Glass, ki se je na izjemno zah-tevnem trgu izkazala za resno tekmi-co konkurenci.

Da Steklarna ni uspešna po naklju-čju, pove podatek, da so v letu 2014 za posodobitev in obnovo proizvodnje namenili rekordnih 9,9 milijonov evrov, s čimer si je podjetje zagotovi-lo precej nižjo porabo energentov na kilogram staljenega stekla. Poleg tega so tržniki podjetja v zadnjem petle-tnem obdobju dosegli višje prodajne cene za kilogram stekla ter razširili nabor neposrednih kupcev. Že v leto-šnjem letu pa načrtujejo novo investi-cijo, s katero bo Steklarna začela svoj vstop na trg parfumskih steklenic.

Generalni direktor podjetja je v spo-ročilu za medije posebno pozornost namenil tudi zaposlenim kot osred-njim dejavnikom uspeha Steklarne. Podjetje si je s skrbjo za zaposlene, z izobraževanjem in motiviranjem zagotovilo dober in zavzet kader z iz-

Uspešna steklarna

redno nizko fluktuacijo, precej manj-šo odsotnost zaradi bolezni ter zniža-njem števila poškodb, hkrati pa se je povečala angažiranost zaposlenih pri posredovanju lastnih predlogov za izboljšave.Sanacija podjetja je tako zaključena, podjetje je dobičkonosno in stabil-

V začetku aprila je hrastniška Steklarna predstavila poslovne rezultate preteklega leta, ki so pokazali, da je bilo poslovanje enega najuspešnejših zasavskih podjetij dobičkonosno. V letu 2014 so namreč presegli dobiček iz rednega poslovanja za leto 2013 za skoraj 60 odstotkov.

Steklarna Hrastnik je bila z uvrstitvijo v drugi krog prepoznana kot izstopajoč primer uspešnega podjetja zaradi znanja in predanosti njihovih zaposlenih. Samo na ta način lahko z najsodobnejšo opremo proizvajajo tehnično najzahtevnejše izdelke iz enega najčistejših stekel na svetu. Za Steklarno Hrastnik lahko tudi glasujete in prispevajte k temu, da letos zmaga njihov primer dobre prakse. Prijavni video in glasovnico najdete na povezavi http://goo.gl/nwAkfT

Direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Foto: Polona Novak, arhiv Steklarne Hrastnik

no, na uspešnost Steklarne Hrastnik kaže tudi uvrstitev v drugi krog tek-movanja za evropsko nagrado po-slovne odličnosti (EBA), kjer se za laskavi naslov poteguje skupaj s še 32 drugimi evropskimi podjetij.

Nejka Lazar

ZASAVSKI TEDNIKza boljše Zasavje

4 torek, 31. marec 2015ZASAVJE

Pokop Pusta na Dolu

Ker se dnevno trudimo prisluhniti vašim željam smo za vaspripravili različne ugodnosti, med drugim tudi:

Timotej Funkel, član sveta KS in copatar, je povedal: »Jaz sem rasel s temi sprevodi. Vmes se je skrhalo, zato sem se zadnja leta vključeval k Radečanom in oni so prišli zdaj po-magat na Dol. Obisk je presenetljivo velik.« Andrej Logar, tudi dolgoletni copatar, se spominja: »S pripravami smo začeli že dva meseca prej, saj smo ob pokopu obravnavali aktual-ne občinske in državne teme. Okra-siti je bilo treba vozila, jih opremiti z napisi. Sprevod se je začel sprevod vedno pri Majcnu na Dolu, včasih šel do Steklarne in na Rudnik ter končal v centru Dola, kjer se je zbralo veli-ko ljudi. Nekateri so imeli vsako leto enake vloge. Tako je bil Golouhov Lojze vedno župnik, žalujoča vdova Jože Drgan - Jogi. Med glavnimi or-ganizatorji je bil še dolgoletni pred-sednik Alojz Funkl pa Drago in Jure

Pobuda novo izvoljene ekipe sveta KS Dol, da bodo posku-šali oživeti tradicijo pokopa Pusta, je padla na plodna tla. »Na začetku smo se lotili propagande in navezali stike s tis-timi, ki so pred leti pri tem že sodelovali,« je dejala Nataša Kreže, predsednica KS. »Včasih so sprevod ob pokopu Pusta organizirali copatarji, zato smo povabili k sodelovanju tudi predstavnike te posebne skupine, ki deluje že od leta 1957. Nad projektom so se poleg copatarjev navdušili tudi KUD Svoboda Dol, ekipa izkušenih pogrebcev iz Radeč, Rudarska godba, Mladinski center Hrastnik, društvo Rast, Študentski klub Šoht, Želodki in različni posamezniki, ki so veseli, da se ta tradicija obuja.«

vs in drugi.«Nekaj posebnega je bil Drakslerjev Ladko, ki je vsako leto vložil ogrom-no časa in denarja v svoje pustne like in vedno požel veliko občudovanja: »Če bi opisal vse, kar sem predsta-vljal, bi zmanjkalo prostora. Žena Anica mi je začela šivati že dober me-sec prej oblačila za maškare.«Letošnji oživljeni pustni dogodek je presegel vsa pričakovanja, saj se je zbrala velika množica ljudi. Nos-talgija, so rekli starejši. In dodali, da je bilo lepo takrat in tudi danes. Mlajše pa je pritegnila radovednost, saj so hoteli videti, kakšne bodo ma-ske in kakšne hece bodo imeli. Od Pusta so se poslovili številni, med njimi radeški pogrebci s Francem Collautijem na čelu. Pogreb z zaži-gom so spremljali streli s fičafajem, tako da se je Jožefa, žalujoča vdova, onesvestila. Antek Pust, predsednik copatarjev, je dejal: »Vsa ta leta mu ni bilo težko prenašati križe in težave in vedno znova in znova je dokazoval pripadnost svojemu copatarskemu življenju. Jože je bil copatar z veliko začetnico, vedno pripravljen poma-gati in na naših vsakoletnih srečanjih se je vedno prostovoljno javil za kel-nerja. Žal pa so ga že po kakšni uri iz-dale noge. Rekel je: Pil bom še, hoditi pa ne morem več. In še jezno dodal: Poglejte, kako so me v Škofljici bara-be dohtarske zašuštrale.«

Prebrali so tudi nekaj telegramov iz tujine. Angela Merkelj je napisala: Čus pantofelmen, Wie gec, to ni hec, Josef ist tot, čeprav je bil falot. In je pogosto skakal čez plot. Gospod Pu-tin: Harašo compatkarji! Za Josipa dal bi Krim in Ukrajino, želimo vam eno dolgo mrzlo zimo.

Pokop je odmeval tudi na drugih ce-linah. Katja Šterbucl, ki je preživela mladost na Dolu, je iz Avstralije spo-ročila: »Z največjim veseljem sem si pogledala vaše fotke na Facebooku. Kako lepi spomini! Čestitke organi-zatorjem, da so oživeli ta pokop.«

Fanči Moljk

Pust je storil strašno smrt. Foto: Fanči Moljk

Kozole, Jože Premec, Franci Majcen, Lojze Šterbucl, Mile Velej, Joško Štra-

5torek, 31. marec 2015 OGLASNA STRAN

Občina Zagorje ob Savi je investi-tor projekta izgradnje centralne čistilne naprave v Zagorju, na katero bo speljan nov kanalizacijski vod iz naselij Kisovec in Zagorje. Projekt je v zaključni fazi, centralna čistilna nap-rava pa je konec leta 2014 že pričela s poskusnim obratovanjem.

Na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Zagorje ob Savi (U.L. RS št. 27/2013) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (U. L. RS št. 88/2011, 8/2012, 108/2013) je v naseljih z zgrajeno javno kanalizacijo priključitev objektov, v katerih nastaja od-padna voda, na javno kanalizacijo obvezna.

Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna voda v obstoječo greznico ali malo komu-nalno čistilno napravo (MKČN), se mora priključiti neposredno (brez greznice oz. MKČN) na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške izvede eno od naslednjih možnosti:•obstoječo greznico ali malo komunalno

čistilno napravo odstrani,•obstoječo greznico ali malo komunalno

čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode,

•obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo z gradbenim posegom spremeni v revizijski jašek ali zadrževalnik padavinskih vod,

•ali poenostavljeno poveže dotok v grezni-co in iztok iz greznice.

Vsekakor pa mora biti od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijo do stavbe, ki se priključuje, izveden vsaj en revizijski jašek.

Občani že prejeli obvestila o priključitvi na javno omrežje

V oktobru 2014 in januarju 2015 so uporab-niki na območju dela Zagorja ob Savi (KS Franc Farčnik, KS Jože Marn, KS Rudnik- Toplice) kot tudi upravnik večstanovanjskih objektov na tem območju prejeli obvestilo o priključevanju objektov na javno kanali-zacijsko omrežje in ukinjanju obstoječih greznic oz. MKČN. Obvestilo je bilo poslano skupaj s strani Občine Zagorje ob Savi kot investitorja in lastnika javne kanalizacije in centralne čistilne naprave ter Komunale Zagorje kot upravljalca javne kanalizacije in centralne čistilne naprave. Odvisno od termina dokončanja del javne kanalizacije, ki je še v izgradnji, bodo ostali uporabniki na območju Zagorja ob Savi ter Kisovca obvestilo še prejeli.

Rok izvedbe del oz. ukinitve greznice oz. MKČN, naveden v obvestilu, ki so ga upo-rabniki prejeli v oktobru 2014, je bil 28. februar 2015, za uporabnike, ki so ob-vestilo prejeli v januarju 2015 pa 31. maj 2015. Sorazmerno kratek rok za ukinitev

obstoječih greznic je bil določen predvsem zato, ker je nova centralna čistilna naprava Zagorje–Kisovec pričela s poskusnim obra-tovanjem že konec leta 2014 in ker je do zaključka poskusnega obratovanja potrebno doseči predvideno obremenitev centralne čistilne naprave.

Ne glede na to je bil tudi zaradi številnih pritožb uporabnikov zaradi kratkega roka za ukinitev obstoječe greznice kot tudi zaradi neprimernega časa za izvedbo tovrstnih del, rok za ukinitev obstoječih greznic podaljšan do predvidenega konca poskusnega obra-tovanja centralne čistilne naprave, to je do konca maja 2015.

Kanalizacijski priključek je skrb lastnika stavbe

Nekateri uporabniki bodo morali zaradi morebitnih poškodb oz. zastarelosti ka-nalizacijskega priključka poleg ukinitve greznice obnoviti tudi kanalizacijski priključek. Na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske od-padne vode (U.L. RS št. 88/2011, 8/2012, 108/2013) je kanalizacijski priključek del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega re-vizijskega jaška pred stavbo. Interna kanali-zacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice in male komu-nalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 PE niso objekti javne kanalizacije in pri-padajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.

Navedeno pomeni, da Občina Zagorje ob Savi kot investitor javne kanalizacije oz. Komunala Zagorje kot upravljalec, nimata nobenih obveznosti z izgradnjo, obnovo in vzdrževanjem kanalizacijskih priključkov oz. da se kanalizacijski priključki ne smejo finan-cirati z javnimi sredstvi. Tudi v drugih občinah so, ko so občine v okviru izvedbe javnega ka-nalizacijskega omrežja zgradile kanalizacijske priključke na parcelo, morali te stroške kriti posamezni uporabniki oz. lastniki stavb.

Ukinjanje obstoječih greznic oz. malih komunalnih čistilnih naprav in priključevanje objektov na javno kanalizacijsko omrežje v Občini Zagorje ob Savi

Grafični prikaz ukinitve obstoječe greznice.

Kanalizacija v Izlakah leta 2017

Za uporabnike na območju Izlak je do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode predvi-dena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja, ki bo speljano do centralne čistilne naprave Izlake.

Za vse ostale uporabnike izven območij Zagorja ob Savi, Kisovca in Izlak, kjer ne bo zgrajena javna kanalizacija, je na pod-lagi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (U. L. RS št. 98/2007, 30/2010) predvideno čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. Malo komunalno čistilno napravo morajo zagotoviti lastniki objektov po trenutno vel-javni zakonodaji najkasneje do 31. decem-bra 2017.

Za malo komunalno čistilno napravo so občanom s strani Občine Zagorje ob Savi na voljo nepovratna finančna sredstva (subvencija). Informacije in pogoji za pri-dobitev nepovratnih finančnih sredstev so določeni v vsakoletnem javnem razpisu, objavljenem na spletni strani www.zagorje.si, in na naslovih sedežev posameznih kra-jevnih skupnosti.

Pravočasno do ključnih informacij

Vsem uporabnikom priporočamo, da pred nameravanim pričetkom ukinitve greznice pridobite informacijo o tem, ali se vaša greznica lahko ukine ali pa vam bo zaradi sanacije obstoječe javne kanalizacije morebiti določen nov rok za ukinitev greznice.

Informacijo lahko pridobite pri kontaktni osebi izvajalca javne službe, Komunala Zagorje, d.o.o.: Miran Biruš, tel.: 03 56 67 718 ali 03 56 67 723 (ob delovnikih med 6. in 14. uro), e-mail: [email protected].

Navedeno kontaktno osebo morate obvestiti tudi o izvedbi del med potekom ali najkasneje do zaključka del ukinitve greznice oz. izvedbe morebitnega kanalizacijskega priključka. Kontaktna oseba bo preverila pravilnost priključitve in evidentirala dejansko ukinitev obstoječe greznice.

Za informacije glede tehničnih rešitev ukinitve greznice oz. morebitne izvedbe kanalizacijskega priključka je na voljo tudi: Branko Jahn, tel.: 041 687 376, e-mail: [email protected]

Dodatne informacije v zvezi z ukinitvijo obstoječe greznice priključitvijo na javno kanalizacijo lahko pridobite tudi spletni strani www.komunala-zagorje.si in sedežu Komunale Zagorje, d.o.o., Cesta zmage 57, Zagorje ob Savi.

6 torek, 31. marec 2015DAN KULTURE V ZASAVJU

Slavnostna akademija v Zagorju

Proslava ob kulturnem pra-zniku v Hrastniku je kljub slabim vremenskim razme-ram potekala 6. februarja v Delavskem domu Hrastnik. Dan prej so v galeriji odprli tudi likovno razstavo aka-demskega slikarja Zlatka Praha.

V kulturnem programu, ki ga je po-vezoval Matej Kaiser, so nastopili MoPZ Svoboda Hrastnik, trio KUD Veter Hrastnik, Miha Bantan kot solo pevec ob spremljavi Tjaše Šketa-ko in skupina Veter s pevci zasedbe iz leta 1974. Jure Bantan, predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik, ki je imel spodbuden nagovor, je pode-lil Priznanje 8. februar kot najvišje priznanje za delo na področju lju-biteljske kulture v občini Hrastnik. Prejeli so ga Primož Frajle, Roman Rupnik in glasbena skupina Veter.

Ob kulturnem prazniku v občini Za-gorje ob Savi že štirideset let pode-ljujejo plakete in priznanja dr. Slavka Gruma. Letošnja podelitev je potekala 13. februarja v Delavskem domu Za-gorje. Plakete je podelil župan Matjaž Švagan, prejeli pa so jih Nana Forte, Drago Arh, Peter Kuder in Jure Tori. Akademijo je obogatil koncert skupi-ne Perpetuum Jazzile. Ansambel se je predstavil v malo zdesetkani zasedbi zaradi bolezni, kljub temu pa je nav-dušil poslušalce v dvorani.Voditeljica akademije Karmen Ce-stnik je opozorila, da bodo leto 2015 zaznamovale pomembne obletnica-mi kulturnih ustvarjalcev, ki so pove-zani z občino Zagorje: 110 let rojstva pesnika in prevajalca Mileta Klopči-ča, 95 let rojstva basista, opernega in koncertnega pevca Ladka Korošca, 90 let kiparja Stojana Batiča (Zagor-je se ponaša z njegovim spomenikom revolucije in z njegovo rudarsko malo plastiko Zadnji šiht) in 70 let slikarja Nikolaja Beera, umetniškega vodje slikarske kolonije Izlake – Zagorje.

Nana Forteje plaketo dr. Slavka Gruma preje-la kot uspešna mlada skladateljica, katere dela postajajo del kakovostne zakladnice slovenske in evropske av-torske glasbe. Del njene skladbe Li-

V okviru proslave so nastopili David Lindič z recitalom znamenite Prešer-nove pesnitve Krst pri Savici, plesal-ka Kim Kern in Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Obiskovalce je pozdravila županja občine Trbovlje Jasna Gabrič, ki se je dotaknila po-mena kulture v vsakdanjem življenju. Gabričeva je s podpredsednikom ko-misije za občinska priznanja Alešem Guličem podelila nagrado Tončke Čeč za posebne dosežke na podro-čju trboveljske kulture, ki jo je letos prejel dolgoletni predsednik Zveze kulturnih društev Trbovlje Vinko Kovačič.

bera me je bilo slišati tudi ob njenem prihodu na oder. Nana Forte je svojo glasbeno pot začela v GŠ Zagorje, šo-lanje nadaljevala na SGBŠ v Ljublja-ni, tamkajšnji Akademiji za glasbo, Visoki šoli za glasbo v Dresdnu in na Univerzi umetnosti v Berlinu.

Drago Arhje plaketo dr. Slavka Gruma prejel za dolgoletno delo amaterskega gledali-ščnika. Že po OŠ se je vključil v Pros-vetno društvo Kolovrat in sodeloval pri uprizoritvah različnih gledaliških

del. Kasneje je postal član gledališke skupine KD Mlinše in je tudi njen predsednik. Igral je najzahtevnejše karakterne vloge, na proslavah pa nastopa tudi kot recitator. Podelitev njegove plakete je pospremil odlo-mek njegove nedavne vloge iz Butal-cev.

Peter Kuderje plaketo dr. Slavka Gruma prejel za svoje dirigentsko delo v Pihalnem or-kestru Svea Zagorje, ki ga je prevzel od tedanjega dirigenta Edvarda Eber-

la pred enajstimi leti. Peter Kuder se je v GŠ Zagorje učil klarinet, šolanje pa nadaljeval na SGŠ in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poučuje na Kon-servatoriju za glasbo in balet v Lju-bljani in je član slovenskega orkestra klarinetov, s katerim nastopa po vsej Evropi. Pihalni orkester SVEA je leta 2007 v Ostravi osvojil zlato plaketo, on pa je bil razglašen za najboljšega dirigenta tekmovanja.

Jure Torije plaketo dr. Slavka Gruma prejel za svoje glasbene dosežke. Je virtuoz in

karizmatični romantik na harmoni-ki, ki se predstavlja širnemu svetu. Igra z Orleki, v duetu z Ewaldom Oberleitnerjem, z zasedbo TORI Trio in v skupini Flora in Paris. Njego-va glasba je prisotna v animacijah, filmih in dokumentarnih oddajah. Njegove pesmi izhajajo v učbenikih za harmoniko. Vse krstne, promo-cijske predstavitve njegovih skladb so najprej v rodnem Zagorju, nato pa drugod po Sloveniji in Evropi. Po-delitev plakete je spremljala njegova skladba Ples dreves.

Joža Sotenšek

Dobitniki plaket dr. Slavka Gruma. Od desne: Jure Tori, Peter Kuder, Drago Arh, Nana Forte in župan Matjaž Švagan. Foto: Lovro Rozina

Pevke in pevci Perpetuum Jazzile so navdušili. Foto: Lovro Rozina

Kovačič je s svojim dolgoletnim de-lom odločilno prispeval k razvoju trboveljskih kulturnih društev, po-sebno skrb pa je na tem področju namenil tudi udejstvovanju mla-dih. Kovačič pripisuje nagradi velik pomen: »To nagrado jemljem kot izjemno priznanje vsem tistim, ki delamo v kulturi. To, da imamo v Tr-bovljah res veliko število društev, je samo dokaz, da delamo dobro. Delo v kulturi včasih zahteva več napo-ra kot pri kakšnem drugem poslu.« Nagrajenec pa je bil obenem kritičen do trenutnega stanja kulture: »Zdi se mi, da je v nas skrito ogromno poten-ciala, ki pa žal ostane neizkoriščen.

Primož Frajle je priznanje prejel za dolgoletno ak-tivno in predano delo v Rudarski godbi Hrastnik. Frajle se je najprej navdušil za igranje trobente, potem pa presedlal na klarinet. Pri Rudar-ski godbi je glavni arhivar in zgledno skrbi za notno in drugo gradivo. Je član upravnega odbora, kjer ak-tivno sodeluje pri vseh dejavnostih društva. V letu 2013 je v veselje vseh godbenikov pripravil monografijo z naslovom Zgodbe knapovske godbe in pustil viden pečat ob 160-letnici njihovega delovanja.

Roman Rupnikje priznanje prejel dolgoletno in us-pešno udejstvovanje na področju lutkarstva. Je lutkovni animator, kar pomeni, da pod njegovimi spretni-mi rokami marioneta postane živo bitje. Z lutkami se je srečal že sredi

Vinko Kovačič, prejemnik nagrade Tončke Čeč. Foto: Robert Ahlin

Nagrada Tončke Čeč za Vinka Kovačiča

Proslava v HrastnikuKulturni praznik je v februarju zaznamoval dogajanje tudi v Trbovljah, in sicer z osrednjo kulturno prireditvijo, ki je potekala v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Prireditev je povezovala Mojca Dolinšek, ki je v uvodnem nagovoru med drugim poudarila pomen ohranitve smisla za vzajemnost in solidarnost tudi skozi kulturo.

Hrastniški nagrajenci: z leve: Primož Frajle, Roman Rupnik, člani ansambla Veter in predsednik ZKO Hrastnik Jure Bantan. Foto: Fanči Moljk

Sposobnosti se ne merijo po funkci-jah in poznanstvih. Potencial obstaja, samo posameznik ga mora negovati in zdresirati, da se ta uresniči.«

Proslava se je zaključila z besedami priznanega slovenskega jezikoslovca Jožeta Toporišiča: »Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo veliki narodi.«

Vid Šteh

Vid Šteh

šestdesetih let, ko je pomagal pri ra-znih odrskih opravilih, kasneje pa so mu dali v roke lutko. Postal je odli-čen animator. V ponovno oživljenem Marionetnem gledališču Jurček je nepogrešljiv izdelovalec scenskih rekvizitov in tehnični svetovalec.

Glasbena skupina Veterz zasedbo iz leta 1974, ki je še vedno aktivna, je prejela priznanje za dol-goletno aktivno delo na glasbenem področju. V letu 2014 je skupina pra-znovala 40-letnico svojega delovanja. Najprej se je imenovala Sence, Od-mev in šele nato Veter, ki je v prvotni zasedbi delovala do leta 1976. Skupi-na beleži gostovanja na različnih fe-stivalih ter radijskih in televizijskih postajah.

Fanči Moljk

7torek, 31. marec 2015 POGOVOR

»Všeč mi je ideja o razstavi v rudniškem gasilskem domu.« Kipar Stojan Batič

Stojan Batič je bil rojen 2. junija 1925 v Trbovljah, kjer je preživel mla-dost. Končal je specialko leta 1951 kot študent prve generacije na Likov-ni akademiji v Ljubljani. Poleg profesorjev Borisa Kalina in Frančiška Smerduja je nanj močno vplivalo predvsem izpopolnjevanje pri kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu, kamor je odšel kot prvi slovenski štipendist. Njegov prvi spomenik Talec v Radohovi vasi je nastal že leta 1946, svojo prvo samostojno razstavo pa je Batič imel leta 1952 v Mali galeriji v Lju-bljani. Motiviko je že takrat pretežno črpal iz zakladnice antičnega sveta oziroma slovenskih in evropskih mitov in legend. Batič se je v Cankarje-vem domu prvič predstavil leta 1993 s ciklom Slovenski miti in legende, nazadnje pa je tam razstavljal ob svoji 80-letnici (2005) z razstavo Itaka.Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Je odličen risar. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spo-meniško izraznost, ki ga je mojster svojsko stiliziral z avtentičnimi po-segi. Obenem pa je v njegovem opusu potekala tudi pot poetične, včasih tudi izrazito erotične male plastike. V tej prvini se je pogosto ukvarjal z lepoto mladih ženskih teles in ljubezenske igre. Leta 1960 je dobil Pre-šernovo nagrado »za kiparski ciklus Rudarji«.V svojem plodnem življenju je ustvaril: 37 spomenikov, 21 parkovnih plastik, 53 oprem poslovnih stavb in prekooceanskih ladij, preko 250 skulptur male plastike, prek 80 zasebnih portretov in 60 javnih portre-tov. Razstavljal je na 38 samostojnih razstavah in 86 skupinskih, doma in v tujini, je med drugim o Batiču zapisal dr. Zoran Kržišnik.

Gospod Batič, v vaših letih človek večkrat pogleda nazaj v svoje življe-nje. O čem največ premišljate v letu, ko praznujete 90 letnico?Moj rojstni dan je šele drugega junija tako da smo malo zgodnji, kar se teh stvari tiče. Začelo je mesto Ljubljana, ker mi bodo posvetili razstavo ob ju-bileju v Galeriji Jakopič. Torej maja bo razstava, rojstni dan pa šele junija. Kar nekaj intervujev sem že dal, Iz-tok Premrov pa je pripravil TV doku-mentarec o meni in Karlu Zelenku. Zelenko je moj sošolec iz prvega le-tnika akademije.Je res, da ste imeli na Akademiji v indeksu številko ena?Res je, pa ne zaradi tega ker sem se prvi vpisal, ampak sem bil le prvi po abecedi. Na fakulteto smo se vpisali v uniformi. Jaz sem bil takrat še v »pro-pagadi« Knoja. Na akademiji sem bil ilegalno, opravljal sem še svoje dolž-nosti v vojski. Ko sem dobil indeks, sem izkoristil Titovo naredbo, da se študentje demobilizirajo.

Ste kdaj razmišljali, da bi popisali svoje življenje?Niti ne, ker sem imel veliko dela sam s sabo in z mojimi naročili. Življenje pa je bilo zanimivo. Padel sem v vojni čas, pa čas po vojni, ko se je razbo-hotil socialni realizem, ki mi ni bil najbolj na roko pisan. Vseeno pa ni bil takšen kot v Rusiji, propagandna umetnost. Mi smo si imeli veliko za povedat in smo povedal na svoj člo-veški način. Še posebej potem, ko sem dobil štipendijo za Pariz. Tam sem stanoval pri prijatelju iz Zagorja Janezu Negroju, ki je v Parizu živel že pred vojno. Delal pa sem pri Ossipu Zadkinu. Pariz mi je odprl oči, kas-neje sem se tja še večkrat vračal.Kakšen je bil po vojni položaj ume-tnikov v takratni Jugoslaviji?Vse življenje sem bil svobodni ume-tnik, nikoli nisem hodil v službo. Saj so me vabili, pa sem rekel, zakaj bi ljudi spravljal k slabem kruhu. Sem

Stojan Batič bo letos praznoval častitljivih 90 let. Častni ob-čan Trbovelj, dobitnik nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec, je še vedno poln življenjske energije in pozorno spremlja, kaj se dogaja v Sloveniji in še posebej v njegovih Trbovljah. Zanima ga tudi, kaj bo s spomenikom revolucije, bo znalo njegovo rodno mesto poskrbeti za primerno posta-vitev.

pa skrbel, da so študentje delali pri meni v ateljeju in jih seveda tudi pla-čal. Oni so veliko dobili, saj nisem skrival svojega znanja, razložil sem jim vse, od osnovnih stvari, pa do tega, kako naj naredijo konstrukcijo za velike plastike. Veliko jih je bilo, med njimi tudi Matjaž Počivavšek, ki je danes profesor na akademiji. Sam nisem bil len. Če nisem imel naro-čil, sem delal pa zase, da smo lahko razstavljali po celemu svetu z jugo-slovansko ekipo kiparjev in slikarjev.Kako se spominjate otroštva v Tr-bovljah? Stanoval sem na Opekarni in to je bila prva prilika, da sem dobil glino v roke in sem začel malo modelirati. Čutil sem potrebo po tem, da nekaj oblikujem, pa tudi risal sem precej.Tudi zaposlili ste se kot risar na ru-dniku?Bil sem tehnični risar v jamomernici. Med vojno je bil tam direktor inže-nir Zollgruber, ki je želel, da govorim nemško. Pa nisem hotel in sem moral

naslednji dan v jamo kot navaden ru-dar. Potem sem dve leti delal v rudni-ku in šel v partizane.Kako to, da vas je že v mladih letih pritegnila likovna umetnost?Prav čutil sem potrebo po obliko-vanju. Veste, človek ima to v sebi. Še v partizanih časih, ko smo šli po kakšni blatni poti, sem prijel grudo in sem jo začel mečkati v rokah.Torej je bila pot na akademijo po vojni čisto naravna odločitev?Že med vojno sem si predstavljal, da bi šel na akademijo. Ko je po vojni Božidar Jakac ustanavljal akademijo, sem pomagal, kolikor sem lahko. Pri ustanavljanju akademije sem poma-gal pri prevozu kipov in drugih reči. Imel sem možnost priskrbeti vojake in vozove za prevoz.Danes vam verjetno ni žal, da ste se odločili za takšno življenjsko pot?Nikakor ne. Je pa res, da človek celo življenje dela, pa zmeraj misli, da ni

naredil do konca, da bi še vedno ne-kaj ustvaril. Pa žal pridejo leta, sta-rost, malo bolezni, tako, da te vse to malo omeji.Kiparstvo ni samo umetniško ustvarjanje, je tudi težaško delo, kajne?Jaz sem bil vajen dela v rudniku. Je pa res, da sem premetal tone in tone gline in gipsa. Veste, takrat še ni bilo gume, da bi si z njo pomagali. Morali smo narediti pozitiv ali negativ odti-sa kipa. To pa je bilo ogromno delo, včasih smo cele noči delali, da smo dokončali stvari. Tudi zato ker se je mudilo za kako otvoritev. Včasih je bilo tako, da je godba igrala, ljudje so se že zbiral, mi pa smo še vedno po-metal tam okrog. Vaš umetniško snovanje je precej povezano z rojstnim krajem, Pre-šernovo nagrado ste dobili prav za cikel Rudarji.Človek je zaznamovan z rojstnim krajem, jaz s trboveljsko socialo. Popkovina ki te poveže s temi ljudmi, ki so sicer grobi, vendar občutljivi.So danes Trbovlje precej drugačne kot včasih?Ogromno se je spremenilo v Trbo-vljah. Meni je najbolj žal, da ne vidim več tistih obrazov, ki smo se včasih skupaj dobivali. Prav rad bi šel v ru-dniško restavracijo, ob šanku dobil kakšnega znanca za debato. Včasih je bilo res prijetno. Še vedno imam v spominu te dobre obraze in te dobre fante iz šole, iz partizanov.Nekaj vaših stvaritev še vedno živi v celem zasavskem prostoru.Tega je ogromno, od Zagorja, Trbo-velj, Hrastnika. Delal sem spomeni-ke, večje plastike. Pa tudi širše, do Brežic, v Velenju smo ogromno stvari naredili in potem gor do Raven in Črne. Včasih so temu rekli kar Bati-čeva magistrala. (nasmeh)Ste pri izdelavi spomenikov dela-li po navdihu, ali ste vedno iskali kakšno zgodbo, kakšno ozadje?Vedno sem iskal ozadje, v bitki ali v kakšni drugi zadevi. Trudil sem se zgraditi dramaturgijo, da je imel spomenik neko vsebino. Pa ne le pri spomenikih. Veliko sem delal na pri-mer za opremo ladij, med drugim tudi za ladjo Trbovlje. Opremil sem sedem ladij, vedno sem uporabil ti-

pične značilnosti krajev, po katerih so se imenovale, npr. o Postojni, Por-torožu.Spomenik se postavi v prostor, ta prostor se z leti spreminja. Tipič-ni primer je spomenik na Trgu re-volucije v Trbovljah. Sedaj precej drugače zgleda kot takrat, ko ste ga postavili, kajne?Če bi vedel, kaj namerava Hinko Ka-mnikar narediti s tistimi lesenimi paviljoni, najbrž mu je to komercial-no odgovarjalo, ne bi nikoli dovolil, da se to naredi. S tem je uničil cel trg in zaprl spomenik revolucije. Sedaj se pogovarjajo o prestavitvi spomenika, kaj menite o tem?Govoril sem s sinom Borisa Kobeta, ki je bil avtor postavitve spomenika. Sin je ugleden arhitekt, on je predla-gal prestavitev na novo lokacijo. Tudi meni se zdi ustrezno za Trbovlje, da bi se spomenik prestavil na Forteto-vino. So vas iz Trbovelj že kaj vprašali, kako obeležiti vaš jubilej?Iz Trbovelj še ne. Sem pa častni ob-čan. Glede tega so zelo pozorni in mi pošiljajo vabila na proslave. To me veseli. Me pa moti, da v Trbovljah ne moreš več nikjer prespati. Hotela ni, če greš ob sedmih na kakšno prosla-vo, pa se ob desetih ponoči težko vra-čaš v Ljubljano. Pri osemdesetih letih sem dal avto stran.

Je pa v teh dneh padla zanimiva ideja v zvezi z vašim ciklusom, ki ga hranijo v Zasavskem muzeju v Trbovljah.To mi je predstavil arhitekt Jure Ko-lenc.. Pravzaprav so plastike v depoju muzeja in ideja, da bi jih razstavili v rudniškem gasilskem domu, mi je zelo všeč. Z minimalno adaptacijo prostorov bi uredili razstavo v centru Trbovelj. Na kaj v svojem življenju ste najbolj ponosni?To je pa težko reči. Od vsake plasti-ke sem se težko poslovil. To je kot z otroci. Z njimi živiš nekaj časa, daš vse od sebe, da bodo uspeli in to je pravzaprav zgodba, ki se vleče celo življenje. Bi se danes lotili cikla Rudarjev kako drugače, kot ste se ga lotili takrat, ko ste ga delali? Bistveno drugače ne. Sem človek, ki ga je rudnik zaznamoval. Notranjost rudnika sem naredil kot anatomijo, jaške, eksplozije, rudniško katedralo, ki so jo rudarji zgradili pod zemljo. Kot mlad rudar sem gledal v »vašha-vi«, kako so starim rudarjem igrale mišice. Name je to naredilo globok vtis, pogled na izmozgane stare ljudi, ker so bili pri 50 letih že taki, da smo mislili, da so stari. Danes pa vidim, da je to komaj pol življenja. Še ustvarjate?Ene dva meseca nisem nič. Mi je malo nagajal visok pritisk, težko sem vstal, tako da sem majčkeno opustil delo. Parkrat sem šel malo risat, mo-delirati pa ne morem več. Saj sem do-volj naredil. Se veselite novih razstav po Slove-niji in posledično tudi v Trbovljah?Ob 80 letnici sem v Cankarjevem domu dejal, da je to moja zadnja razstava, zato teh načrtov niti nisem bil preveč vesel. Vendar me je mesto Ljubljana v lanskem letu presenetilo z nagrado, nato pa so mi v Muzeju in galeriji mesta Ljubljana obljubili, da me ne bodo morili z razstavo, pa tudi hči mi je zagotovila, da me ne bojo preveč obremenjevali s tem, da bi moral še kam po opravkih. Tako, da sem sedaj s tem pomirjen in bo verjetno lepo.

Marko Planinc

Rudarsko Trbovlje me je zaznamovalo, pravi Stojan Batič. Foto: Marko Planinc

Stojan Batič v svojem ateljeju. Foto: Marko Planinc

8 torek, 31. marec 2015PRENOVA STANOVANJ

SREČNO

Pomlad je pravi čas za prenovo, čeprav se seveda vsega lahko lotimo tudi v drugih letnih časih. Bivalno okolje mora dihati z nami, prilaga-jamo ga po svojih potrebah, željah in v skladu z željami tistih, ki živijo z nami. Še najbolj primeren čas za pre-novo stanovanja in okolice pa je tak-rat, ko se v svojem bivanjskem okolju ne počutimo več domače, udobno, srečno. Zamenjava pohištva je najbolj eno-stavna. Staro gre ven, porabimo ga kakor vemo in znamo (podarimo, prodamo, odpeljemo na odpad, sku-rimo…). Novo izberemo v trgovi-ni in postavimo v prostor. Le denar potrebujemo. Vendar, pozor. Preden postavimo v prostor novo pohištvo, je pametno, da prostor prenovimo. Prepleskamo stene in strop, mor-da uporabimo kakšno novo oblogo. Včasih to opravimo sami, včasih je bolje - velikokrat celo ceneje, da delo opravi izkušen mojster. Še nasvet: če ni denarja, je včasih že sama osveži-tev prostora in prestavitev pohištva lahko dobrodošla popestritev biva-nja.

Pomladni čas je primeren tudi za barvanje tistih delov v stanovanju, ki so potrebni prenove: okna, vrata, no-silci, balkonske in stopniščne ograje. Tekstilne obloge temeljito prečistimo z globinskim čiščenjem, talne obloge prav tako, parket je morda potreben brušenja. Preveriti kaže tudi central-no napeljavo, saj si res ne želimo, da nam po prenovi stanovanja prične puščati. Zamenjava je boljša pred kot po prenovitvenih delih.Prenove tal se lotimo predvsem pri starejših stanovanjih, kjer je pros-tor med lesenimi letvami zapolnjen z gramozom. Letve sperijo in tlak začne propadati. Čas je za temeljito prenovo. V starejših stanovanjih so stropi včasih izjemno visoki. Zniža-mo jih s sistemom spuščenih stropov, popestrimo razsvetljavo in znižamo stroške ogrevanja.Še večji zalogaj bi bil, da stanovanje preuredimo povsem po naših željah. To pomeni tudi podiranje sten, zida-nje novih, odstranitev kakšnih vrat, vgradnja kamina itn. Vsekakor je pri takšnem početju priporočljiva po-moč strokovnjakov.

Predno se lotimo dela, je zelo pa-metno, da si naredimo načrt del, ki bi jih radi opravili, se pozanimamo, kateri obrtniki bi jih prevzeli, ali pa, kaj lahko storimo sami. Poleg tega je dobro, da izmerimo, koliko je dolg naš denarni meter in dela prilagodi-mo našim finančnim zmožnostim. Seveda se bomo morali spopasti tudi s koordinacijo dela, za kar določi-mo tistega v družini, ki ima največ organizatorskih sposobnosti. Dela opravljamo lepo po vrsti: groba ob-

delava sten, inštalacije, groba pripra-va tal, fina obdelava sten, zaključna obdelava tal, zaključna obdelava sten, razporeditev pohištva.Pri prenovi moramo zasledovati pet pomembnih stvari: najprej ocenimo stanje, potem se odločimo, kaj želimo s stanovanjem, tretji korak je izdelava načrta, četrti je popis del in materiala in peti ocena vrednosti prenove. Vse-kakor se je treba prenove lotiti pre-mišljeno, s pametjo in brez hitenja. Dobro je dobiti več ponudb za različ-

Stanovanje na novoZima nas marsikdaj zaziblje v malce lenobno stanje. Poletne prinaša spremembe. Morda je čas za spremembo tudi v naših stanovanjih. Uffff, marsikdo zavzdihne, seveda, denar. Saj ne bomo menjali celotnega stanovanja. Lahko se odločimo le za prenovo, ki denarno ni zahtevna, lahko nam pa precej polepša življenje. Beljenje sten, barvanje vrat, morda ograje, manjša sprememba pohištva, prenova tal, kakšno nova luč, osvežitev gredic pred vhodom. Vse nam lahko še kako pope-stri življenje.

no delo, jih primerjati in se zavedati: najcenejša ponudba na dolgi rok ni nujno tudi najboljša. Hudič se vedno skriva v podrobnostih. Zaupajte moj-stru, pozanimajte se pri prijateljih in znancih, kako so bili zadovoljni z njegovim delom. Tako se boste lažje odločili za pravega.

ZT

Pleskanja se lahko lotimo sami, še bolje pa je najti pravega mojstra. Foto: arhiv ZT

9torek, 31. marec 2015 PRENOVA STANOVANJ

E L E K T R O S E R V I SI N S T A L A C I J EBojan Lapornik s.p.

- vzdrževanje,adaptacije,novogradnje

električnihinstalacij

- priklopi,popravilagospodinjskihaparatov

- popraviloinčiščenjebojlerjev

- dobavainmontažaIRpanelov

Novidom4|Hrastniktelefon03 56 41 696mobi041 708 553

[email protected]

telefon 040 608 565 | www.vikton.si | [email protected]

Ko se odločate za novo barvo fasade ali osvežitev domačih prostorov, je posvet z nami več kot koristen, saj vam nudimo:

▪ slikopleskarska dela▪ fasaderstvo▪ knauf▪ rigibs▪ armstrong sisteme

Gradnja, prenova, urejanje stanovanj


10 torek, 31. marec 2015OGLASNA STRAN

Razpis ZaTeza podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so na začetku poti

za nove programe

V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo kako je začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.

Razpisni pogoji:

na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi,prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.

Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo.

Predavanja o zdravem prehranjevanju za vrtce, šole,

športna društva in druge skupine. Individualna svetovanja. Več na

www.erina.si. Masažni salon Beb'zT: 040 903 073

Novosti v masažnem salonu:

terapija z ventuzami (cupping therapy - terapija s podtlakom, ki

ga ustvarimo s posebnimi kozarci, odlično se obnese proti celulitu)

tajska terapevtska masaža s toplimi zelišči

(lajša bolečine v sklepih, ramenih, hrbtenici, itd.)

Več informacij najdete na spletni strani www.filipinska-masaza.si

Želite narediti nekaj dobrega za svoje telo?Razvajati sebe ali druge?

Nudimo: klasično masažo celega telesa, masažo hrbta, masažo obraza, masaža vratu ...Organiziramo animacijski program za otroške rojstnodnevne zabave.

Več informaciji na 041 22 55 66ali na mailu [email protected]: Agnes Kumlanc s.p.

■ Gozdarske storitve

■ Žagarske storitve

■ Izdelava stavbnega pohištva: energijsko varčna okna protivlomna in protipožana vhodna vrata sobna vrata

■ Vrtne ute, brunarice, klopi in mize vseh možnih oblik

■ Servis vseh vrst pohištva

Iz gozda v vaš dom.

V našem salončku poskrbimo, da se bo vaš kosmatinček med nego čim bolj dobro počutil. Kužkov med nego nikoli ne privežemo, saj je to za psa velik stres ...Naše redne stranke vedno malce pocrkljamo, tudi s stalnim 10% popustom. V trgovinici pa nudimo kvalitetno hrano, priboljške, kozmetiko po ugodnih cenah. Zelo radi svetujemo glede nege, hrane in tudi glede vzgoje. Vedno najdemo kakšno rešitev za pasje in mačje problemčke. Trudimo se, da bi se naši tačkoti in tudi lastniki pri nas dobro počutili in se radi vračali v Modne tačke.

t: 068-133-432e: [email protected]

■ Tečaji nemščine in angleščine■ Nemščina v zdravstvu■ Delo v tujini■ Individualni tečaji

Pri naročilu vpišite kodo ZASAVJE2015 in prejmite 5-odstotni popust!

stinovtujino.com

■ Tečaji za podjetja■ Tehnična angleščina■ Prevodi življenjepisov in prijav■ Prevodi strokovnih besedil

041 426 41024 ur/dan

www.cistacev.si

• ČIŠČENJE HIŠNIH CEVI IN ODTOKOV• PREGLED CEVI S TV KAMERO• LOKALIZIRANJE NAPAK NA VODNIH NAPELJAVAH• SANACIJA CEVI BREZ IZKOPA• INTERVENCIJA 24 UR DNEVNO, VSE DNI V LETU

NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE

Čudežna dežela je pisana dežela, dežela, kjer boste pozabili na vsakodnevne skrbi in našli zase ter svojo dušo tisti izdelek, ki vam bo polepšal dan! V trgovini boste našli najrazličnejše unika-tne izdelke več kot 70ih slovenskih ustvarjalcev. Ponudba zajema lesene izdelke, keramiko, ple-tene in kvačkane dodatke tako za najmlajše kot tudi za mlade po srcu, pestro izbiro najrazličnej-šega nakita, dekoracijo za dom, darilni program, voščilnice ter kozmetiko.

Čudežno deželo najdete v Zagorju pri semaforju, nasproti pošte.

Svoja vrata ima odprta med tednom od 9.00-12.00-ter 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00 do 12ih.

Spletna stran:www.facebook.com/cudezna.dezelica

V Narayana studiu nudimo jyotish analize in sproščanje z zvokom. Jyotish - vedska astrologija predvideva možen potek življenja, na kate-rega lahko s svojim delovanjem svobodno vplivamo. Predlaga ukrepe, s katerimi poudarimo delovanje dobrih vplivov, negativne pa zmanjšamo.Metoda Ohmpunctuur temelji na poznavanju zvoka, meridijanov, čaker in avre. S polaganjem zvenečih vilic na telo, z uporabo pojočih posod ter gonga sproščamo zastale energije in odstranjujemo toksine, ki so se nakopičili v telesu. Osvobajajo se nepotrebna čustva, misli, vzorci in dosežemo harmonijo.

[email protected] ali 040 214 633 (Jasmina)

POMOČ V GOSPODINJSTVU

Liljana Skaza s.p.Trg Franca Kozarja 14/a1430 Hrastnik

* Gospodinjska opravila* Družabništvo* Druga opravila ter lažja fizična opravila

GSM: 070 586 350 | e-mail: [email protected]

Potrebujete nekoga, ki vas bo spremljal po opravkih, vam pomagal pri vsakodnevnih in gospodinjskih opravilih ali pa si morda želite le druženja in prijetnega klepeta?

V planinskem domu nudimo kosila, enolončnice, jedi po naročilu. Dom je primeren za zaključene skupine, rojstnodnevne zabave, druženja, sprostitve v naravi in podobno.

Planinski dom Kal ******

Slavica Resman s.p.tel.: 03 56 41 832

NUDIMO• adaptacije kopalnic• keramičarska dela• adaptacije kurilnic• talno in radiatorsko ogrevanje• čiščenje odtokov• ključavničarstvo

Objavo oglasov na tej strani so omogočili:Dewesoft Trbovlje, Steklarna Hrastnik,

Bartec Varnost Zagorje, Eti Izlake in Zasavski tednik.


12 torek, 31. marec 2015KULTURA

»Ljubezen ni reka, ki teče po stru-gi,« se glasi verz najpopularnejše in zdaj že skoraj ponarodele pesmi Ne bodi kot drugi pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Če se nam Lain-šček ni vsidral v srca s svojo poezijo, pa je nedvomno pustil močan vtis z literarnimi predlogami za nekatere najuspešnejše slovenske filme kot so Halgato, Petelinji zajtrk in Šanghaj.Nekaj dni pred dnevom zaljubljencev je Lainšček s svojo poezijo in prozo očaral z literarnim večerom, ki sta ga organizirala Knjižnica Toneta Se-liškarja Trbovlje (KTS) in Glasbena šola Trbovlje (GŠ). V gledališki dvo-rani Delavskega doma sta Simona Solina in Katra Hribar Frol reciti-rali odlomke iz nekaterih Lainščk-ovih del, medtem ko so plesni vložki Kim Kern, Klare Drnovšek Solina, Žive Kadunc, Maše in Jane Repovž postregli s svojevrstno vizualno in-terpretacijo izrečenih besed ljubezni,

V četrtek, 11. februarja, je Mešani mladinski pevski zbor GESŠ Trbo-vlje skupaj z Glasbeno šolo Zagorje v Delavskem domu Trbovlje pripravil poseben glasbeni dogodek za učence tretje triade trboveljskih osnovnih šol in dijake prvega letnika GESŠ Tr-bovlje z naslovom Glasba povezuje. S skupnim koncertom zbora GESŠ z zborovodjem Blažem Rojkom, MPZ Medeja z zborovodkinjo Tade-jo Kreča in Godalnega orkestra GŠ Zagorje pod taktirko Klemna Benka

Duhovno očiščenje je bila tudi osre-dnja tema performansa Fragmenti iz vic, ki je doživel svojo krstno uprizo-ritev v Moderni galeriji Delavskega doma Trbovlje. V njem se umetnica Vesna Lenić Kreže na intimen način približa obiskovalcem in jim ponudi vpogled v svojo notranjost z name-nom svojevrstne terapije soočenja z demoni iz preteklosti. V Bosni rojena umetnica pripada generaciji, ki je iz-kusila krutost vojne na Balkanu, obe-nem pa je zaradi želje po potlačitvi slabih spominov iz preteklosti nehote padla v brezno depresije in tesnobe.

Lainšček v Trbovljah Glasba povezujeso obeležili kulturni praznik, hkrati pa mladim obiskovalcem pokazali, kako lahko glasba poveže – različne generacije, glasbene zvrsti in žanre ter lokalni skupnosti. Pevci in orke-ster so se najprej predstavili s krajši-mi samostojnimi programi, nato pa vsi trije »združili glasove« pri izvedbi dveh skladb, Jenkinsovega Adiemusa in Avsenikove Slovenija, od kod lepo-te tvoje.

AJ

hrepenenja, sočutja in iskanja drob-nih stvari kot smisla naših življenj. Ob koncu je na oder stopil tudi La-inšček in obiskovalce nagovoril z be-sedami o ljubezni do kulture, ki jo je

potrebno negovati zavoljo narodove identitete. »Romantika se mora oh-raniti, saj lahko drugače otopimo,« je še dodal.

VŠ

Avtorica se spopade s preteklostjo na izviren način, s spanjem. Pred začet-kom nastopa je Lenić Krežetova vzela uspavalno tableto in sproščeno legla k počitku, medtem ko so obiskovalci lahko spoznavali odlomke iz njenega življenja: »Na ogled je postavljena se-dem metrov dolga risba, ki predsta-vlja moje življenje, jaz pa v istem času mirno spim, pokrita s svojimi spomi-ni. Na tak način želim, da bi se ljudje seznanili z mojo preteklostjo, sama pa jo poskušam pustiti za seboj,« je bistvo performansa zajela avtorica.

Vid Šteh

Feri Lainšček je zbrane navdušil s svojo poezijo. Foto: Andrej Uduč

Pevci uživajo v petju. Foto: A. Gračner

Fragmenti iz vic

Umetnica, ujeta in razgaljena v fragmentih iz preteklosti. Foto: Robert Ahlin

Sobota, 11. 4. ob 10.30 uri; Delavski dom Trbovlje; Mizica pogrni se; Lutkov-na predstavaTorek, 14. 4. 2015; Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje; Literarni krožek in BuklžurSreda, 15. 4. ob 18.30; Mladinski center Hrastnik; Fotografska projekcija Foto kluba Hrastnik; Mankica Kranjec - Ujeti trenutekČetrtek, 16. 4. ob 17.00 uri; Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje; Domoznan-ska skupina; Pregled nalog in gradivČetrtek, 16. 4. ob 17.00; Mladinski center Hrastnik; Delavnica izdelave sladkih prigrizkov na palčkah – obve-zne prijave! Mihaela Kmetič – PopsiPetek, 17. 4. ob 11.00 uri; Mladinski center Zagorje; Prikaz pridobivanja hladno stiskanega olja; Brezplačna delavnica, prijave obveznePonedeljek, 20. 4. 2015; Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje; Mini bukvar-na; Knjige iz odpisa za 1 EUR in druge brezplačne knjige na voljo do konca mesecaČetrtek, 23. 4. ob 16.00 uri; Mladinski center Zagorje; Ustvarjamo z glino; Brezplačna delavnica s keramičarko Živo Lipičnik, prijave obvezneČetrtek, 23. 4. ob 19.00 uri; Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje; Noč knjige 2015; Oče in sin iz oči v oči: Silvo Teršek in dr. Andraž Teršek Četrtek, 23. 4. ob 19.30 uri; KC Dela-vski dom Zagorje; Gledališka predstava za abonma in izven; Prosvetno društvo Čemšenik: Trije vaški svetnikiVsak torek v aprilu ob 17.30; Mladinski center Hrastnik; Učenje in utrjevanje španskega jezika; Španska konverzacija: Alberto Esquiva Vidal

KO KO KOMEDIJAPREDSTAVA ZA IZVEN - PONOVITEV

V TOREK, 5.5.2015 OB 19.30

V GLEDALIŠKI DVORANI

KC DELAVSKI DOM ZAGORJE

KO KO KOMEDIJA - Komedija, da te lulat tišči in uide skoz’ oči!

Literarni prijatelji so v sredo, 11. fe-bruarja, v Trbovljah pripravili zani-miv literarni večer, kjer so predstavi-li dela Franeta Milčinskega – Ježka. Podlaga predstavitvi so bile pesmi iz knjige Preprosta ljubezen, kjer jih je zbranih kar 353. Kljub temu, da so bile napisane že pred desetletji, ostajajo še vedno aktu-alne in lahko ugotavljamo, da se zgo-dovina res ponavlja. Tako so predsta-vili pogovor med Žanom in njegovim direktorjem, ki je bil na dopustu. Žan je večkrat ponovil, da je v službi vse v najlepšem redu, le blagajnik se je za-letel s službenim avtom, ponaredil je čeke, imajo 1 milijon primanjkljaja…

Petek, 10. 4. ob 16.00 uri; Mladin-ski center Zagorje; Medgeneracijski festival »Srečen za živet«; Prizorišče: KC Delavski dom Zagorje

Sobota, 11. 4. ob 10.00 uri; Mladinski center Zagorje; Delavnica divje hrane; Plačljiva delavnica Sobota, 11. 4. ob 9.00 uri; ŠOHT, Mladinski center Hrastnik; Mladinska delovna akcija urejanja okolice; Delo, druženje, zabava

Sto let Ježkovega rojstvaJežek je na njemu humoren način opozarjal gospode, ki kličejo k morali, da je najprej želodec, potem krepost. Kariera je sreča in bol, saj kdor gor lazi, naj se pazi. Tudi v njegovem času je imel košček kruha velik pomen. Pesmi v knjigi izražajo ljubezen do doma in sveta, za katerega je povedal: »Ta svet pekel je, košček raja vmes.« Tudi upokojencem se je podobno go-dilo nekdaj kot danes, saj bi pokojni-ne lahko bile malo višje. Trdil je, da Darwin nima prav, saj človeka sta dva, eden špancira, drugi gara, eden ima puf, drug mošnjo zlata. Pisal je tudi glasbena besedila, ki so jih zaradi bolezni predvidenih pevcev

zapeli kar člani Literarnih prijateljev. Ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika so zapeli Rožnato pisemce, Maričko, Ko boš prišla na Bled, Ne ča-kaj pomladi, ne čakaj na maj in Kako sva si različna. Marina Benetek, ki je povezovala literarni večer, je v goste povabila učenko osnovne šole Majo Zubak, da je zapela Jaz pa grem na ze-leno travco in Kekčevo pesem. Večer se je zaključil s Cinca Marinca, ki so jo skupaj zapeli gostitelji, gostje in obiskovalci. Za slovo je vsakdo do-bil Ježkovo kroglico, da se je posladkal z njo.

Irena Vozelj

13torek, 31. marec 2015 ŠPORT

RomPomPon 2015

KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084 | www.nissan-krulc.si | e-mail: [email protected]

NUDIMO VAMCenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).

Zavarovalnica Triglav | Zavarovalnica Maribor | Zavarovalnica Generali | Zavarovalnica Adriatic SlovenicaZavarovalnica Tilia | Zavarovalnica ERGO

NOVO | popravila vseh znamk vozil (servisiranje, popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumulatorjev ...) priprava vozila za tehnični pregled | polnjenje in vzdrževanje klimatskih naprav | premontaža gum

optične nastavitve podvozij | ročno pranje in notranje čiščenje vozil | poliranje vozil

Prvo soboto v februarju je Cheerle-ading zveza Slovenije s prvenstvom RomPomPon na Dolu pri Hrastniku otvorila cheerleadersko tekmoval-no sezono. Tekmovanje je združilo devetnajst društev in skoraj petsto tekmovalcev, urnik tekmovanja pa je postregel z več kot sedemdesetimi tekmovalnimi in revijalnimi nastopi, ki so kot vedno navdušili obiskovalce ter sodnike.Tekmovanje je pripravilo dolsko društvo ŠKD Feniks, ki je v sodelo-vanju z zvezo tekmovalce gostilo že

Smučarska zveza Slovenije je v pre-teklih tedni k pripravila državna prvenstva v različnih kategorijah. Tekmovanj so se udeležili tudi mladi skakalci in skakalke iz SK Zagorje. V Kranju sta bila na državnem prven-stvu za cicibane do devetih let Anej Razpotnik drugi, Katarina Pirno-var pa tretja. V Mostecu so se pome-rili dečki in deklice do 11 let. Držav-na podprvaka sta z drugim mestom

Skakalci odlični

Dolske plesalke na RomPonPonu. Foto: arhiv ŠKD Feniks

Lovro Peitl – državni podprvak. Foto: arhiv SK Zagorje

postala Lovro Peitl in Tia Kodrinja. Tudi v Logatcu so se Zagorjani v ka-tegorijah do 15 let dobro odrezali. Še posebej pa so se veseli vračali 8. februarja iz Kranja, kjer je poteka-lo tekmovanje za pokal Cockte. Na tekmi je v kategoriji do 12 let zma-gal Matija Prosenc, Miha Lipovšek Ročnik pa je osvojil drugo mesto.

JK

deveto leto zapored. Za uvrstitve so trepetali majhni in veliki, najbolj pa se je vendarle čutila vročica ob koncu tekmovanja, ko sta se zvrstili najbolj številčni kategoriji letošnjega tekmo-vanja, otroške in članske freestyle cheer plesne skupine. V konkurenci sedmih ekip so med članicami slavile Ljubljančanke Ladies, med osmimi otroškimi skupinami je zlato odšlo k Žabicam. Cheerleaderske kategorije so bile sicer manj množično zastopa-nem, vendar kakovostnih nastopov in izjemnega talenta kljub temu ni

manjkalo. »Čeprav smo z letošnjo tekmo šele zaključili, pa se z mislimi že obrača-mo v naslednje leto, saj se zavedamo odgovornosti, ki ga nosi teža desete obletnice tekmovanja. Upam, da se zopet vidimo v tako lepem številu,« je ob koncu tekmovanja povedala pred-sednica ŠKD Feniks Vesna Planinc.

ŠP

Uspešni plavalciDržavno zimskega prvenstva v plavanju za kadete, mladince in člane Ljublja-ni se je udeležilo 415 plavalcev iz 27 klubov, med njimi tudi 8 plavalcev tr-boveljskega kluba. Najbolj uspešna plavalka prvenstva je bila Trboveljčanka Tjaša Vozel, ki tekmuje za kranjsko Zvezdo, s tremi naslovi. Na 50 prsno je odplavala tudi absolutni rekord Slovenije in postala prva ženska, ki se je spustila pod mejo 31 sekund. Barve trboveljskega kluba so zastopali Nejc Kos, Tilen Šintler, Jaka Jeršin, Andraž Kovačič, Kaja Imperl, Nina Kos, Klara Volaj in Nika Todorovič. Domov so se vrnili s šestnajstimi uvrstitvami v finale, ki jih je kljub vsem tegobam uspelo priplavati Tilnu Šintlerju, Nejcu Kosu, Kaji Imperl, Klari Volaj in Nini Kos. Tilen Šintler je celo zmagal na 400 mešano, na stopničkah pa se mu pridružil Nejc Kos na tretjem mestu. Kos se je izkazal še v »njegovi« disciplini 1500 prosto, kjer je bil prav tako odličen tretji.

PKR

Uspešni trboveljski plavalci. Foto: arhiv kluba

Zlato priznanje za Luko MravljetaV četrtek, 12. februarja, je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala tradicio-nalna podelitev priznanj za izjemne dosežke na plesnem področju za leto 2014, ki jih podeljuje Plesna zveza Slovenije. Izbrani plesalci so si prislužili bronasta, srebrna in zlata priznanja. Med dobitniki zlatega priznanja je bil tudi Trbo-veljčan Luka Mravlje. Priznanje je potrditev njegovega dela v lanski sezoni, v kateri je osvojil tako naslov evropskega kot tudi svetovnega prvaka v disciplini street dance show solo.

GobecNews

Uspešna smučarjaPo prvih dveh slalomskih zmagah med mlajšimi mladinci v kategoriji FIS je član Smučarskega društva Trbovlje Žan Špilar 5. februarja na Starem Vrhu zmagal na nočnem FIS slalomu, potem pa je bil četrti še na veleslalomu na Krvavcu. 14. in 15. februarja pa je zmagal še na dveh slalomih FIS na Golteh.Anja Žibert, smučarka SD Zasavja, pa je 4. in 5. februarja na smučišču Cerkno na dveh državnih tekmah za VN Rauch v veleslalomu osvojila tretje in peto mesto. Na na dveh državnih tekmah v slalomu na Arehu prve dni februarja je osvojila drugo in tretje mesto.

ZT

14 torek, 31. marec 2015ZA MLADE

Matematični vikend je bil namenjen dijakom prvega in drugega letnika splošne gimnazije GESŠ Trbovlje, ki so bili pripravljeni vikend preživeti ob intenzivnem učenju matematike. Na pot v Portorož se je odpravilo 47 dijakov in pet profesorjev. Program je bil sestavljen iz matematičnega in športnega dela. Prvi del je obsegal približno 20 šolskih ur, razporejenih

Na pustni torek, 17. februarja, so na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje odprli vrata obiskovalcem. Vsi Cankarjevci so se zjutraj zakopali v delo. Pustne kostume, ki so nastajali že nekaj časa, so dokončali in jih ponesli na ogled. V sprevodu so se sprehodili po trbo-veljski dolini ter s šemami, pesmijo, plesom in smehom odganjali zimo.Učenci so izdelali in predstavljali enotno masko, ki je na poseben na-čin simbolizirala Primorsko. Ideje so učenci poiskali sami, učitelji in drugi odrasli so bili usmerjevalci, spodbu-jevalci, pomočniki. Prvošolci so se spremenili v mornarčke, drugošolci v sončke, tretješolci so postali morje. Četrtošolci so se spremenili v hobot-nice, petošolci v svetilnike in galebe, šestošolci v korale in školjke. Sedmo-šolci so se prelevili v solinarje, os-mošolci so se razrastli kot primorska vinska trta, devetošolci pa so naredili dve pravi gusarski barki, ki sta pluli po trboveljski dolini.Delo v delavnicah si je ogledala tudi slikarka Severina Trošt Šprogar: “Učenci so se skupaj z razredničar-kami potrudili, da so našli izvirne ideje za maske in kostume, s katerimi so ponazarjali življenje na obali in v morju. Pri tem so se izkazali s svojo kreativnostjo in vztrajnostjo, pred-vsem pa iznajdljivostjo pri izvedbi

Pust – primorskih ust

z uporabo odpadnih in recikliranih materialov. Končni rezultat so bile čudovite in originalne maske, ki so zaradi vloženega truda in dela, kljub majhnim stroškom, vseeno delovale bogato, sveže in domiselno. Na koncu je celotni sprevod deloval kot enotna skupinska maska, ki je vsebinsko po-nazarjala sonce, galebe, obalo s soljo in solinami, svetilnike, morje z ladja-mi in mornarji, podvodni svet z riba-mi, koralami in hobotnicami. Pozabili niso niti na trto in grozdje. Skratka, učenci so skupaj z učitelji izjemno us-pešno, na šaljiv, pa vendar originalen način, s pustnimi šemami predstavili

Pustni Carkarjevci. Foto: Gašper Ovnik

Matematični vikend GESŠ

Matematiki na morju. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

čez vse tri dni, dijaki so utrjevali te-kočo snov, ki so jo prej obravnavali pri pouku. V skupinah so reševali tudi zahtevnejše matematične pro-bleme, pri tem pa so jim bili vseskozi na voljo profesorji matematike. Dija-ki so reševali težave pri učenju, si nu-dili medsebojno pomoč in tako prev-zemali odgovornost za svoje znanje. Tega so preverili s pisnima nalogama,

boljša od ocen se jim je lahko vpisala v redovalnico. Pridobljeno znanje je bilo dobra popotnica za redne pisne naloge v prihajajočem tednu. Športni del je bil sestavljen iz kolesarjenja, sprehodov, namiznega tenisa in ko-šarkeo. V soboto zvečer sta Aljaž in Bor pripravila še glasbeni večer.

IKG

Predstavitev v Ljubljani. Foto: arhiv Srednje šole Zagorje

slovenski primorski svet.”Med sprevodom po mestu so Cankar-jevci znova dokazali, da jim je mar za varnost, za čisto okolje in kulturno obnašanje. Dopoldanskemu kreativ-nemu ustvarjanju na šoli so se prid-ružili tudi zunanji sodelavci, ki so predstavljali most med izkušnjami in razsodnostjo ter mladostno zaleta-vostjo. Upokojene učiteljice so spre-tno pomagale učencem, primerjale delo nekoč in danes in s svojimi ide-jami obogatile zamisli otrok. Sodelo-valo je tudi nekaj mamic in babic. Do-godek je koordinirala Jerica Rajšek.

OŠIC

Trboveljske srednjeveške dijakinje. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

Košček nebesV GESŠ Trbovlje verjamejo, da sta podjetnost in ustvarjalnost veščini, ki pos-tajata glavna dejavnika razvoja družbe in gospodarstva. Zato so se dijaki 4. le-tnika programa ekonomski tehnik tudi letos vključili v JA Company Program pod imenom Moje podjetje. Namenjen je oblikovanju poklicne poti, razvijanju sposobnosti in zasledovanju lastnih zanimanj. Program je zasnovan na meto-di učenja z delom in ponuja izzive na različnih področjih poslovnih procesov.Letos se podjetje dijakov imenuje Košček nebes, JA Slovenija. Izdelujejo sladko pecivo, specializirali so se za popse – tortice na palčkah. Delajo v sodelovanju s podjetnico Mihelo Kmetič, ki se s podobno dejavnostjo tudi profesionalno ukvarja. Poleg nje so dijakom svetovali tudi poslovni prostovoljci za finance in medsebojne odnose, na primer Mihael Gornik iz RCR Zasavje in Ksenija Božič iz BB Consulting. Do sedaj so izvedli tri prodajne akcije, eno pred no-voletnimi prazniki, z imenom Nebeški popsi, drugo po naročilu za profesorje in tretjo, imenovano Popsi Valentinčki, pred valentinovim. Zaradi velikega povpraševanja načrtujejo vsaj še dve akciji. Ker v projekt vlagajo veliko truda in časa, verjamejo, da bodo na koncu zadovoljni vsi, tako partnerji kot delavci in vlagatelji, ki bodo poleg vloženega kapitala prejeli tudi dobiček.

ZL

Gimnazijska nebesa. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

Videli, premislili, odkleniliKonec januarja so se dijaki Gimnazije Litija v Novi Gorici udeležili prvega državnega tekmovanja v odpiranju fizikalnih sefov. Njihova naloga je bila iz-delati sef, ki ga odpre pravilna rešitev zaporedja različnih fizikalnih ugank. Na tekmovanje so se začeli pripravljati oktobra s snovanjem idej, ki so jih nato dva meseca nadgrajevali, preizkušali, izboljševali, opuščali in menjali. Za izde-lavo sefa je skrbel Rok Sonc, za organizacijske zadolžitve in izpolnjevanje vse dokumentacije, ki so jo morali pošiljati organizatorjem, Hiši eksperimentov, je bil zadolžen kapetan ekipe Luka Stegenšek, za raziskovanje, preizkušanje, sesta-vljanje in izdelovanje posameznih delov sefa pa Tomaž Zupan, Luka Železnik, Anže Mihelčič in Anže Malis. Skoraj vse delo so dijaki opravili sami, svoj delež sta prispevala tudi laborant Branko Koprivnikar in mentor Damjan Štrus. V Novi Gorici je ekipa zasedla peto mesto. Kako dobro je bil njihov sef priprav-ljen, kaže podatek, da ga nobeni ekipi »vlomilcev« ni uspelo odpreti, medtem ko je njihova skupina vdrla v dva od treh sefov, v katere je bilo potrebno vlomiti.

AM

Ekipa gimnazijskih »vlomilcev«. Foto: arhiv Gimnazije Litija

Za več turizmaNa Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 28. januarja potekal festival Več znanja za več turizma na aktualno temo Zgodbe turizma. Na njem se je z zgod-bami iz domačih okolij predstavilo 39 srednjih šol iz vse Slovenije in tujine. Tek-movanja so se s Srednje šole Zagorje udeležili Janja Korimšek, Katja Novak, Špela Frankovič, Anamari Ostrožnik, Simon Cukjati in Tim Psarn. Njihova zgodba je nosila naslov Zasavje Fest. Tekmovalci so osvojili bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije. Seminarska naloga in promocijski spot sta na ogled na spletni strani Srednje šole Zagorje.

SŠZ

Srebrne dijakinje GESŠ TrbovljeNa festivalu Več znanja za več tu-rizma na temo Zgodbe turizma di-jakinje GESŠ Trbovlje Tjaša Kreča Grden, Urška Koter, Sara Obreza in Nastja Venko dobro odrezale. Zgod-bo Grajski dan na Medijskem gradu so predstavile pisno, s promocijskim spotom in s tematsko stojnico in v srednjeveških oblačilih na turistični tržnici na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Bile so tako prepričljive, da so jim turistični delavci ponudi-li sodelovanje. Dijakinje so za svoje delo dobile srebrno priznanje Turi-stične zveze Slovenije.

ZL

15torek, 31. marec 2015 ŽIVLJENJE

Ugodno prodam 5 in 10 kg jeklenko za plin, ter električni radiator. Vse informacije na tel: 03- 56- 61-416 ali na 070-807-270.

Letovanje na v Luki, Dugi otok, Dalmacija, termin: 20.-27. junij, 2015, cena: 350 evrov, prijava: od 1. aprila, 2015 do 10. aprila; kontakt: ga. Irena Kočar: GSM: 041-534-363. Letovanje vključuje: prevoz :Ljubljana-Zadar in nazaj, 7 polnih penzionov, (1 ali 2 vožnji z barko po otokih (odvisno od števila udeležencev), dalmatinski večer z živo glasbo).

Prodam BMW 316i, 1997, črne barve, servisna knjiga, brez rje, cena: 1200 €, tel: 030 – 344 – 778.

Prodam oslico staro pol leta. Gsm: 041 - 758 - 958

Išlarji z mletimi bučnimi semeni

Testo:750 g moke250 g sladkorja v prahu500 g margarine2 jajci100 g mletih bučnih semennaribana limonina lupinicamalo soliKrema:vanilijev puding250 g margarinestopljena jedilna čokolada

Naredimo krhko testo kot za kekse in mu vmešamo mleta bučna seme-

Kulturno društvo Mlinše in Društvo za zdravilne rastline Zasavje sta ja-nuarja pripravila v Zadružnem domu Mlinše delavnico o postnem času in pomenu posta za zdravje. Predavala je Marija Kočevar. Po njenem post

na. Pokrijemo ga s folijo in pustimo počivati v hladilniku vsaj eno uro. Potem ga razvaljamo na debelino 3 mm. Izrežemo kroge in jih v pečici, segreti na 180 stopinj, spečemo. Kremo naredimo tako, da najprej skuhamo puding, nato zmiksamo margarino in vanjo postopoma doda-jamo skuhan ohlajen puding in sto-

pljeno jedilno čokolado. Na polovico ohlajenih keksov nabrizgamo kremo, z drugo polovico pa pokrijemo prve. Išler pomočimo v stopljeno čokolado in ga posujemo z mletimi bučnimi semeni. Lahko pa jih naredimo tako, da jih le nadevamo z marmelado.

Marija Razpotnik

ni le gladovanje in pitje čajev, ampak je to lahko prav okusna in hranlji-va prehrana, ki nas ne obremenjuje. Prav nasprotno: telesu pomaga, da se osvobodi nakopičenih strupov in bolezni.

Pripravila je celoten jedilnik z osve-žilnim smutijem s pšenično travo in mandljevim mlekom, dvema vrsta-ma juh (iz buče hokaido in iz zelene), po katerih je posula pražena bučna in sončnična semena., kot glavno jed pa spekla krompir s kolerabo, korenjem in repo na dalmatinski način ter na-redila okusno zelenjavo s proseno kašo. Posladek: kroglice iz ovsenih kosmičev, datljev, lešnikov in koko-sove moke.Članice Društva za zdravilne rastli-ne so prispevale še želodovo kavo in k sladici postregle čaj za »čiščenje« telesa. Kočevarjeva je razložila, ka-tera hrana je primerna za zimski čas (ajda, oves, proso, najrazličnejši kalč-ki) in katere začimbe grejejo (kurku-ma, ingver, rimska kumina, klinčki). Vmes je natresla še cel kup koristnih nasvetov; kot je npr. ta, da je poparek iz muškatnega oreščka lahko zelo ko-risten za izpiranje in razkuževanje ustne votline.Pa še recept za proseno kašo z zele-njavo: proseno kašo najprej dobro operemo, skuhamo na vodi in malo posolimo. Medtem prepražimo por, kaleča semena mungo fižola, papri-ko, korenček. Prepraženo zelenjavo vmešamo v kuhano proseno kašo, po potrebi dosolimo, dodamo kajensko papriko in muškatni orešček. Zelo okusno!

Alenka Pokorn

Postenje na mlinškem odru

Postenje v Mlinšah. Foto: Alenka Pokorn

MALI OGLAS

51letos 64

40letos 54

Stanislava Markl sin Val Gunzek rojen 22. 1. 2015

Dunja Favnikarsin Leon Klopčič rojen 22. 1. 2015

Maja Pirš sin Oskar Anže Šubelj rojen 22. 1. 2015

Medina Mustabašić Polić sin Dino Polićrojen 22. 1. 2015

Tina Lam sin Marcel Vodišekrojen 23. 1. 2015

Žana Stojančić sin Viktor Stojančić rojen 23. 1. 2015

Polonca Alegro sin Marko Ercegovčevićrojen 25. 1. 2015

Suada Ejupihči Lea Ejupi rojena 26. 1. 2015

Sergeja Jelovčan sin Marcel Jelovčan rojen 26. 1. 2015

Jasmina Veselinović sin Tilen Rak rojen 27. 1. 2015

Almira Osmandićhči Ilma Osmandićrojena 29. 1. 2015

Nataša Pejićhči Jana Pejićrojena 29. 1. 2015

Dijana Možina Zupancsin Samo Zupancrojen 30. 1. 2015

Katja Kladnik sin Gaber Bevc rojen 31. 1. 2015

Polona Trohahči Julija Prašnikarrojena 1. 2. 2015

Vlora Begaj sin Vionis Begajrojen 1. 2. 2015

Petra Lavrinhči Taja Dolšekrojena 3. 2. 2015

Tamara Krašovec hči Mija Brilej rojena 3. 2. 2015

Anja Rakar sin Patrik Plahuta rojen 4. 2. 2015

Jerica Jusič sin Gašper Vozel rojen 5. 2. 2015

Silva Pančursin Gal Pančurrojen 5. 2. 2015

Maja Dolanc sin Bor Ferant rojen 6. 2. 2015

Mateja Bukovec sin Nikola Martinovičrojen 6. 2. 2015

Nina Ojsteršekhči Ana Ojsteršekrojena 6. 2. 2015

Karmen Čančer sin Anej Burkeljc rojen 7. 2. 2015

Jelena Hace sin Matic Šesek Hace rojen 7. 2. 2015

Anja Tovornikhči Živa Pušnikrojena 7. 2. 2015

Sanita Rekanović hči Lara Rekanović rojena 7. 2. 2015

Tina Drk hči Teja Franković rojena 10. 2. 2015

Amela Nezirovachči Aiša Nezirovacrojena 10. 2. 2015

Erdina Ljaljićsin Merjem Ljaljićrojen 11. 2. 2015

Nina Omanhči Kaja Ferlerojena 12. 2. 2015

Nana Nives Nosehči Hana Ravnikarrojena 16. 2. 2015

Daša Ramšakhči Pika Filipičrojena 12. 2. 2015

Maša Piklhči, sin Iva, Jakob Mlakarrojena 13. 2. 2015

Ana Vrešnjakhči Špela Viharrojena 14. 2. 2015

Ivana Matkosin Sašo Lošićrojen 13. 2. 2015

Jasmina Mlakarhči Larisa Pajkrojena 14. 2. 2015

Manja Grčarsin Jan Janez Černirojen 14. 2. 2015

Medina Alibašičhči Melina Alibašičrojena 14. 2. 2015

Melita Štepichči Metka Darija Gjergjekrojena 15. 2. 2015

Urška Pavčniksin Jaka Sotošekrojen 17. 2. 2015

Katja Vidmar sin Grega Roglič rojen 16. 2. 2015

Anja Čop Lipar sin Marcel Lipar rojen 17. 2. 2015

Mojca Bedekovič hči Ana Bedekovič rojena 20. 2. 2015

Ines Duranovićhči Pia Potočnik rojena 21. 2. 2015

Barbara Mikelj hči Anamarija Navodnik rojena 21. 2. 2015

Mateja Bučar Es hči Zala Bučar Esrojena 22. 2. 2015

Klementina Kupec sin Marcel Lesičarrojen 22. 2. 2015

Manja Fakin hči Tea Fakin rojen 22. 2. 2015

Jera Žlender hči Nika Remihrojena 24. 2. 2015

Azra Alićsin Patrik Jukič rojen 24. 2. 2015

Mojca Lazar hči Marjetka Lazar rojena 24. 2. 2015

Andreja Slak hči Stella Bjondić rojen 27. 2. 2015

Staša Lesarsin Jaka Cilenšek rojen 27. 2. 2015

Nastja Bevchči Emma Naglavrojena 27. 2. 2015

Sanela Suljićhči Emina Suljićrojena 2. 3. 2015

Marinka Ogrin sin Val Ogrin rojen 3. 3. 2015

Ana Chumurdjikjhči Lana Čumurdžićrojena 3. 3. 2015

Sabina Smrkolj hči Ema Razpotnik rojena 6. 3. 2015

Suzana Gregorčič hči Glorija Rismondo rojena 6. 3. 2015

Mojca Cerovšek sin Robert Strakušek rojen 6. 3. 2015

Simona Šalamon sin Tomaj Šalamon rojen 6. 3. 2015

Ljilja Markuljević sin Stanislav Markuljević rojen 6. 3. 2015

Sanja Gajić sin Aleksej Gajić rojen 6. 3. 2015

Vesna Kelher sin Filip Gal Fajfer rojen 7. 3. 2015

Ina Brečko sin Val Šketakorojen 7. 3. 2015

Manja Pižmoht sin Anej Lendero rojen 8. 3. 2015

Jana Naraglav sin Matic Juvan rojen 10. 3. 2015

Nina Podlesnik sin Patrik Podlesnik rojen 11. 3. 2015

Anja Savšek hči Tesa Savšek rojena 12. 3. 2015

Romana Prelevšek sin Leni Strmec rojen 13. 3. 2015

Nataša Verbovšek sin Maj Verbovšek rojen 14. 3. 2015

Andreja Zaman hči Veronika Zgonc rojena 14. 3. 2015

Nina Lovše sin Jon Krajnc rojen 14. 3. 2015

Slađana Pižvk hči Anastasija Ljepoja rojena 15. 3. 2015

Katjuša Vrabič sin Tit Bolte rojen 18. 3. 2015

Katja Kosi hči Nikita Vresk rojena 18. 3. 2015

Maruša Torihči Ula Vanna Zidaričrojena 20. 3. 2015

Manja Ocepekhči Lana Goležrojena 21. 3. 2015

Živa Klemensin Matic Kovačičrojen 25. 3. 2015

Vesna Blaj Martinchči Lara Martincrojena 26. 3. 2015

Maja Požunsin Matevž Cerarrojen 26. 3. 2015

Nina Gerčarhči Zara Ramšakrojena 28. 3. 2015

Blanka Gorišekhči Urška Lipoglavšekrojena 28. 3. 2015

Neli Vransin Matija Podlesnikrojen 29. 3. 2015

Daša Uranasin Lan Zupancrojen 30. 3. 2015

Špela Forttesin Etien Fortterojen 30. 3. 2015

Nataša Brigeljsin Timotej Poljanšekrojen 31. 3. 2015

Dahlila Kasumovićsin Luka Stojančič rojen 31. 3. 2015



ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE

RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / stara galerija in kletni prostori

Razstava je odprta: Sobote med 9.00 in 12.00 uro oz. po dogovoru

MOŽNOST NAJEMA PROSTORA ZA ZABAVE, PROSLAVE IN PRIREDITVE!Informacije na telefonski številki 051 347 553.

[email protected] / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si

2. april RAZSTAVA / Severina Trošt Šprogar in Lili Hribovšek ob 18.00 uri / Galerija DDT

2. april SITERJEV KAVČ / ŽENSKE pogovor z Failo Pašić Bašić in Živo Vadnov ob 19 uri / Pododerje DDT

7. april RAZSTAVA / Samo Šiles in Gigo de Brea ob 18.00 uri / Nova galerija DDT

8. april KONCERT / GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ob 19.30 uri / Gledališka dvorana DDT

9. april PLESNO POPOTOVANJE / JSKD ob 18.00 uri / Gledališka dvorana DDT

10. april KONCERT / skupina SELECTO ob 21.00 uri / Kavarna DDT

11. april LUTKOVNA PREDSTAVA / MIZICA POGRNI SE ob 10.30 uri / Slavčkova soba DDT

22. april REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV / ZKD ob 17.00 uri / Gledališka dvorana DDT

24. april RAZSTAVA / JOŽE POTOKAR CVRČO ob 18.00 uri / Nova galerija DDT

24. april KONCERT / MEF ob 19.00 uri / Gradič Trbovlje

28. april ANIMIRANI FILM / SPUŽI NA SUHEM ob 10.00 uri / Kino DDT

29. april ANIMIRANI FILM / “EVOLUTION MAN” ob 10.00 uri / Kino DDT

30. april ANIMIRANI FILM / DEČEK IN SVET s pogovorom o filmu ob 10.00 uri / KinoDDT


Občina Litija na območju mesta Litija dokončuje izgradnjo javne kanalizacije. V prvi polovici letošnjega leta bo pričela s poskusnim obratovanjem Centralna či-stilna naprava Litija–Šmartno. Odločba o poskusnem obratovanju je v pridobivanju.

V naseljih z zgrajeno javno kanalizacijo je obvezna ukinitev obstoječe greznice oz. male komunalne čistilne naprave in od-padno vodo hiš, blokov in drugih objektov in priključitev neposredno na obstoječo ali novo kanalizacijo.

Če se stavba na novo priključuje na javno kanalizacijo, je treba od upravljavca KSP Litija d.o.o. pridobiti soglasje za priključitev. Upravljavca je prav tako treba kontaktirati pred ukinitvijo greznice, zato da se preveri pravilnost in evidentira dejanska ukinitev obstoječe greznice oz. čistilne naprave.

Vse informacije v zvezi z ukinitvijo obsto-ječe greznice, male čistilne naprave oz.

priključitvijo (oz. možnostjo priključitve) na javno kanalizacijo lahko pridobite na sedežu KSP Litija d.o.o.

Do konca leta 2015 se pričakuje obvezna priključitev vseh objektov tudi na obmo-čju naselja Šmartno pri Litiji, kjer je zgra-jenega že več kot 90 odstotkov fekalnega kanalizacijskega sistema in več kot polo-vica spremljajočih objektov, dela pa naj bi bila končana konec aprila 2015.

Na centralni čistilni napravi v Občini Ra-deče, ki ima tehnologijo klasične pretoč-ne biološke čistilne naprave, so bili že opravljeni vsi potrebni zagoni. Že v tem mesecu je predviden pričetek poskusne-ga obratovanja.

Poskusno obratovanje že poteka na cen-tralni čistilni napravi v Zagorju, trajalo bo do konca maja 2015.

Več na: www.cista-sava.si.

Dela se zaključujejo, v Litiji začetek priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje

ODKUP IN PRODAJA VOZIL, MOTORNIH KOLES, NAJEM VOZIL | Dolska cesta 9, 1430 Hrastnik | 031 606 610

NOVO- NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO

UGODNO – LETNE PNEVMATIKE

Želite investirati v lastno varnost in se varno vračati domov ? Nove letne gume bodo omogočile dober oprijem na vsakem terenu, tako na suhi podlagi kot tudi v dežju! Lahko izbirate med vsemi znamkami proizvajalcev gum, razen Save. Za vašega jeklenega konjička, tudi terenca, imamo gume znamke Cooper, Bridgestone, Continental, Dunlop, Fulda, Goodyear, Kumho, Michelin, Nexen, Pirelli, Semperit, Uniroyal, Vredestein. Za osebna vozila, kombije in lahka tovorna vozila pa še več drugih blagovnih znamk. Zaradi novih letnih gum boste lažje premagovali vaše poti in brez strahu pred akvaplaningom. Zato bo vožnja varnejša in prijetnejša. Javite nam natančen tip gume in jih lahko prejmete na dom! Prihranite čas z iskanjem gum po trgovinah. Plačate lahko preko svoje e-banke na podlagi predračuna ali pa v gotovini na Dolu pri Hrastniku. Cene so konkurenčne internetnim ponudnikom.

Pri menjavi gum pa ne pozabite menjati tudi ventilov, ker se ravno tako postarajo in lahko začno spuščati.

INVESTIRAJTE V SVOJO VARNOST!Marjan Gobec

Birgit d.o.o., Trg borcev NOB 15, Dol pri Hrastniku

Ne odlašajte, pokličite me in mi javite natančno oznako gum, ki jih želite. Telefon: 041 72 72 80 ali 03 56 49 700, Telefax: 03 56 49 704,

e-pošta: [email protected]

Smo podjetje s 30 letno tradicijo obdelovanja kovinskih iz-delkov in vabimo k sodelovanju sodelavca z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim programom strojništva ali drugega tehničnega področja na delovno mesto:

Od vas pričakujemo dodatna znanja:

• vozniški izpit B kategorije• govorno/pisno znanje dveh tujih jezikov za strokovne

namene - ANG,GER• najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj na področju ka-

kovosti izdelkov in procesov• poznavanje standardov ISO 9001

Vaše pisne vloge z dokazili pošljite na naslov :

KGL d.o.o., Ponoviška c.13,1270 Litija ali e-naslov: [email protected]

Smo podjetje s 30 letno tradicijo obdelovanja kovinskih iz-delkov in vabimo k sodelovanju sodelavca z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim programom strojništva ali drugega tehničnega področja na delovno mesto:

Od vas pričakujemo dodatna znanja:

• vozniški izpit B kategorije• govorno/pisno znanje dveh tujih jezikov za strokovne

namene - ANG,GER• najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj na področju ka-

kovosti izdelkov in procesov• poznavanje standardov ISO 9001

Vaše pisne vloge z dokazili pošljite na naslov :

KGL d.o.o., Ponoviška c.13,1270 Litija ali e-naslov: [email protected]

KONTROLOR KAKOVOSTI (m/ž)

Smo podjetje s 30-letno tradicijo obdelovanja kovinskih izdelkov in vabimo k sodelovanju sodelavca na prosto delovno mesto:

Od vas pričakujemo:• najmanj V. stopnja izobrazbe na področju strojništva• poznavanje normativov in standardov kakovosti• govorno/pisno znanje vsaj enega tujega jezika za

strokovne namene• izkušnje z upravljanjem in programiranjem na 3D

koordinatnih merilnih strojih• vozniško dovoljenje B-kategorije• natančnost,doslednost in samostojnost pri delu• najmanj 24 mesecev izkušenj na enakih ali podobnih

delihVaše pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: KGL d.o.o., Ponoviška c.13, 1270 Litijaali na e- naslov: [email protected]


Avtopralnica

krzisnik

Avtohiša�KržišnikSelo�65��|��1410�Zagorje��|��Tel:�03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.siAvtohiša�Kržišnik,�Roman�Kržišnik�s.p.,�Selo�65,�1410�Zagorje

NOVO�-�Avtopralnica

Suzuki�Sx4�S-CROSS

-�avtomatska�pralnica

-�ro-�mo

čno�pranje-�poliranje�vozil

žnost�self-service

-�voskanje-�pranje�podvozja

-�magična�pena-�globinsko či čenješ

Avtohiša�Kržišnik

Zagorje

30LET

nov{�m{zd{�3S�SKYACTIV�TEHNOLOGIJO

najboljše�vseh�svetov

preizkusite�jo�v�AH�KRŽIŠNIK

Ura

dna�

pora

ba�g

oriv

a:�3

,7�-8

,4�l/

100k

m;�e

mis

ije�1

04-2

00�g

/km

��*

�pre

veri

te�p

ogoj

e�br

ezob

rest

nega

�fina

ncir

anja

�pri

�pro

daja

lcu.

�Kol

ičin

e�vo

zil�s

o�om

ejen

e!

5+ letnagarancija

že�od�13.990�EUR

*�Brezobrestno�financiranje�EOM=0%*�Zimski�komplet�koles�z�jeklenimi�plati -�DARILOšči

Vrhunski�terenec�Sportage že�od�16.990 €

in�ve že�od�12.190 €čnamenski�karavan�Cee’d�Sportswagon

Samo še�do�konca�meseca!

TOTALNA�ODPRODAJA

4�x�zimske�pneumatike�za�1€!

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javno zbiranje ponudb

za nakup delavniških strojev in naprav s katalogom,

rabljene računalniške opreme in nepremičnin v Trbovljah in Hrastniku.

Objavlja tudi javno prodajo odpadnega in uporabnega materiala in materiala iz skladišča s katalogom,

rudarske opreme s katalogom in regal za skladiščenje pločevine in profilnega železa.

Vse informacije glede objave javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so

objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o. www.rth.si; javne objave-prodaja.

19torek, 31. marec 2015 ZABAVA

SLOVARČEK: AOMEN (kitajsko ime nekdanje portugalske kolonije Makao), AGENA (ameriška raketa), ICAO (mednarodna organizacija za civilno letalstvo)

Nagradna križanka 2

Rešitev nagradne križanke št. 1:sankališče, arhitekten, Be, no, ŠA, pohod na Kum, Nor, mu, Morier, glikol, KA, Masandam, met, roka-vica, OD, orodje, Ame, Ag, pomen, barb, Vasteras, Va, Ule, Ita, arak, kaplja, Ir, cer, bela zima, AN, BLR, Tivat, šal, opna, TD, ro, ete, Naklo, PO, Nero, krof, terciar, VZ, Tl, pils, obi, amal, CL, ad, jež, nika, UN,

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

Sudoku 28 1 2

6 7

2 3 7 4

4 3 5

1 2 4

7 6

2 4 9

1

5 1 2

Kandrše, ekonomija, taksi, snežak, Nen, iva, Prisank, Kunc, Ca, vojak, iatrika, Al, Inama, klošter

Geslo: BELA ZIMA

Prejeli smo 70 rešitev za nagradno križanko 1-15. Nagrajenci bodo prejeli majico Zimskega Jamatlona: Anita Kirhmajer (Trg borcev nob 13, 1431 Dol pri Hrastniku), Tatja-na Vahtar (Polje 29, 1410 Zagorje ob Savi), Ivan Gorobinko (Uli-ca Sallaumines 5, 1420 Trbovlje). Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 2-15 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elek-tronski naslov (obvezno tudi tu na-pišite naslov in tel. številko)[email protected] do 21. 4. 2015.

Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po en darilni paket iz Zeliščnega vrta Cvetka.

387194256

425687193

916235874

643859721

152746389

879312465

234568917

761923548

5924716322 ZAČETNIK

RODU (KNJIŽ.)

IME VEČ NEMŠKIH KRALJEV

PROAKTINIJZDRUŽ. NARODI (ANGL.)

ŠTEVILKA, CIFRA

UMRLI SLOV. NAPOV. JERNEJ

FILOZOF TOMAŽ

SLIKAR SAMOUK

ZAČETEK GESLA

ITAL. SLIKAR GUSTAVO

SESTAV. RA-STL. IN ŽIV. MAŠČOB

AZIJSKO OKRASNO

DREVO

AVTOM. TELEF.

CENTRALA

EGIP. BOG SONCA

PLAVAL-NI KLUB

SREDOZ. GRM PROGOVNI

DELAVECZAG. ŽUP. ŠVAGAN

KULT. UMET. SMER

ROM. VL. NABOKOVA

F. FIZIK MARCEL

EDEN ENAKO-VREDNOST

KLISTIR REKA V RUSIJI ZAKUPNIK

S KOM

VLADA ŠTIRIH

KRALJEVRIBJI KLEJ DOBA (100 LET)

POSODA ZA ČAJ

LASTNOST NERESNIH

LJUDI

RUSJANOVO LETALO

AM. REŽ. RIDLEY

SUKANECTUJ

DVOGLAS-NIKJAJČECA UŠI

DVOSPEV

OTOK V JAD. M.

GREGOR KRAJC

ŽLAHTNI PLIN

ZASAV. TEDNIK

SMER V UMETN.

KONEC GESLA HIMAL. KOZA MORSKI

SESALECPRITRDIL-

NICARJAVI

PREMOG KDOR SLIKA

JAVNO PODJETJE

ENAKA VOKALA ČRKA »T«

KRALJICA ŠPORTA

UGANKAR-STVO

ARABSKI ŽREBEC

VEČJI OGNOJEK

KAR POVZ. IONIZAC.

GR. SKR. ZNANOST

TELURMAKAO (KIT.) SNEGU POD.

SNOV KONCEN. KISLIN IN

BAZ V KRVIOSEBNI ZAIMEK

G. MATI BOGOV

ROPARSKI KIT

MEDMET ZAVRN.

PRIPADNIK IND. PLEM. NIKELJ

ŠALJIV ČLOVEK

BOLEZEN (SIDA)

MAJHEN PAKET

MEMBRANA SLOV. ATLET URBAN

AMERI-ŠKA RAKETA

VRSTA MAMILA

N. AVTOMO-TO ZVEZA

SOPROGA MIHAILA

GORBAČOVA

JAP. DRAM. MASUJAKI

NAPAD, NASKOK

OLIMP. IGRE AMERICIJ

KILOVOLT KAREL NATEK

KONEC SKLADBE ZADNJI

DEL ŽIVAL. TELESA

VULKANSKI IZMEČEK

EGIPČ. BOGINJA

NEBAORG. ZA LETALSTVO

KDOR SE UKVARJA Z ALKIMIJO

VRSTA VIŠNJEAVT. OZ. SLOVEN.

LATINSKI PREDLOG

GORA NA MALLORCI NEKDANJI

SLOV. TEDNIK

OTOK V J. MORJU NAVEDEK

ROBERT REDFORD IRIDIJ RENIJ

ODSTRAN. KLORA SLOV. ATLET

(KLADIVO) VLADIMIRČRKA »G«

NEKDANJI MALIJSKI

PREDSED. MOUSSA

REKA V TURČIIJI

20 torek, 31. marec 2015ZADNJA

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Ne-kateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.


Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)... Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Ale-ksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Mar-jeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek, Nataša Burger, Marinka Drolc, Anton Leskvar, Maja Benko, Manca Kočar Kuhnert, Leo-pold Drobne, Špela Paš, Polde Borišek, Marija Uranič, Lijana Vidic Ristič, Vanja Zavrl , Metod Malovrh. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.


Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednikaZasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected]

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.

Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokli-

čite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni do-sežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni

in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.

Testne vožnje za podpornikeZasavski tednik bo vsak mesec v sodelovanju z Avtohišo Malgaj Trbovlje pripravil prvovrstno presenečenje za enega izmed podpornikov Zasavskega tednika.Testni avto v vaših rokahVsak mesec bo lahko eden izmed podpornikov testiral enega izmed avtomobilov iz Avtohiše Malgaj Trbovlje ali podjetja Malgaj d.o.o. Trbovlje. Avto iz cenjenih avto hiš bo »vaš« od petka popoldan do nedelje zvečer.Izlet, potepanje, obiskiVikend testna vožnja bo prav gotovo lahko zanimivo doživetje, priložnost za prijetno vožnjo po Sloveniji, odličen podaljšan družinski izlet, obisk oddaljenih prijateljev in znancev ali pa samo potepanje po lokalnih cestah.Prvič na pot z GolfomPrvi testni avto je na fotografiji. Zanj se bodo potegovali vsi, ki bodo postali podporniki Zasavskega tednika do srede, 22. aprila 2015. Sodelovanje v žrebanju je enostavno: upoštevali bomo tiste, ki bodo prispevali 10 evrov ali več v podporo zasavskemu časopisu in ime podpornika se bo znašlo na listku, ki bo v bobnu za žrebanje. Primer položnice za podpornike najdete v spodnjem levem kotu zadnje strani Zasavskega tednika.Kdo sodeluje?Pri žrebanju bomo upoštevali podpornike, ki bodo prispevali najmanj 10 evrov podpore. Prvo žrebanje bomo izvedli v avtu, ki ga bo lahko vozil srečni izžrebanec v petek, 24. aprila točno opoldan. Kje? Nekje med uredništvom Zasavca in zasavskim očakom Kumom. Žrebala bo znana Zasavka ob pomoči znanega Zasavca. Imena, hmmmmm…


Testni vikend

MALGAJAVTOHISA

v

MALGAJAVTOHISA

v

Documents

v Žarek za Zasavčane s - Home - Savus · 2019. 1. 4. · glasbenik Matic Jere s pevskim zbo-rom uporabnikov in zaposlenih zapel znano Lepo točajko, dijaki zagorske gostinske šole