Prvomajski izlet na blejski grad — Foto: Franc Perdan

V Šenčurju so izkopali rimsko grobnico

V soboo, 25. aprila okrog 17. ure, so delavci pri izkopu temeljev za hišo Vida Rebernika v Šenčurju naleteli na zani­mivo arheološko najdbo. Po prvih podatkih kusto­sa za arheologijo Gorenj­skega muzeja v Kranju Andreja Valiča gre za rimsko grobnico (sarko­fag), ki je izklesana iz kamenja in ima pokrov v obliki strehe, na njem pa napis. V grobnici, ki leži približno v smeri vzhod — zahod in ki ima na vzhodni strani odprti­no, je dvoje okostij, ki sta z glavami obrnjeni proti zahodu. * Nakita v grobnici niso našli.

O zanimivi najdbi bomo še poročali.

• • • • » • • • C. • • » • • • • • • < *%V>c -

29. apr i la 1964 J W f P ^

Prihodnjič: . . . počasi in 2000 m nad zemljo sta se

bližala eden drugemu. Centimeter za centi­metrom. Prsti obeh rok so se sklenili. Bil je bratski stisk rok, visoko nad zemljo in nad večino ljudi. Nekaj časa sta tako padala skupaj, nato pa so prsti popustili. Janez se je skrčil in kot bomba Izginil pod kolegom.

Stran 3: ZADNJI OSTANKI K A M E N E D O B E IZGINJAJO

Stran 7: PREŠERNOVA PODOBA

Stran 9: K O PRIDE MAČEK. . .

Stran 10: PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA

žnja za ses Črnski igralec se bori za enakost črncev v New M I N I L A so štiri i n p o l le ta , k o je črnski igra lec

Yorku £ Zakaj newyorški šoferji odklanjajo God f rev Cambr idge prevze l pobudo , da b i črnce

prevoze črncev £ Amerika ima še druge pred- v Nevv Y o r k u p o p o l n o m a izenačili z be l c i . S k u p a j

sodke o črncih s črnsko organizac i jo za enakost i n enakopravnos t

b i r a d s t r i odpo r 35.000 nevvvorških vozn ikov tak­

sijev, k i zavračajo, da b i prevažali t u d i črnce.

Prodajte avtomobi le

Znan i angleški kard io log dr. VV. Ivvens je ime l v L o n ­donu predavanje, v katerem je poudar i l , da je najnevar­nejša bolezen, k i grozi l judem — bolezen fizične oslabe­los t i . Predlagal je : »Prodajte avtomobi le , kupite si psa , da boste hod i l i z n j i m na sprehod in obdelujte svoje vrtove.«

420.000 alkoholikov

Stat is t ike kažejo, da je v Z R Nemčiji vedno več kro­ničnih a lkoho l ikov . Sedaj j i h je že oko l i 42.000. Pos ledica tega je, da zato m i l i j on l jud i živi v poman jkan ju in bremeni socialne ustanove. Le tno porab i štiričlanska družina 1.100 m a r k (220.000 din) za a lkoho l .

Šampanjec za muzej

Švedski športni potapljači so iz r a zb i t in ruske ladje, k i se je potop i la 1853. leta p red zapadno obalo Švedske, potegni l i štiri steklenice šampanjca. T r i steklenice so pop i l i tako j , četrto pa so pok l on i l i muze ju .

V rge l v ra ta iz tečajev NEWYORšK I prevozn ik i

brez razloga zavračajo pre­voze črncev. N j ihovo odk la ­njanje je neutemeljeno. Pre­vozn ik i očitajo črncem, d a se vozi jo samo v H a r l e m , k jer je newyorška črnska četrt i n k jer so pogost i pre­tepi . Razen tega črnci ne d a ­jejo napi tn ine .

Godfrev Cabr idge se s tem n i spr i j azn i l . Uspelo m u je z različnimi poskus i z l om i t i odpor prevoznikov. To ga je seveda tud i že pr ived lo na sodišče. Nekoč je nek pre­voznik igra lcu s s i lo prepre­čil vstop v av tomob i l . Nas t a l je p rep i r i n 118 k i l ogramov težak igralec, k i je b i l v družbi svoje žene je p r i tem vrgel v ra ta av tomobi la iz le-žajev. Sodn ik za prekrške, k i je zadevo presojal , je zav rn i l očitek, da je Cambr idge prot i ­pravno poškodoval tujo last­

n ino i n obsodi l prevozn ika , k i se je p ro t i v i l , da b i vzel črnske potn ike . To je b i l nje­gov p r v i uspeh. »

Z b i r a l je naslove

PO U S P E H U n a sodišču se je Cambr idge l o t i l druge naloge. Začel je zb i ra t i na­slove prevoznikov , k i n i so mara l i ustav l jat i črnskim po tn ikom. K o je ime l z b r a ­n i h več naslovov, je z n j i m i šel na predstavništvo nevv­vorških prevoznikov, v u r a ­de, k i so za to p r i s to jn i , ven­dar n i ime l uspeha.

K l j u b t emu p a je Cam­bridge s svojo pobudo uspe l to l iko , da je izzval zanimanje časopisja i n televizije. A m e ­riškim reporter jem je pove­da l , na kakšne načine je uspe l prelisičiti ,ne\vyorške prevoznike. Igralec je mo­ra l b i t i prav domise ln . Iz­mišljati s i je m o r a l p rav iz-

Ameriški črnci se borijo za enakost

G O L O B I Fofo- F R A N C T E R D A N

v irne pr i jeme, d a je zausta­v i l prazne taksi je . Ce je b i zvečer na u l i c i , n i k o l i n i no­s i l plašča, ker ga je po ve­černi ob l ek i vsak p r e vo zn i ! takoj spoznal , da je premo­žen k i da n i slab človek. Več­krat je poskušal prevoznike p r i dob i t i t ud i s svežnjem ban ­kovcev v r o k a h i n z g lasnim v z k l i k o m , d a potuje na leta­lišče, k a m o r newyorški šofer­j i zelo r ad i vozi jo, ke r p r i tem zaslužijo šest dolarjev

če se n i obnesla nobena od naštetih zamis l i , s i je za nekaj dolarjev naje l belca, k i m u je zaustav i l taks i . K c je prevoznik že us tav i l ob pločniku i n so b i l a v ra ta tak s i ja odpr ta , je poskušal pre­govor i t i vozn ika i n vs top i t i . V večini p r imerov m u pre -

~ voznik ; niso upa l i vožnje od ­k l on i t i .

P r evozn ik i so j e zn i

VEČINA newyorških pre­voznikov se je j ez i la nad črn­s k i m igra lcem, k i je na vsak način želel odpo r belcev, da bi v svo j ih av tomob i l ih vo­z i l i tud i črne potn ike . Odnos i so se posebno zaost r i l i , k o je Cambr idge začel s s vo j im i nastopi na televiz i j i , k j e r je opisoval pr imere z ul ice . N e ­kega večere, ko se je vračal iz pos lop ja neke televiz i jske družbe, ga je pred hišo ča­ka la skup ina nevvvorških pre­voznikov. Njegova oddaja je b i l a namenjena bo rb i za ena­kost belcev in črncev. P r ed pos lop jem ga je ta večer, ča­ka lo 15 voz i l . V s t o p i l je p r ­vič v taks i brez zvijače. T o d a fb je b i l samo del prevozn i ­kov. D rug i p a se še vedno brani jo , da b i v svoja voz i la iem-il i črne notn ike . .

Z a d n j i o s t a n k i k a m e n e dobe

i zg in ja jo Papuanci so ljudstvo, ki živi na malinc-zijskem otoku Nova Gvineja. Sestavlja jih več plemen, ki še vsa žive v predzgo-dovinski dobi. Zanje je vojna še do ne-v davnega pomenila religijo, igro, umetnost z velikim U in popoln uspeh človeka — posameznika. Raziskovalcu Robertu Gard-nerju se je ponudila priložnost, da je še zadnjič videl posebnosti in navade njiho­vega bojevanja. Odslej tega ne bo nihče več mogel. Po smrti Michaela Rockefeller-ja (člana Gardnerjeve ekspedicije), je ni­zozemska policija namreč prepovedala plemenske boje. VVilligimani in VVittaia se tako ne bodo več mogli bojevati, kot so to delali morda tisoče let.

Njihov bojni klic je pesem golobice

Prinašamo nekaj drobn ih zanimivost i s pot i tega raziskovalca:

Najprej smo preživeli nekaj tednov v obal­nih predelih p r i plemenu Asmat i . Toda m i n i ­smo bi l i p rv i . Be l i človek je že b i l pred nami . Nastan i l i smo se v neki samotni gorski do l in i p r i vojščakih Dan i . Vseh štirinajst dn i , ko l ikor smo b i l i p r i n j ih , smo j i h opazovali , kako se bojujejo s svoj imi sovražniki iz plemena VVitta­ia . N j ihov način bojevanja smo kasneje še sre-čavali p r i drugih plemenih.

B i l a je še noč, ko smo pr ispe l i na grič. N a obzor ju se je rahlo svetl ikalo, m i pa smo stali na mestu, kjer se bo pravkar začela b i tka . Prava, pravcata b i tka . Z dal jnogledom smo na vzhodu razločili visok opazovalni stolp. Pr ib l i ­žali smo se mu . N a njegovem vrhu je stal tem­nopolt človek in zvedavo opazoval čudne l jud i , k i so pr ihaja l i nasprot i . Verjetno n i mogel ra­zumet i , da so na svetu l judje, k i so drugačne barve kot je njegovo pleme. Ob vznožju stolpa p a je čakala skupina neznansko strašnih doma­činov, opremljenih z dolg imi kop j i . To so b i l i vo/ščaki iz plemena Dani . Spočetka smo se j i h ustrašili, ke r n ismo b i l i oboroženi. Samo jaz sem preprosto držal v rok i neke vrste nal ivno pero, k i je na pr i t i sk oddalo oblake d ima. Vesel sem b i l , da m i tega n iko l i n i bi lo treba upora­b i t i p r i teh l judeh. Le približati se j i m je b i lo treba prav. Vedel sem, da imajo Dani j i rad i vel ike školjke. S tem sem j i h skušal pr idob i t i . Naš prevajalec j i m j i h je ponudi l in j i h pros i l za dovoljenje, da se naselimo v nj ihovi sose­ščini.

Prišli smo ravno na njihov vojni dan. Zani­manje v nas je raslo. N a oko tako pošastni l judje so nam postajali všeč. Nepr i je tni občut­k i , k i j i h človek dobi , ko se sreča z n j imi , so se kma lu porazgubi l i . Postal i smo si celo pr i ­jatel j i . Smel i smo j i h gledati, kako se brani jo i n napadajo sovražnika. B i l i smo priče njihove­m u najljubšemu početju. Brez tega oni ne morejo živeti.

Skup in i , k i je stala pod stražnim stolpom, ko smo prišli,^se je ob zor i pridružilo več sto mož, pr iprav l jenih na boj . N j ihov pr ihod je na­znanjala pesem voro icka — drobne golobice, k i živi v bližnjih- gozdovih. To je b i l glas veselja in pričakovanja.

Pripovedka o kači in ptici »Nekoč se je na tisočletnih vzpetinah Nove

Gvineje odigrala tekma med kačo in ptico. Tu si je človek po iska l podobnost s samim seboj.

Pt ica je umr la , kača pa se je prelevi la in tako postala nesmrtna. In odslej morajo tudi l judje, tako kot ptice, umirati«

To pr ipovedko so spletl i Dani j i . Zato se bo­jujejo, okrašeni s ptičjim perjem. Vedo, da so smrtn i , da edino s silo in bojem lahko vplivajo na usodo. Preden se spopadejo, še nekaj časa izzivajo sovražnika. To izzivanje je noke vrste balet, pol sovražen pol obreden.

B i t k a sama se prične prot i poldnevu in konča p r i p r v i smrtn i žrtvi, pa naj dežuje a l i neznosno pr ipeka sonce. Če žrtve n i , potem bi tko končajo še tako zgodaj, da so doma, ko se znoči.

K o sem gledal spopad Danijev z nasprotnim plemenom, sem- vedel, da ne bom n iko l i več videl toplejših barv ter razburlj ive j šega in si l-nejšega pr izora. Spominja l me je na Trojo, Azincourt in vso strašno dramo največjih člo­veških spopadov. Presenečalo me je, ko sem spoznal, kakšen je pravzaprav pravi ci l j vseh teh neštetih sulic in kopi j . Me r i l i so v noge, roke, trebuh, glavo in včasih celo naravnost v oči. Ranjence so takoj odnesli, na njihovo mesto pa so prišle nove skupine. Možje so se mora l i neprestano gibati. Le tako so lahko ušli pušči­cam. Ustav i l i so se le takrat, ko so sami izstre­l i l i puščico. B i t k a — ta nj ihova prav tako utrudl j i va kot veličastna naloga — je zahtevala neverjetno zbranost in gibčnost. Vojščaki so bi'] brez svojih dolgih kopi j iz dragocenega lesa lc takrat, ko so se j i m sovražniki čisto pr ib l i ­

žali. Opaz i l sem, da nj ihova kopja niso b i la okrašena s perjem in da zato niso n iko l i točno zadela c i l ja . Odtod tudi tako malo žrtev. Razu­mel sem, da to delajo prostovoljno. Če bi b i la nj ihova kop ja operjena in bolj natančna, b i bi l spopad bolj mor i l sk i , hitrejši in zato tudi manj privlačen.

Orhideja — sinonhn smrti Mrtev n i b i l nihče, toda bi lo je kak ducat

ranjenih. K o je kopje doseglo svoj c i l j , se je z lomilo. V ran i je ostala samo ost. Vrač jo je odstrani l , na rano pa je položil obvezo iz* l i s to* , k i naj bi preprečila infekcijo. V l a k n a orhideje, s kater imi natrejo ost svojega kopja, so smrto­nosna. Obveza iz l istov pa naj b i smrt prepre­čila. Obup ranjenega n i v trpl jenju, ampak v strahu pred smrt jo in pred tem, da ne bi po­stal plen duhov, k i so se v rn i l i t njemu. Vrač m u pokr i je glavo z nekakšno mrežo zato, »da ga pr ikazni ne bi spoznale«.

Dani j i pripisujejo duši obl iko dveh semen, ki sta posejani v sončni pleksus. K o je človek ranjen, se ti dve semeni razpršita po telesu. Vrač mora potem napravi t i štiri vreze, da k r i zopet zakroži in privede semeni na njuno mesto. Včasih pa se zgodi, da se semeni nič već oš vrneta . . .

(Nadaljevanje prihodnjič)

Pr i red i la T O N C I J A L E N

S

P r v i maj i n u p o k o j e n c i L judem je res težko ustre- p . i d . Če n i v mesnic i mesa, a l i k a k o r je to splošno ime- tud i razbur ja l i , ko pa bo

či. K a r k o l i se naredi a l i zgo- kdo pa prav i , da ne b i sme l i novano, »dekolteje«. Tako j vsak čas ozelenelo grmičevje di , vse sprejemajo z odporom v njej prodajat i oblek? In je b i l Tarnos lav pokonc i : i n drevje po t istem h r i bu , in k r i t i ko . N i t i to l iko dobre tako je nastala i z mesnice »Babe, trapaste! Zdaj bomo pa ne bo smeti nihče več v i -volje nimajo v sebi, da b i konfekc i jska trgovina. Sek i r p a kaza l i moški svoja kosma- del. A l i pa pomis l i na K l u -najprej premis l i l i , a l i res ta in nožev res ne uporabl ja jo , t a prsa kako r ,afne'!« B a b a novega poba, k i je lansko ai i on? stvar n ima nič do- pač pa so osta l i n a stenah je menda v sorodu s t i s t im i leto padel v g imnaz i j i . Prav brega na sebi, ampak kar kav l j i , na kater ih je prej p r i »Knjigotisku« v Novem nič se n i razbur ja l , a l i celo »bumf« udar i jo po stvar i a l i viselo meso, zdaj p a vise n a mestu!« »Ne bod i bur ja , ba l , kaj bo doma. K o je p r i -pa po njenem ustvar ja lcu. n j ih hlače, plašči, suknjiči i n Tarnoslav,« sem ga m i r i l , šel domov, je rekel očetu:

Pretečeni teden sem imel osta l i del garderobe. »najprej p remis l i , kakšne do- »Ata, to s i t i srečen človek! pr i l i ko videti na televizi j- V zadnj i številki »TOVA- bre s t ran i i m a ta akc i ja ! Noben ih stroškov ne boš skem ekranu, kako so Idr i j c i RISA« sva bra la s Tarnosla- Vedno tarnaš, kako je d ra - ime l drugo šolsko leto za znal i nevšečnost, k i se je v om vest, da je na Švedskem go manufakturno blago, pa nove šolske knjige, ker bom pojav i la v ob l i k i prazne začela neka ženska akci jo , d a ne pomisliš, da ga boš po- lahko shajal s s tar imi še mesnice, obrn i t i l judem v b i uvedl i tud i moške izreze, tem, če bo obvel ja l tud i eno leto!«

moški »dekolte«, r ab i l pre- Za prv i maj sva skleni la s

^mŠftoiO" ( »'dušu • NOVAK j na GerenjsAem Butalski standard

To se je zgodilo tiste dn i , ko je b i l direktor jev po­b a iz Tepanje skoraj v ide l rotaci jo . Pod i l se je brez vozniškega dovoljenja po cesti i n je očetovemu avto­m o b i l u razb i l luč, pa se je pr i laga l domov, da je sko­raj povozi l rotaci jo. »Rotacijo! T i ubogi fantek!« i n m u nista ne oče ne mat i zamer i la razbite luči. Razb i ta luč n i najhujše zlo, ka r t i j i h lahko naprav i rotaci ja , krvoločna zver! G las o tej rotac i j i se je jadrno raz-nesel po vsej tepanjski občini in se n i t i n i ustavi l ob njenih mejah, nego je segel preko občinskih mej v B u ­tale in so Bu ta l c i zav idal i Tepanjčanom rotaci jo, k i jo je b i l skoraj v ide l direktorjev hul igan v hu l i gansk ih Tepanjcah. -r

P a je potem buta l sk i miličnik on i , k i m u je b i lo namenjeno, da reši buta lsko čast.

Zgodi lo se je namreč, da je videl s tandard. O, stan­dard je čisto kaj drugega nego rotaci ja, kaj pa mis l i ­te! N a cesti ga je v idel , na buta lsk i , i n ga je videl na križišču na svoje lastne prometne oči. B i l p a je milič­nik skr i t ob cesti h i je i zpod g rma prežal zato, da ujame motor iz i rane divjake, ka j t i so se grozanski t i avtomobi l is t i brez s t rahu i n po ln i mal iganov razmno­žili kot občinske davščine v zadnj ih let ih.

Pa je b i l asfalt prazen oni dan in kako r je miličnik napenjal oči. prometn ih grešnikov n i u z r l ne avtomo­bi lov n j ihov ih , ne motorjev, n i t i ne izpušne cevi n j i ­hov ih avtomobi lov a l i moto/je v. Pač pa je iznenada zagledal s tandard — kako r stre la je pr ipe l ja l m i m o pa je miličnik jadrno zapisal njegovo registrsko šte­v i lko .

S tandard je imeni tna reč, nič ko l i ko imenitnejša od one rotacije tepanjskega hul igana. Bo l j je danda­nes zaželen od ivest iranja in ga n i b i l dos ihmal še nihče v idel v Buta lah razen občinskih mož, obr tn ikov , inženirjev, zdravnikov, arhitektov i n ka r je še tak ih velikašev. Toda je b i l s tandard ! Rotac i ja n i b i la , rota­cijo so imel i Tepanjčani, ako so jo imel i — naj j o imajo, statut j i m jo blagoslovi ! Tole na buta l sk i cesti pa je b i l s tandard! K a j t i b i l je dolg kako r kaka amer i ­ška l imuz ina , s stodvajset na uro in z d i v j im hupa -njem se je b i l pod i l po cesti i n ni b i lo sploh nobenega vzroka, zakaj ta standard ne b i b i l s tandard.

S tulečo sireno se je miličnik v r n i l v Buta le i n raz-bobnal po vsem kra ju , s tandard nehotični, da je v občini!. De lavski da je, za po l vat la presega s tandard drug ih občin, končno se je torej tud i naš človek opo­mogel — vs i smo lahko pcaosn i nan j !

Vesela ta novica je pokonc i sprav i la vse butalske organizacije. Jadrno so pok l i ca l i novinarje i n so j i m dejal i : »Obiščite las tn ika prekrasnega avtomobi la , ka­terega številko si je zapisai H-iličnik, vemo, da je pre­prost delavec iz naše občino, fotografirajte ga za p r i ­mer in dokaz našega standarda!«

Pa se je od vseh s t ran i pričel va l i t i reportersk i na ­rod. Pokalo je k a k o r na sodni dan, tako vneto so foto­reporter j i p r i t i ska l i na sprc&lce . V r t e l i so se magne­tofoni i n šklepetali prenosni p i sa ln i s t ro j i . De lavcu so pot isn i l i ducat mikro fonov pod nos, naj svet sliši, kaj so Butale in nj ihov s tandard!

Interv ju n i b i l n ikako r brez uspeha. Posrečilo se je in jc vesoljna komuna izvedela, od k o d delavcu pre­k rasn i avto, m r c i n a pr ivatna, zadet na l o t e r i i i !

cej manj . K o l i k o r izdatnejši Tarnos lavom glede na »tre-bo" »dekolte«, tem manj b l a - nutn i finančni položaj« osta-ga boš potreboval . Tud i l a n - t i doma. Pač pa bomo imel i sko poletje si zabavl jal , češ Jamrovičevi in m i skupno da t ist i »telefonarji« delajo kosi lo , za katerega sva ob samo škodo, ko kopljejo ja- tej p r i l i k i sestavila j ed i ln i rek za telefonski kabel ka r preko nj iv in travnikov. No , pa poglej, kakšen lep regrat sva letos nabira la skoraj ves mesec po tistem zasutem j a r k u , od Pr imskovega pa tja do Šenčurja. A l i pa poglej stanovalce v hiši elektrarne na K o k r i ! že leto in več je ves hr ib med hišo in K o k r o po ln papir ja padkov, k i bodejo v oči, ne razburjajo.

l ist, kakor sledi: 1. čista poko jn inska juha , 2. pečene teze, 3. ocvrte prevedbe, 4. p u d i n g »Sistem«, 5. za močnato jed »valori­

zacija«, 6. za pijačo pa sva izbra la

»BISER S ČEMSENIKA«, čeprav m u je K o m u n a l a z

i n drug ih od - nov im letom dvigni la ceno. marsikaterega Vsem upokojencem veselo

oni se pa nič In čemu b i se

praznovanje prvega maja ! LIPE

Majski prazniki Ne bom t rd i l , da ne m a - vam povem: odmev je t ista

i r a m navadnih delovnih dn i , reč, kjer ženska n i m a več I ampak vedno sem si pa le že- zadnje besede! I le l , da b i b la med tednom K e r bomo pa t r i dn i p ro -I večkrat nedelja, vmes pa še s t i , nas pa vse skupaj tare I kakšen praznik . N o in letos samo ena vel ika, skrb in to j se m i je ta želja i zpo ln i la . — kakšno bo vreme??? S tem j zato krepko pozdrav l jam vse vprašanjem si sedaj najbolj j _ v a s s prvomajsko parolo : beli jo glavo naši vremeno-I »Naj živi prv i , drug i in tret j i s lovci . K e r so nj ihova mne-i maj!« nja različna, nekateri t rd i -| Ne bom vas predolgo za- J°« d a b o sončno, drugi , da j drževal z mo j im pisanjem, I ker vem, da imate poVie r o -[. ke dela s pospravl janjem, j pr iprav l janjem, p laniranjem j i n iskanjem obrazca K-15. \ Res je, kdor se ve l iko p r i -| prav l ja na praznične dn i ,

bo oblačno — jasno, tret j i padavine s soncem i td . Jaz pa p rav im: kakšno bo vreme v p razn ik ih bomo najbolj točno zvedeli in videl i po prazn ik ih , za ta čas pa naj velja za vse turiste — izlet-

ponavadi Vselej" ostane" doma n i k e t a , e m o J a začasna vre-p r i kozarčku »zelenčka« i n rnenska napoved: ob melodi jah »Želeli ste, po­slušajte«. Nekater i pa te dne­ve celo prespi jo, kakor pre-spijo običajno šihte med le­tom. M i s l i m , da kakor vsa prejšnja leta, bo tudi letos vsakdo praznoval majske praznike po svojem. Nekate­ri bodo skočili s službenimi avtomobi l i i n službenimi ta j ­n i cami ter z »oteklimi denar­nicami« na jadransko obalo, drug i j o bodo s cepinom i n nahrb tn ikom v navezi m a h ­n i l i v hr ibe. T a m s i bodo, kako r običajno, duševno in teleso zelo sprost i l i s tem, ko bodo odvrg l i steklenice.

Ker prve t r i dni maja, vreme salamensko rado

ponagaja, vzemi na travo deko, marelo, flašeo in toplo

obleko!

U p a m , da bo ta napoved za vse zadovol j iva; ko boste praznoval i praznike, pazite, da ga ne bo šlo preveč pre­ko »škrbince«, ka j t i pred va ­m i bo še 30 dolg ih in dol ­gočasnih dn i , k i j i h boste mora l i krajšati s čakanjem na naslednjo mesečno plačo. K o že pišem o »zelenih kap ­ljicah«, v a m m o r a m poveda-

kozarce, pap i r , konzervne d a s e i i n J e m ° J Pri jate l j škatle i n med to šikano ša- l a i * s k o leto tako nacuka l , da ro z obveznimi l i k i zaplesal i J e P n š l a njegova žena vsa tvvist po zaščitenih p l an in - prestrašena v fabrko m de­ških cvet l icah. N j ihova pe- J a * a : , sem oz i roma jodlanje in tu- »Pnšia, sem povedat, tova-Ijenje bo odmfevalo po vseh n š obratovodja, da je moj v rhov ih gora tako, da se bo - m ° ž nudo bolan!« do gamsi zatekl i od strahu v » K a i P a m u J e ? ? < <

skrivališča. K a j j e odmev, » N e vem, ga še m domov!* m i s l im , da veste — če ne. GREGA

Od de la Od kar Ide svet tlačja, sa

navajen na del. Zato, k j to že zla doug, poznama dons že tolk sort dela, de mem-grede kešnga pozab ma. Prozaprou lahk del ločma med sboj na več viž. Poz-nema tak del, k se dela z rokam, pa tak del, k roke nimaja neč zraun. Pozne-ma tak del, k se per nemu umažiš, pa tak del, k z nim druge mažeš.

Tak del, k se dela z, ro­kam, j mešajne maute, to j tak del, k se per nemu tud umažeš. Per takmu del se tud bel mal zasluž.

Tak del, k se per nemu neč ne umažiš pa tudi roke neč na lajstaja, j pa gova-rejne. Tist, k ta dinst de-lajr, po ta boim kar fajn služja. Pa še 4o j fajn, k ob dveh jezk poglihaja pa usta zapre ja pa j rištnga pospraulena. S te sorte de­lam se da kašnga tud fest umazat, tak de se zlepa na učed, prou ulikat pa ta umazanija na merskešnga pade po nadužnim, tist, k b jih pa žiher mal ušprical, na ? e kar naprej čedn oko! hodja.

Poznema pa tud tak del, k uHk košta, pol se pa sprid pa ni neč od nega. Prauja, de j zarad take sorte dela per nes ulik fa-berk, k sa podobne inva­lidni. Men se zdi, de b blo dober kešna taka invalidna faberka u upokojena fa-berka spremenit.

Lahk se pa taku tud dergač uštima. Pojeskat j treba ena taka faberka, k ni invalid, pa ja perpopat h invalidu. Na zuni j to čist lpo, se sa tud Ide tak, de rad kešnmu, k težko hod, k ma recima noga u gipsu, pomagaja, de se preveč na matra. Sam per faberkah j pa to mal der­gač. Tista faberka, -k pred ni bila invalid, se na ena čudna viža naleze reuma­tizma, pa za invalidnina P ros. Tak i * enga velkga pa enga mal maniga invali­da ratu en gromozansk invalid, k se ga na ubena viža na da rešt pa ukrej spraut, čeprou j usem u nadlega.

Ulikat se pa tud nardi, de še tist, k j peršu invali­du (faberk al pa kešn drug firm) pomagat, spunta. Pol pa ves cajt, k j delu name-nin, za špeter ponucaja, del pa lahk počaka.

Enkat sa per enmu kmetu neki zidal pa bajta rihtal. Sred dela sa se deluci začel kregat, k j usak tou po soj glau narest. Pa j peršu mem gospodar pa j vidu, de se več kregaja ket pa delaja, pa j zaupou nane: »A j to del? To j bozajne!«

Zarad useh sort dela (tud ta slabga) bo zdej en praznk. Tiste dni bo pa cajt ta praznčn del delat al pa bel po domač rečen, pit.

U pondelk bo pa merskje spet »ta plou«. Prouzaprou j pa tud te sorte del po-trebn ket sa ta drug.

SMOJKA

ni padalcu J A N E Z U BREZARJL piše Tone Polenec

Avanture v zraku

III. nadaljevanje

V p r v i h dneh j anuar ja 1961 je iz Vršca prišlo težko pričakovano p i smo . Tečaj se bo pričel v sred in i meseca, je p isa lo . Petnajstega j anuar j a je Janez že sedel v k lopeh šole za učitelja pa­dalstva v Vršcu. Sedem jih> je b i lo , t ak ih kot Janez, zdrav ih , po ln ih svežih s i l , »lačnih« za skok i . . . V začetku so b i l i k a r malo razočarani. M i s l i l i so, da bodo s tem, ko so prišli v Vršac, ime l i že takoj ob pričetku tečaja možnost ska­ka t i . Toda na nj ihovo presenečenje so se mora l i »gulit« ae rod inamiko , meteorologi jo, navigaci jo, spoznaval i so mater ia le za gradnjo le ta l , posku­šali predavanja iz pedagogike in psihologi je , spoznavanja padal , tehnike skoka in osnovno teori jo skoka . Čez glavo dela so ime l i samo z učenjem in tako so na skoke do p r v ih dn i ma i a skoraj pozabi l i , šele tedaj so pričeli razumevat i obseg teoretičnega znanja , katerega so j i m vli­val i v glavo dobre štiri mesece. S k o k i so se pričeli tako, da so m o r a l i pada lc i skakat i z vsemi pada l i , k i v Jugos lav i j i še obstoje. Naj­prej so se lo t i l i štirioglatih, nato pa okrog l ih , s led i la so p i l o t ska padala m šele nato tekmo­valna. Z v sak im pada lom so skaka l i to l iko časa, dok l e r ga vsak izmed sedmih bodočih učiteljev h i obv lada l do po tankos t i . Vse skoke s temi pada l i najrazličnejših obl ik in barv so oprav i l i na avtomat, saj .učni p rog ram n i dopuščal sko­kov na prosto odp i ran ju v začetku šole. »Vse m o r a i t i tako po vrs t i , kot stoje hiše v Trsti.« je včasih že naveličanim padalcem vzpodbudno govor i l n j ihov učitelj ROMČEVIČ. V r s t n i red p a je b i l nekako takle: na ipre j s k o k i z avto­m a t o m , nato skok i na svobodno odpiranje p a ­dala , zadržke in f igurat ivn i s k o k i . Te slednje in zadržke so padalc i najbol j težko pričakoval.

Prvi rekordi in zadržke R e k o r d i so pričeli padat i že v ma ju in m o r d a

je b i l slučaj, da so prvega spodb i l i praV svetov­nega (20.5.1961). Tega je rušila grupa pet ih padalcev, med n j i m i je b i l tud i Janez. Skočili so z višine 1000 m brez zadržke Do septembra je potem padlo še 6 državnih rekordov v sku­p i n s k i h skok ih . Povsod je sodeloval tud i Janez. Večina teh rekordov še vedno drži. 29.9. pa je Janez sam postav i l še državni r eko rd v nočnem s k o k u s 600 m na ci l j brez zadržka. T u d i ta r ekord še vedno drži. V dveh s k o k i h , k i s ta po t rebna , da se r eko rd pr i zna , je Janez s po­vprečno dolžino 2,80 m uspel . V s i r eko rd i , k i so j i h v tem času postav i l i , niso b i l i p l a n i r a n i . Pad l i so slučajno, vz.poredno z učnim progra­m o m , zato j i m posebne pozornos t i n i nihče pr ip i sova l .

M e d najbol j zahtevn imi p redmet i p o u k a so b i l i zadržki. Te pa so fantje pričakovali z ve­l i k o nestrpnost jo . Padat i sam, odpre t i padalo takra t , »ko se t i zljubi«, okus i t i z rak i n šum ob čeladi žvižgajočega vetra, o t ipa t i z rak in ga čutiti, tega so s i fantje, med n j i m i t u d i Janez, vroče želeli. Toda ka j , ko je b i l učni načrt tako pedanten. Spet so pričeli s s edmim i sekunda­m i , zadržka, tako kot je Janez dela l že prvo leto svoje padalske kar iere. Seveda je sedaj zna l mnogo mnogo več, med d r a g i m je obv lada l teh­n iko odskoka i n položaj telesa v z r a k u v p r v i h sekundah po oddvo j i t v i od letala. To znanje pa mu je omogočilo predhodno, skora j že osovra­ženo skakan ie na avtomat i n s k o k i brez zadr-

Skakanje na cilj zahteva veliko znanja In spretnosti

zevanja, k i j ih je mora l s e k a t i pod s k r b n i m vodstvom učitelja, k i je paz.il na vsak pada'č . g ib. No , tako prej , je tudi p r i zadržkih vse šlo po vrs tnem redu. S k a k a l i so »lasto«, nato pa v »žabi«, k i je od »laste« mnogo bol j sta­b i lna , ka j t i tu padalec razširi tud i noge. Z nj i ­m i je skaka l učitelj in j i h v z raku , ko je padal nekaj metrov s t ran od učencev, opazoval ter j i m kazal napake. Potem j i h je metal iz letal v skra jno nepr i j e tn ih položajih. Po dveh sekun­dah so že mora l i zavzeti s t i l »žabe«. M e d pro­s t im padom so mora l i sneti očala in j i h spet na takn i t i , po z r aku so mora l i p lavat i tako kot v vod i , vendar p r i tem položaj telesa pod nobe­n i m pogojem ni smel b i t i spremenjen. Janez je med p r v i m i tečajniki postajal »sam svojega te­lesa gospodar « . . .

Od + 20 do — 20 16. ju l i j 1951 je b i l zeio topel dan in sonce

je pr ipeka lo že v zgodnj ih ju t r an j i h u r a h . Ta­kole okrog 20 stopinj je že ime l zrak, ko je učitelj Rončevič zbra l svoje varovance okrog sebe in j i m deja l : »Fantje, da m i vsak obleče vsaj dva kožnata kombinezona in trojne roka­vice!« Padalc i so seveda i z b r u h n i l i v smeh, toda kaj pa j i m je pomagalo, če je učitelj tako rekel . Ob l ek l i so se, nato so j i m pr ines l i inhalator je (d iha ln i aparat i , „ki se uporabl ja jo v višinah nad 4000 m) in povzpel i so se v Douglasa (DC-3). V le ta lu j i m je učitelj povedal , da bodo skočili iz višine 5100 m z zadrževanjem.

N a 5100 m so / letališče pod k r i l i letala komaj našli. Tedaj je nad vra t i zasvet i la rdeča lučka, takoj za njo p a zelena. Znak za skok. E d e n za d r a g i m , v dvosekundnem zaporedju, so poska-ka l i iz letala i n zavzel i najugodnejši položaj za pad . O b l a k i , hor i zont , vse je b i lo daleč pod n j i m i . S 70 m e t r i n a sekundo je Janez drve l p r o t i zeml j i , j o gledal ter se j i čudil. Zdelo se m u je, kot da se hor izont zvrača nanj . D iha lna apara tura , k i j o je ime l na obrazu , nanj n i učinkovala najbol j vzpodbudno. O z r l se je na zemljo. Zazdelo se m u je, da je že n a 500 m višine. Že se je zgroz i l ob tej m i s l i , k o se je spomn i l učiteljevih besed. »Na dva tisoč me t r ih se vam bo zdelo, ko t da ste n a 500 m.« Oz r l se je na višinomer, resnično: 2000 m . Tore j še 30 sekund padanja . V z r a k u m u ' j e postalo dolg­čas. Razmišljal je o tem, kako h i t r o na zeml j i m ine 100 sekund, tu gor i p a so tako dolge. Po­tegni l je ročico, ka j t i kazalec štoparice je že kaza l stoto sekundo. Dinamičen udarec je b i l tak kot p r i vseh osta l ih zadržkih. V s i pada lc i so p ro t i pričakovanjem k l jub ve l ik i višini pad l i v neposredn i bližini c i l j a .

Padajoča zvezda Tr i j e padalc i , med n j i m i tud i Janez, so ne-

m i r n o posedal i pod k r i l o m Douglasa i n se po­menkova l i . Tema pogovora — zvezda, in to pa­da lska . Pozno popoldan so se z učiteljem vred vsedii v letalo, še zadnjič s k r b n o pregledal i ~ a-daia in zagrmeio je. UOUgiaŠ se je na 2000 m povzpel mimogrede. T u so se padalc i počasi i n skrbno pričeli p r ip rav l j a t i . Na jpre j so eden drugega pr i j e l i za vezi pada l , se j i h t rdno okle-, n i l i in se na p i l o t ov - znak postav i l i med vra ta letala. Po tem sta se dva počasi nagni la iz leta­la tako, da sta se s komo l c i še op i ra la m e d podbo j , medtem ko se je Janez z vso močjo zagozdil med vra ta in ostala dva držal, da n is ta padla iz letala brez njega. N a znak učitelja je popust i l tudi Janez. Zva l i l i so se iz letala i a padal i . Tr i je , med seboj vezani in odv isn i . V s a k za sebe je skušal s tab i l i z i ra t i telo. K o j i m je uspelo, so i zpus t i l i vezi padal in se pr i je l i za roke. šele tedaj, ko so razširili tud i noge. so na zemlj i opazi l i zvezdo. Nato so pada l i , se med seboj spogledoval i in smeja l i . N a 800 m so so n j ihov i p rs t i razk len i l i . S silo so se odt rga l i eden od drugega, padal i tako nekaj časa vsak zase in nato odpr l i padala. K r i t i k e , k i j i h jo čakala na zeml j i , je b i lo več kot preveč.

Skoraj usodni poizkus D i m o Mujbvić je b i l izkušen padalec in po­

leg tega tudi radoveden. Z Janezom sta b i l a dobra pr i ja te l ja , zato sta se 13.9.1961 zmeni la , da bosta po i zkus i l a z zračno štafeto, k i jo je Janez že dobro poznal . N a h i t ro roko si je D i m o izposodi l obvezni avtomat. Skočila sta takrat , k o so osta l i skaka l i grupe, tako da nihče n i mogel vedeti , kaj nameravata. N a 2000 m sta skočila i n skoz i z rak sta pada la kot dve raket i . D i m o je pada l nekaj metrov pod n j i m . Janez se m u je počasi približeval. Ho te l ga je pr i j e t i za r oke ; Tedaj se je nekaj belega zasveti lo. Ins t ink t i vno se je Janez prevrgel na bok, vendar prepozno. Tega, k a r se je zgodilo, n i mogel preprečiti. D i m u je namreč neprav i lno naravnan avtomat prezgodaj odp r l padalo in Janez je z vso hi trost­jo pr i l e te l vanj . Sv i lo , k i se je zarad i t renja vnela, je p reb i l , zdrve l nekaj cent imetrov ob D i m u , pot rga l vrvice njegovega padala in ves omotičen nadal jeval p ros t i pad. Le s težavo je odpr l padalo. V r v i kolegovega pada la so ga po­rezale, sv i la m u je odrgn i la obraz. D i m o je osta l brez pada la . Odp i r a l je rezervo. K o sta b i l a oba na zeml j i , sta b i l a nekaj časa brez besed, nato p a sta ugotov i la : »Srečno sva jo izvozila!«

SPOMINI V OPOMIN £ SPOMINI V OPOMIN SPOMINI V OPOMIN SPOMINI V OPOMIN SPOMINI V OP

t rac i j sko taborišče. Ok rog c i j sk ih taborišč. Hi t ler jev Goethejevega hrasta je zače- oproda H i m m l e r je to tabo-lo nastajat i eno i zmed p r v ih rišče, 28. j u l i j a 1937. leta, v i n najstrašnejših koncent ra - katerem so b i l i p r v i i n t e rn i -

r a s t •

vislice V Pa lorami št. 15 (18. aprila) smo v sestavku »Srečanje po devetnajstih le t ih«v napovedali, da bomo prihodnjič prisluhnili spominom preži­velih, predvsem Gorenjcev, iz nemškega kon­centracijskega taborišča Buchenvvald.

Prej pa poglejmo, K J E in K A K O je nastalo taborišče počasne smrti, o katerem bo tekla beseda — BUCHENVVALD.

BEŽEN S K O K V ZGODOVINO 2e v času, ko je v lada l K a ­

re l Avgust (1775-1828), kot tud i v času njegovih nas led­n ikov , je \Veimar, mestece v pokra j in i Th i i r ingen , pos ta l center l ibe ra l i zma i n nemške ku l t i iu re . Zakaj? V n j em so namreč živeli i n us tvar ja l i znameni t i k u l t u r n i možje, ko t so b i l i : Johann Sebast ian B a c h , C r i s t oph M a r t i n VVie-land, Got t f r i ed , Herder , Fr ie -dhh von Schiller> Johann VVolfang von Goethe i n F ranz L iszt . Tako je PRVIČ vsa svetovna javnost zvedela za ime mesta VVeimar.

POPOTNIKOVA NOČNA P E S E M K m a l u za mestom se p r i ­

čenja bukov gozd. Nedaleč, kako u ro hoda, so sred i t i ­hega i n mirnega bukov ja vzpenja grič z imenom Et te rs berg. VVeimarski grofje so s i tamkaj omis l i l i svojo rezi­denco. Zd rad i l i so dvorec. In v t istem m i r n e m idilič­nem oko l ju je ustvar ja l Goe-v the. V senci mogočnega, ko­šatega hrasta , k i so ga po ­zneje po imenova l i »Goethejev hrast,« je ustvar ja l svoje na j ­lepše l i rske pesnitve. T a m je nastala tud i »Popotnikova nočna pesem« (Wanderers Nacht l i ed ) .

V let ih 1776 — 1780 je igra l celo na odru tamkajšnjega grajskega gledališča. T u je na tret j i predstavi »Ifigenije« (12. ju l i j a 1778) nastopi la C c -rona Schroter v glavni v logi , Goethe pa v vlogi Oresta, leto kasneje pa sta skupno nastopi la v d ram i »Adoiar in Hilaria.« N a gradu oz i roma dvorcu na Et tersbergu je b i ­val kot gost Sch i l l e r . V za­četku leta 1800 je tamkaj

dokončal svojo igro »Maria Stuart.«

T u d i He rde r je i s k a l v go­zdov ih Et te rsberga m i r u i n razvedr i lo . M e d svo j im i spre­hod i je nap isa l Pesem o z i ­m i .

OB SPOMINU S E VZBUDI GROZA

V tem m i r n e m i n idiličnem k r a j u na Et te rsbergu so na­c i s t i sk l en i l i zgrad i t i koncen- Spomenik Goetheju in Schillerju v Weimarju

ranc i nemški komunis t i ( b i l o j i h je o k o l i 700 i n večinoma so b i l i obešeni na že suhe veje Goethejevega hrasta ) , k r s t i l za Buchenvvald.

T a m so Gestapo i n S S zver insko mučili, poniževali in se ob tem nasla ja l i , ko so pob i l i n a tisoče nedolžnih, vendar svobodo l jubn ih o d ­ras l ih in otrok. N i k o m u r niso prizanašali. V nepo ln ih os­m i h le t ih je v Buchenvvaldu in njegovih številnih »podruž­nicah« trpe lo 238.000 l j ud i iz vse Evrope , k i so govor i l i več kot dvajset jez ikov, 56.000 pa j i h je za vedno ostalo v nekdanjem središču nemške ku l ture . Tako je VVeimar DRUGIČ, vendar tokrat ne­človeško, zaslovel po vsem svetu kot s imbo l groze, bar­barstva . . .

Ne , ne prestrašite se ob tem. Pomis l i t e na stotisoče. k i so na t ist i po t i , na ka te r i je ras la p red s to t imi in več let i nemška k u l t u r a z Goe­thejem i n Sch i l e r j em na čelu, trpe l i i n u m i r a l i i n se n iso več v r n i l i .

K d o so b i l i t i , k i so t rpe l i , k i so m o r a l i na tem h r i b u umret i? B i l i so — l judje .

In t u d i n j ihov i m o r i l c i so b i l i — na žalost — l judje . . .

To je t isto najstrašnejše, kar vzbuja grozo in gnus.

In če sta grobova Goetheja in Sch i l l e r ja poleg vveimar-sk ih grofov tam spodaj pod t i s t im h r i b o m s imbo l za ve­ličino razuma , k i jo zmore človeški d u h , so množični grobovi priče o barbars t vu , v katerega se lahko pogrezne človeški d u h .

VVeimar je s imbo l za oboje. (Nadal jevanje prihodnjič)

STANE ŠKRABAR

Prešernova p o d o b a

Z ustanov i tv i jo Prešernovega spomin­skega muze ja v K r a n j u se je odp r l a mož­nost, da p r i d o b i m o našemu mestu ed ino še najbolj avtentično pesnikovo podobo, Goldensteinov o r i g ina l iz leta 1850.

Sedanj i zasebni l a s t n i k i so pokaza l i uvidevno pr iprav l j enos t , izročiti dragoce­no s l iko v j avno lastništvo, seveda p o d določenimi pogo j i . Z a ves s lovenski na rod predstavl ja ta podoba neprecenl j ivo k u l -turno-zgodovinsko vrednost . V s e k a k o r p a se velja p o t r u d i t i , da b i p rav K r a n j ko t Prešernovo mesto to s l i ko dob i l v svojo končno last. T a k o b i umetn ina , po do lg ih 113 let ih, pos ta la vse l judska las tn ina , ko t je .pesnik s s vo j im i nap r edn im i i n revo­luc i ona rn im i ide jami last vseh zavednih i n poštenih s lovensk ih l j ud i .

Preden p a sprožimo to pomembno k u l ­turno akc i jo , d a b i namreč s s k u p n i m i močrnj p r i d o b i l i našemu K r a n j u Go lden ­steinov i z v i rn ik , je prav, če javnost na Go­renjskem, bo l j natančno seznanimo z na­s tankom i n zgodovino te znamenite po ­dobe.

Ne samo s t rokovn jakom, raz iskova l ­cem Prešernovega življenja, pač pa tud i p repros t im s lovensk im l judem je znano, da n imamo nobene pesnikove podobe, k i b i b i l a nare jena še v času njegovega živ­l jenja.

Skoro nepo jml j i vo naključje je k r i vo , da nobeden od s l ikar jev , k i so ta^as b i va l i i n delal i v L jub l j an i , n i našel ne vol je ne p r i l i k e n i t i ambic i j e p a rec imo še speku­l a t i vn ih mot i vov , da b i u je l resnične pes­n ikove poteze v p r ime rnem por t re tu . Saj je b i l Prešeren v le t ih od 1828 do 1846, ko je živel v L jub l j an i , že splošno znan ko t najboljši s lovenski poet, umetn ik in mar­kan tna osebnost v družbi. I n vendar s l i ­k a r j i , k i so v tem času ime l i v L j u b l j a n i svoje ateljeje (Langus, St ro j i n Cetinovič), n iso zna l i oh ran i t i resnične podobe naše-

F. K. GOLDENSTEIN : FRANCE PREŠEREN

ga pesn ika . To l ike duhovne ničete i n bo­gataške praznoglavce p a so k a r po več­kra t i n prav natančno por t r e t i r a l i .

Res je sicer, da se pesnik sam" n i hote l da t i s l i ka t i , toda s p r i m e r n i m prepričeva­n jem b i se ga le utegni lo omečiti. Saj se je vseskoz i zavedal svojega umetniškega pos lanstva i n ponovno p o u d a r i l , da bo njegovo ime slovelo še stot ine let dl je kot »štathalterjevo«.

as roman Uspelo m u je, da jo je presenet i l . Toda sprva

je računala. Trideset sem imela, potem še osem­najst, vrhu tega mi je preskrbel še petintrideset tisočakov, vsega triinosemdeset tisoč lir, tako mi je plačal brezhibno majhno operacijo, in zdaj še služba, prava služba v mojem pravem po­klicu, plača najbrž ne bi bila slaba, služba pri mecenih kluba ravnodušnih morilcev, vsekakor mu mnogo pomenim.

»Moje molčanje ste p r ip rav l j en i drago p la­čati,« je rek la . »Služba za molčanje, kajne?« N i počakala, da b i odgovor i l . »In potem b i se me počasi zneb i l i . Sp rva služba, v Benetkah , Padov i a l i B o L g n i , zatem b i že našli priložnost, da b i neopazno izg in i la . K a j t i name se ne b i mog l i zanesti , to dobro veste.«

Skora j zdolgočaseno je o d k i m a l . »Podcenju­jete moje pri jatel je . T u d i samo sebe podcenjuje­te.« Nenadoma j o je pogledal , d a je zardela . »Zelo čedni ste,« je reke l , »s s v c j i m i rdečimi la­smi . S ta r sem i n preravnodušen, sicer b i vedel, kaj m o r a m s tor i t i , da b i se sporazumela . Zdaj živim s Tereso Fa l c on i . Človek se oh lad i , če živi s staro vlačugo. Pos la l vas b . * n raje pos l o vn im l judem. Z n j i m i se boste sporazumeli.«

Pozna mojo zgodbo. Za trenutek je občudo-

A . A . BEG vala bistro sklepanje, ko je spoznal njeno zgodbo. Ve, da sem zgubljena, če se odrečem begu, če se vrnem h kaSršnemukOH italijanske­mu Herbertu ali Joachimu, v svet ponudbe in

prodaje, če se sporazumem, naučim molčati, molče prevajati besede mecenov, če bom molče knjižila stroške, stroške za pesmi in umore, stroške estetov in morilcev.

F r a n z i s k a je vsta la. »Takšen je vaš pogoj?« je vprašala.

Obsedel je, skomign i l z r amen i i n vprašal: »Kdaj m i b_ste odgovorili?«

»Nocoj,« je premeteno predložila. »Kje?« »Kjerkoli želite.« »Spet tuka j , ob sedmih, v k a v a r n i Quad r i , če

vam je prav.« Zvenelo je ko t ravnodušen i n dokončen predlog. »Ne poskušajte zapust i t i B e ­netk . . . « P r e m o l k n i l je, p o m i s l i l i n , se nasmeja l za voščeno k r i n k o . »Ali pač. K a r odpotujte , če želite. Če h_\;ete s tor i t i neumnost . Raje ukre­p a m na dal javo kot od blizu.«

To je bila kajpada laž, poslednje, kar je dejal, je prevara. S ta la je p r e d Quadr i j em, pre­mišljevala, k a m naj odide, vedoč, da n i lagal , spomni l a se je, k a k o jo je čakal p red dragot i -narjevo trgovine, organizacija spet obstaja, za-rotniško krdelo, na daljavo i n nenadoma, ko so zvonov i s Campan i l l a oznanja l i po l dvanaj­ste, se je spomni la , da i m a eno možnost za beg iz Benetk, še več, d a l ahko brez s ledu iz­gine, Patrickovo ladjo, Patrick, ponižani angel, razkrinkani satan, kajpada le b i l k a , vendar edi­na bilka, ki se je lahko oprimem, Patrick, ki ga Kramer prezira, da nanj sploh ne računa, ladja bo ob sedmih levo od mostu pri Accademii, pri stopnišču med m o s t o m in hotelom Gritti, čemu ne bo prej t amka j , čemu ne pr ide prej pome, čemu tako pozno, šele v m r a k u , ko b i le vedela, kje je, zdaj n i m a smis la , da h ; ga iskala.

Odločno je šla m i m o Quadr i j a , v ide la , da sedi K r a m e r še vedno p r i m i z i , zav i la znova v Mercer io , odšla p_? o zkem jašku, po lnem l j u d i , p r i spe l a n a C a m p o San Bar to lomeo , o d p r l a vrata , p red i r l j i vo je z a z v o n i L , tokrat prav k ra t ­ko , k e r je naglo z ap r l a v ra ta .

S ta l je za proda jno mizo , ves majhen onkra j luči p od sve t i l kami iz pozlačene kovine, pikčast vzorec p red temno zloščenim lesom, i n se za ko rak u m a k n i l , k o j o je spoznal .

»Tako,« je de ja la F r anz i ska , »prinašam v a m denar.«

Vze la je bankovce, k i j i h je poprej K r a m e r na t rpa l v žepe, i n j i h položila predenj , p od luč.-

»Z o n i m mJškim n isem ime la nobene zveze,« je r ek la . V i d e l a je presenečene obrv i , prestraše­no začudenje spričo tega, k a r n i n i k d a r doži­vel, k a k o je prešinilo koščeni odreveeel i obraz, ob rn i l a se je, vendar j i je z eno samo k r e t n j a zastavi l pot .

»Toda čemu . . .? « je prepaden vprašal. M i r n o ga je pogledala. »Poznate Shakespea­

rovega .Beneškega trgovca'?« je vprašala. Nisem se zmotil, ženska je, ki se ne zna

braniti. Sicer izkušena, vendar se ne zna bra­niti. Začuden je prikimal.

»Sovražim Shakespeara,« m u je po jasn i la , »če p j m i s l i m na Shvlocka.«

»Prosim, vzemite denar,« je reke l . K r e p k o j o je držal. M o j a hči je.

Franz i ska je odk ima l a . Že je p r i j e l a k l j u k o , ročico n a v ra t ih , k i bodo k o j zazvoni la .

»Vam l ahko k a k o r k o l i pomagam,« je skora j obupano vprašal.

I zpus t i l a je k l j u k o , ke r se je nenadoma ne­česa domis l i l a .

Znano je tud i , d a je Langus že 1.1837 hote l naprav i t i Prešernovo podobo, saj je pesnik često zahaja l v njegov atelje, da b i g ledal nastajajočo s l i ko Primičeve J u ­l i je. Prešeren p a je s l ikar ja , k i je t r d i l , da b i utegni l »biti njegov portre t še kedaj j ako dragocen,« šegavo zavračal češ, tedaj me boš s l i ka l , k o se oženim. Prav tako je zavračal Ano , k i ga je nagovar ja la , naj se da s l i ka t i : »saj imaš mene živega, po m o j i s m r t i p a moje otroke.«

Ce lo zadn ja priložnost se je po nepo­prav l j i v em spletu usodn ih naključij iz ja­lov i la . K o je k r o p a r s k i . ro jak F r a n c Po­točnik, takra t s tavbni asistent n a Jese­n icah, zvedel za Prešernovo smrt , je še i s t i večer, 8. februar ja 1849, pos la l nu jno p i smo svo jemu pr i ja te l ju i n bližnjemu kamnogoriškemu domačinu M a t e j u Lan -gusu. V p i s m u r o t i s l i ka r j a , na j takoj odpotuje iz L jub l jane v K r a n j i n ubogega slovenskega Pe t r a rka vsaj v pos ledn j i u r i na mrtvaškem o d r u nariše.

Pobožnjaški, m o r d a t u d i na-Prešerna l j u b o s u m n i Langus, je Potočniku v odgo­vor sporočil, d a ne utegne p r i t i v K r a n j , »ker se t u d i sam počuti n e k a m bolehne-ga.« Ver je tno p a to n i b i l o res, saj noben sodobn ik nič n i vedel o k a k i Langusov i bo lezn i . S t var n a m postane bo l j ra zum­l j i va , če p o m i s l i m o , k a k odpor je m o r a l čutiti r e l i g i omo usmer j en i Langus do svo­bodnjaškega pesn ika , k i * v gostilniški družbi n i prav nič i z b i r a l besed, kada r je zbada l l icemerce i n mora l i s te .

Tore j za rad i te Langusove »bolehno-sti« S lovenc i n i m a m o s l ike , k i b i brez s lehernih dvomov, ne glede n a skromne sl ikarjeve sposobnost i , p r i kazova l a pesni­kove naravne poteze. P o Prešernovi s m r t i p a j e k m a l u nasta lo splošno obžalovanje, ker je b i l a priložnost za por t re t i ran je pesn ika , živega a l i mrtvega, za vedrih iz­gubl jena. To grenko spoznanje je verjetno vzpodbud i l o tujerodnega, takra t v L jub­l j an i živečega nemškega s l i ka r j a Go lden -ste ina, k i je konec leta 1849 po-spominu na­p r a v i l Prešernovo podobo. S l i k a n i ve l ika , koma j 27 c m mer i v višino, široka pa je 21,5 c m . Izde lana je z o l j i a t i m i ba r vami

na usnjeni pod lag i . Barve" so prav žive, r i sba p a tako monumenta lna , da je marsi­kdo m i s l i l , k a k o ve l ik je or ig ina l , če je oogledal le r eprodukc i j o .

S l i k a r F ranz K u r z von T h u r a u n d Goldenste in , p r i nas le k r a t k o ko Golden-stein imenovan, je b i l ro jen leta 1807 na Solnograškem, u m r l pa je leta 4873 na Duna ju . V le t ih 1835—!o67 jc živel v L jub­l jani i n služboval ko t učitelj r i san ja na M a l i k o v i šoli. S Prešernom sta se dobro poznala , posebno v pesn ikov ih l jub l jan­s k i h le t ih , ko sta b i l a oba med člani obla­stem nepri javl jenega svobodomiselnega društva za »glasbeno zabavo*. Zagotovo je to b i l o leta 1844.

Torej smemo b i t i prepričani, da je G o l ­denstein Prešerna dobro pozna l i n sc ko t i zur j en s l i ka r s posebn im d a r o m za opa­zovanje natanko spomin ja l poko jn ikov ih potez. In res so Ljubljančani, k i so hod i l i m i m o izložbe n a Mes tnem t rgu , k jer je Goldenste in razstav i l s l iko mimoidočim n a ogled, p rav vs i v z k l i k a l i : »To je p a Preše­ren!« B i l je podoben! To je dos t i !

Če še p r imer j amo nekaj avtentičnih spisov pesnikovega obraza z Goldensteino-vo podobo, bomo še bol j zaupa l i s l ikar jeve-m u s p o m i n u i n p r i zna l i njegovo s l iko za najbol j avtentično i zmed vseh neštetih upodobi tev Prešerna,

Pogle jmo najpre j , k a k o Prešerna opi­suje Ji jegova hčerka E rnes t i na (1842—1917) po svo jem s p o m i n u i n po pr ipoved i svoje matere Ane Jelovškove (1822—1875).

(Nadal jevanje prihodnjič)

»"•^TOMIR ZOREČ

Prešernov spomenik v Kranju — Foto: F. Perdan

S X

Lovorovi venci in

Ko je Kronos svojega sina Zeusa vrgel z vsemirskega prestola, se je le-ta z njim spopadel v Olimpiji. Legenda njun boj omenja kot tekmovanje, k i so mu podob­na sledila vsaka štiri leta. — Druga legen­da p r a v i , da j e antične olimpijske igre u s t a n o v i l A p o l o n , ko je^ premagal Herme­sa i n A r e s a . — Zelo popularna je tudi le­genda o ustanovitelju kralju Oinomasu, k i je obljubil svojo lepo hčer Hipodamejo in prestol tistemu, k i ga bo premagal v dirki s četverovprego. V spomin na zvijačno zmago Pelopa, kot pripovedujejo, je ta prvi priredil olimpijske igre. — Izročil o n a s t a n k u o l i m p i j s k i h i ger j e torej več, zato ne v emo , k a t e r e m u b i ver j e l i , še naj­bol j smo se v zadnjem času og r e l i za pri­povedko, k i ustanovitev pripisuje legen­darnemu junaku Heraklu in še n e k a t e r i m

drugim herojem. — Povsem zanesljiv vir pa pravi, da je bil 776. leta pred našim štetjem Koroibos iz Elise zmagovalec olimpijskega teka. Najprej j e bilo do leta 392 — 293 antičnih športnih iger, na­slednje leto pa j ih je rimski cesar Teodo-zij prepovedal. — Sodobnih o l i m p i j s k i h

iger, k i j i h je Francoz D E C O U B E R T I N

oživel na p r a g u 20. stoletja, j e b i l o do

letos, ko je z nova olimpijsko leto, sedem­

najst oziroma štirinajst, ker so t r i o l i m ­

p iade zaradi v o jn odpadle.

Lovorov venec za zmagovalca

Tudi antične olimpijske igre so prirejali vsaka štiri leta.

Ze mesec d n i p r ed pričetkom sp. m o r a l i b i t i vs i t ekmova l c i ter k o n j i z vozovi v O l i m p i j i — svetišču grških bogov, k a m o r

so s icer l jud je h o d i l i n a nekakšno božjo pot . Največje m e d n j i m i je b i l o Zeusovo, k i ga je m e d 77. i n 78. o l i m p i a d o pos tav i l k i p a r L i b o n . Do lgo je b i l o več kot 64 i n široko več ko t 27 m . S t r eho n a d n j i m so nos i l i 10 m v i s ok i s t ebr i . V h r a m u je b i l Zevsov spomenik iz z lata in slonove kos t i , k i ga je naprav i l grški k i p a r F i d i j a .

P rvo ten spored iger je obsegal peteroboj (tek na dolžino s tad iona , k a r je približno 192 m , met d i ska , met kop j a , skok v da l j ino i n r okobc rba ) ter kon jske d i r k e na h i p o d r o m u . T ekmova l je l a h k o - s a m o odrase l i n svoboden G r k , šele o d 36. o l imp iade naprej p a so l ahko nas topa l i t u d i mladeniči, f o v s e m izključene z o l i m p i j s k i h iger pa s-> bi le ženske, k i n i so smele b i t i n i t i m e d gledalc i . Razen tekmovalcev i n n j i h o v i h trener­jev so sme l i p r iha j a t i n a o l imp i j sk e igre t u d i p r eds tavn ik i grških mest , p o l i t i k i , vo jskovod je , f i lozof i i n u m e t n i k i .

K o so o l imp i j ske igre dosegle v s ta r i Grčiji že ve l ik razvo j , so tra ja le svečanosti pet d n i . Prvi dan so po žrtvovanju bogovom, z las t i Zeusu, i z r ek l i o l i m p i j s k o pr isego, k i i m a ve l ik čar tud i še na s edan i i h o l i m n i a d a h . Druci dan

zlate ko­

lajne SKLADNOST — POGUM — ELEGANCA . Vse to bomo vi deli tudi v Tokiu

so b i l a na sporedu t ekmovan ja m l a d i h v vseh panogah. T r e t j i dan so nas top i l i od ras l i v pete-r o b o j u , katerega zadn ja d i s c i p l i n a je b i l a r o k o -bo rba . Četrti dan so bi le na spo r edu d i r k e kon j z vozov i , med t em k o so se na s t ad i onu b o r i l i z orožjem. Zadnji dan pa so p r o g l a s i l i zmagova lca i n m u n a glavo položili l ovorov ve­nec. '

Lovo rov venec je b i l ed ino pr i znan je , k i ga je d o b i l zmagovalec, vendar seveda vseeno n i osta l brez d rug ih nagrad . K o se je namreč v r n i l v svoje rodno mesto, so m u p r i r e d i l i t r i u m f a l e n spre jem. Poleg bogat ih nagrad s* je tedaj p r i ­d o b i l p rav i co brezplačnega o b i s k a v gledališču in je b i l do naslednje o l imp iade sp l oh na j ime ­nitnejši G r k , k i so m u b i l a na stežaj o d p r t a vsa v ra ta .

Junaki iger — ljubljenci publike

Zmagovalec antičnih iger je bil ljubljenec Grčije.

T a nov ih o l i m p i a d a h je zmagovalcev več, j j vendar g ledalc i že najdejo koga , k i se je

še prav posebno od l i kova l , zato postane s i m b o l iger i n l jubl jenec občinstva. Pos ta t i osredn ja osebnost na sodobn ih o l i m p i j s k i h i g rah , k jer nas topa na tisoče športnikov in športnic, p a je res nekaj izrednega.

P r v i zmagovalec na m a r a t o n s k e m t eku n a sodobn ih o l i m p i j s k i h i g rah le ta 1896 v A tenah , grški pas t i r Sp i r o s L o u i s , je b i l že tak o l i m p i j ­s k i hero j . Pos ta l je ne le j u n a k svoje domov ine , pač p a vsega športnega sveta, saj je za t i s t i čas dosegel i/reden športni podv ig . Nepozaben bo osta l tekač na dolge proge Paavo N u r m i , k i je leta 1928 v A m s t e r d a m u dv i gn i l n a noge ves s tad ion , saj se je 10.000 m k o s a l z r o j a k o m R i t o l o , i n ga nazadnje v finišu premaga l .

Ameriški atlet Jeese Owens, k i je 1936. le ta v B e r l i n u osvo j i l k a r štiri zlate ko la jne (100 m , 200 m , 4 x 100 m , da l j ina ) in dosegel t u d i svetovni r eko rd , p a m u H i t l e r n i čestital — tako k o t os ta l im , bo tud i os ta l zap isan v kn j i g i na jpo­pularnejših udeležencev o l i m p i a d . J u n a k p r v i h povo jn ih iger v L o n d o n u p a je pos ta l »češka lokomotiva« Emi l Zatopek. F i n s k i tekač He ino , k i m u je tedaj skušal s l ed i t i , se je nekaj k r o ­gov p r ed c i l j em teka na 10.000 m zrušil.

Športnik številka ena štiri l e ta kasneje v H e l s i n k i h je b i l zmagovalec t eka na 1500 m , Belziiec Roeer Moens. ki dolgo časa tudi s a m

n i mogel ver jet i , d a je osvo j i l p r vo mesto. Pe­čat o l i m p i j s k i m i g r am v R i m u je da la še vedno najpopularnejša športnica._od zadnje o l imp iade , t emnopo l ta W i l m a R u d o l p h . N j e n eleganten ko­rak bo v s a k o m u r osta l v s o o m i n u .

Letos na Daljni Vzhod

Pred nami je osemnajsta olimpiada, ki jo bod« organizirali Japonci.

P rvič so si le - t i p r i b o r i l i to čast že le ta 1932 v B e r l i n u , T a k r a t so namreč sk l en i l i , d a bo T o k i o prizorišče 12. o l i m p i j s k i h

iger leta 1940. T o d a vmes so prišli v o jn i dogodk i na Da l n jem V z h o d u . J a p o n s k a je zasedla Mandžu­r i j o , zato j i je o l i m p i j s k i odbo r igre odpoveda l . O l i m p i j s k o leto je že p r i s ta r ih G r k i h pomen i l o leto m i r u , vendar tedaj običajno n iso odpoveda l i iger, pač p a so p r e k i n i l i z bo j i . K o so g l a sn ik i tedaj po deželi naznan i l i , da se pričenja o l i m p i ­ada, je to m e d vojskujočimi pomen i l o takojšnje premir j e , šele po končanih i g rah so spet p r i ­j e l i za orožje, če se n iso prav n a t e k m o v a n j u vo jskovodje pobo ta l i m e d seboj .

Tako so Japonc i , k i so p r ed vo jno i zmed vseh az i j sk ih športnikov še največ pomen i l i , po 32 le t ih dob i l i možnost uresničiti davno željo, da b i b i l i o rgan iza tor j i o l imp iade . S i ce r so J a p o n c i prvič sodeloval i na o l i m p i j s k i h i g rah 1912. leta v S t o c k h o l m u , k j e r je b i l n j ihov vod ja J i goro K a n o , ustanov i te l j modernega j u d a . Po t em je b i l o na vsak i o l i m p i a d i več j a p o n s k i h športni­kov, k i pa n iso dosegh k a k i h vidnejših uspehov. O l imp i j sk e igre v A m s t e r d a m u (1928) še je ude­ležilo 56 Japoncev , k i so osvo j i l i t ud i p r v o z lato ko la jno — v t r o s k o k u . V Los Ange lesu (1932) so nas top i l i z 200 športniki, osvo j i l i pa so sedem z l a t ih ko l a jn . V B e r l i n u (1936) je t ekmova lo 247 j a p o n s k i h športnikov, vendar so dob i l i le dve z l a t i odličji, p a še i zmed teh K o r e j c i z a ­htevajo eno zase, k e r j e b i l zmagov i t i mara tonec K i t e i S on i z okup i r ane Kore j e . Kasne j e so osvo­j i l i štiri zlate ko la jne v M e l b o u r n u i n p rav t o l i k o v R i m u .

Na domačih tleh Japonci napovedujejo obil­nejšo žetev, vendar se tudi vsi drugi športniki olimpijskih narodov pripravljajo, da bi osvojili čimveč medalj. Med drugim smo med njimi tudi Jugoslovani, ki zlasti v orodni telovadbi, vaterpolu, rokoborbi in nogometu pričakujemo dobre rezultate.

JOŽE ŽONTAR

K o p P

maček • • • P r a v l j i c a

(Op.: Ta prosti prevod češke filmske sati­

rične pravljice mojstra Vojtecha Jasnega

poklanja prevajalec namesto prvomajskih

čestitk našim filmskim delavcem.)

Bilo je . . . ali pa tudi ni b i l o . . , Bolje bi bilo, če bi bilo!

V nekem filmskem mestecu, o katerem so svetovni časopisi le malokrat pisali, za to pa so o njem toliko več pisali, pisarili in razpravljali domači časniki, dnevniki, tedniki in mesečniki — v tem flmskem mestecu torej so živeli (kot povsod) zelo različni ljudje. Nekateri so bili umetniki, drugi so bili razmetniki — ti so bili pridni kot mravlje, oni pa so bili tu na počit­nicah (po zaslugi Strica). Vsi pa so seveda sne­mali filme, saj to je pravljica o filmskem me­stecu.

Toda najznamenitejše osebe v tem mestecu so bile: gospod ravnatelj, njegov sluga Pokorni, direktor Uzmič, tovariš učitelj, teta Klepetulja in stric Potepuh.

Za gospoda ravnatelja pravzaprav nihče ni vedel, zakaj je v filmskem mestu užival največ ugleda in spoštovanja in zakaj je njegova bese­da največ pomenila — saj sploh ni snemal fil­mov. Vedeli so le to, da ima rad nagačene filme in da je strasten lovec na žive filme — pri tem pa odličen strelec. Zato je bil njegov muzej poln nagačenih filmov, na katere je bil zelo ponose?^ K, -^radi katerih se je začel šteti za odličnega poznavalca filma.

Ker je bil gospod ravnatelj tak dober strelec, so nekateri prebivalci f i lmskega mesta začeli izdelovati že kar nagačene filme namesto živih

(temu so strokovno pravilj »avto-cenzura«) in pri tem sčasoma dosegali že kar lepe obrtniške uspehe. Med njimi se je najbolj odlikoval sluga Pokorni, »čigar filme je odlikovala taka spretna nagačenost, da bi jih človek skoraj zamenjal za žive. V žepu je imel vedno polno cvenka in žvenka.

Njegovo nasprotje je bil tovariš učitelj. Ta je imel najraje žive filme, toda, ker je imel »pa­metno« in lepo ženo — je bil tudi sam »pameten« in je snemal žive filme samo za svoje veselje, uradno pa je spoštoval misli in želje gospoda ravnatelja. Posebno še, ker je vedel, da ta rad gleda skozi ključavnico njegovega, studia. Ven­dar pa je bil tovariš učitelj ponavadi brez cvenka — mi bi rekli: bil je pač šolnik...

Šef takoimenovane »materialne baze« je bil direktor Uzmič. Bil je vreden svojega stanu in imena in je posebno rad zapravljal denar s tujimi koprodukcijami, kooperacijami in po­dobnimi finančniškimi žonglarijami, ker je tako upal doseči mednarodno filmsko slavo. (Dočakal je le slovo.)

Strah in trepet meščanov filmskega mesta je bila teta Klepetulja, kot so ji rekli otroci — v resnici pa je imela v rojstnem listu zapisano ime Filmska Kritika. Bila je bistra in po srcu dobra, toda nežne postave in zdravja, zato se je ogibala prepihov. Pazljivo in razumno je opravljala svoje opravljivske dolžnosti vestno le pri vsakem od svojih someščanov in njegovih filmih. O gospodu ravnatelju pa je modro mol­čala.

Na koncu je bil tu še stric Potepuh, ki je preromal že mnoge dežele, videl največ filmov od vseh in bil od vseh najmodrejši. Toda bil je reven in ni imel kamere in ni dobil kredita za film. Zakaj niso mu prav zaupali in večkrat je moral dokazovati, da je v njegovi popotni malhi vse mirno.

Tako je v filmskem mestecu mirno teklo življenje . . . Potem pa je prišel maček!

Se pravi, prišel je stric Čarodej, kot so mu rekli otroci, z lepo sopotnico, ki so ji eni rekli Resnica, drugi pa Poštenost — in s čudežnim mačkom... To vam je bil res nenavaden maček — z njim je stric čarodej snemal filme brez očal.

Čarodej je prišel v mesto, da bi z mačkom posnel film o njegovih ljudeh. Prebivalci film­skega mesta so bili sprva tega veseli, zakaj niso še vedeli, kakšno čudežno moč ima ta maček: da vse pokaže takšno, kot je v resnici. To so spoznali šele na svečani premieri, ki je bila na starem festivalskem dvorišču. Takrat meščani filmskega mesteca niso bili več tako veseli ču­dežnega mačka.

Zakaj direktor Uzmič se je videl pobarvanega s sivo barvo goljufije, teffc Klepetulja in sluga Pokorni sta se ugledala odeta v vijoličasto barvo hinavščine, medtem ko so za gospoda ravnatelja vsi videli, da je pravi kameleon. Veseli niso bili

Obraz: Štefka Drolčeva. Film: »Zarota«. Tema: okupirana Ljubljana. Avtorja: scenarist Primož Kozak in režiser Franci Križaj . . . Kam bomo uvrstili novi »Vibin« film — med Rdeče, Vijoli­časte, Rumene ali Sive? V čas, preden je prišel v mesto maček — ali v čas po tem?

tudi tisti, ki so bili na platnu rumeni — od barve nezvestobe Umetnosti. Sramovali se niso samo tisti, ki so se (kot tovariš učitelj) videli obarvane z rdečo barvo Poštenosti in Ljubezni do človeka. T i so tokrat sklenili, da bodo taki ostali še v naprej io da bodo zdaj oni prevzeli glavno besedo v mestu.

Takoj po premieri so Vijoličasti, Sivi in Ru­meni z gospodom ravnateljem uprizorili lov na nesramnega mačka, ki si je snel očala. Toda ni j im uspelo, da bi ga ustrelili, zakaj na njegovi strani so bili Rdeči in vsi otroci tega mesta.

Zato so se morali Vijoličasti izdelovale; na­gačenih filmov in potvorjevalci življenja, tisti, ki so zaradi nezvestobe Umetnosti postali Ru­meni, in tisti, ki so goljufali Gledalce in Umet­nost zaradi svojega žepa ter zato postali Sivi — z gospodom ravnateljem vred umakniti in prepustiti besedo Rdečim. Od takrat v našem filmskem mestecu ne snemajo več nagačenih filmov, ampak samo žive in tovariš učitelj snenia filme brez strahu pred gospodom ravnateljem, končno pa je dobil kamero in film tuđi stric Potepuh. S svojo pravo barvo je prišla na dan tudi teta Klepetulja, ki je otroci nič več n» zbadajo s tem imenom, ampak spoštljivo po­zdravljajo in ji pravijo Filmska Kritika.

Otroci so zdaj veseli, da živijo v takem film­skem mestu in se pridno učijo, da bodo tudi semi nekoč snemali filme, kakršne dela tovariš učitelj.

Bilo j e . . . pa tudi ni b i l o . . . Nekaj je že res, drugo pa morda še bo!

To pravljico, ki je malo iz sedanjega, maio pa iz prihodnjega časa, je po motivih filma »Ko pride maček« češkega mojstra Vojtecha Jasnega prevedel ki na domača tla prešati'1

DUŠAN OGRIZEK

f

1C

RADIJSKI SPORED V E L J A OD 2. do 8. M A J A

Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15. 6., ?.. 8., 18., 12., 13 15., 17., 22., 23. in 24. u r i ter r ad i j sk i dnevnik ob 1930. O b nedel jah pa ob 6.05, 7.. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23 i n 24. u r i ter rad i j sk i dnevnik ob 1930

SOBOTA — 2. m a j a

6.00 Dobro ju t r o — 8.00 M l a d i n s k a rad i j ska i g ra — 8.45 S lovenske narodne pes­m i — 9.05 Pomladn i z vok i — 10.00 Rad i j ska p r i r edba opere »Ero z onega sveta« — 11.30 c

Prvomajska pot n a Rožnik - | k u P m P r og ram J " T ~ 2 2 1 0

12.05 Čestitke ob p r a z n i k u f, popevkami po svetu -23.05 L i t e r a rn i nok tu rno — 23.15 Nočni a k o r d i

trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega a l buma — 18.00 Ak tua lnos t i doma in v svetu — 18.10 Madžarska zabavna glasba — 18.45 Pota sodobne medic ine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00

ke radi;- K o p e r — 18.00 Ak - L A D J A M A R Y D E A R E . ob 21. 4. ma ja nemški ba-v . f i l m ma inos t i doma in v svetu — u r i F R E D Y Pt >D T U J I M I Z V E Z -18.10 M o j s t r i orkestrske igre 2. maja i ta l . barv. C S f i i m D A M I — 18.45 L j u d s k i par lament — K O R Z I S K A B R A T A ob 15., 17. 5. do 6. maja češki f i !m 19.05 Glasbene razglednice — in 19. u r i . premiera j apon . S M R T S E I M E N U J E E N 20.00 Lepe me lod i i e — 20.30 CS f i lma Z A R A D I L J U B E Z N I G E L C H E N S k u p n i p rogram J R T - 22.10 ob 21. u r i 7 d o g m a j a v v

r : esn i zvok i — 23.05 L i terar- 3. ma ;a amer. barv. C S f : j m POROČNI U R A D A U -n i nok tu rno — 23.15 Z zabav- f i lm I S K A L C I ob 10. u r i , i t a l . R O R A no glasbo vam želimo lahko ba rv . CS f i l m K O R Z I S K A noč B R A T A ob 16., 17. in 19. u r i , Jesenice » P L A V Ž «

premiera amer/ barv . C S 2 - do 3. maja češki f i l m 1 1 1 3 3 3 Filma B R A V A D O S ob 21. u r i S M R T S E I M E N U J E E N -

C E T R T E K

dela — 13.30 L a h k a glasba — 14.00 Iščemo nove talente — 15.05 Sprehod skoz i p o m l a d — 16.00 Dežela, k i jo l j u b i m — 16.40 Ka j so nam za praz ­n ike novega p r i p rav i l i d oma­či sk ladate l j i — 17.05 H a m -

T O R E K — 5. maja

8.05 Zabavna glasba v zhod-no-nemškega rad ia — 8.35 Pe ­ster spored s lovensk ih n a -

m o n d orgle - 17.15 Rad i j ska r o d n i h pesmi - 8o5 R a d i j -igra - 18.11 štirje v e l i k i s k a A ° - l a

pz a s r , e d n ^ s t o . p n j °

operni p r i z o r i - 19.05 Glas- ~ 9 *> ^ o p e v ^ - sp

k a n

bene razglednice - 20.00 P red s k ; h , d e z e l ~ . ^ ^ P o , m ! a d n a

občinstvom in pred m ik ro f o - ^ n a t a ~ l Q l \ ® ™ lT

e n dr ™

oi - 21.00 Igramo za vas - b o s s a " o v a ~ W M s l l k a

22.10 Oddaja za naše izseljen- 2? f , r f x ' ce — 23.05 Do polnoči v p les­nem r i t m u

NEDELJA — 3. maja

ČUDNO D E K L E

3. ma ja amer. f i l m V O J N I H E R O J

6. maja i t a l . špan. ba rv .

Dovje 2. maja ameriški f i lm V O J -

nimaš prednost i — 12.05 Z a -. bavna glasba — 12.15 K m e t i j ­

s k i nasveti — 1225 Domače pesmi in napevi — 1330 S i m -

6.00 Dobro jutro — 6.30 Na - fonični plesi — 14.0o R a d i j -p o t k i za turiste — 7.40 Po- ska šola za višjo stopnjo — govor s poslušalci — 8.00 1 4 3 5 A k a d e m s k i pevski zbor Javna otroška oddaja — 9.05 P° ie »Koroško ohcet« — la . la Naši poslušalci čestitajo in Zabavna glasba 13.30 V to-pozdravl ja jo — I. — 10.00 še r £ « na svidenje — 16.00 V s a k pomnite tovariši — 10.30 O d dan za vas — 17.03 Konce r t Bacha do K o d a l v j a — 11.30 P ° željah poslušalcev — 18.00 Nede l j ska reportaža — 11.50 Ak tua lnos t i doma in v svetu Melodi je n a k i t a r i — 12.05 - ™ ™ Španske in la t inskc-Naši poslušalci čestitajo in amenške melodi je — 18.23 pozdravl ja jo - II. - 13.30 P 'esni orkester R T V L j u b l j a -Z a našo vas — 13.50 Konce r t n a i n megovi so l i s t i — 18.43 p r i vas doma — 14.10 R a d i N a mednarodn ih k n z p o t j i h b i vas poslušali - 15.05 Da- - 59.05 Glasbene razglednice nes popoldne — 16.00 H u m o - — 20.00 Poje K o m o r n i zbor

8.05 S koncer tn ih i n oper- 4. maja jap. CS f i l m Z A R A - G E L C H E N n ih odrov — 835 R a d i j s k a DI LJUBEZNI ob 18. i n 20. 4. do 5. maja i t a l . špan. šola za višjo stopnjo — 925 ttri barv . C S f i l m K R V A V I K A -Jugos lovansk i pevci zabavne 5. maja amer . barv . f i l m P E T A N glasbe — 10.15 P ian is t in BRAVADOS ob 18. in 20. u r i 7. do. 8. maja r u s k i barv . aranžer Fage Cavanaught —• 6. maja amer. barv . C S r i I m B E L E N O Č I 10.30 Pet m inu t , za novo pes- film BRAVADOS ob 18. i n Žirovnica m i co - 11.00 Pozor nimaš 20. uri 2 . maja jugos lovanski f i l m prednost i — 12.05 Zabavna Kranj »STORžIC« glasba — 12.15 K m e t i j s k i na- 30. aprila p o l j sk i f i l m sveti — 12.25 Bo l ga r ska za- G A N G S T E R J I IN F I L A N -bavna glasba - 1 3 . 3 0 Glasbe- T R O P I ob 16. uri, amer. n i sejem - 1435 Naši p o s l u - b a r v . CS film C O W B O Y ob C S f'lm^ K R V \ V I KAPET^ANT šalci čestitajo in pozdrav l ja- jg i n 20 uri j'o —15.15 Zabavna glasba — i . m a j a domači CS f i l m 1-40 L i t e r a r n i sprehod — K O Z A R A ob 10. uri, amer. 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 barv. C S f i l m C O W B O Y ob N I H E R O J Glasbena medigra — 17.15 J 4 u r i f domači f i l m MAČEK 3 - maja jugos lovanski f i l m Ak tua lnos t i doma in v svetu P O D Č E L A D O ob 16., 18. i n t U D N O D E K L E — 18.10 Iz domače koncer- 20 u r i maja i t a l . špan. barv . tantne l i terature — 18.45 T a 2. maja domači f i l m SAŠA C S f i l m K R V A V I K A P E T A N teden v skupščinskih odbo r ih o b 1 0 . u r i ( amer. barv . C S Koroška Bela — 19.03 Glasbene razglednice f n m R A Z B I T A L A D J A M A - 2 m a i a r u s k i b a n - f i l m — 20.00 Četrtkov večer do- R Y D E A R E ob 14. u r i , do- B E L E N O C I mačih pesmi i n napevov — m a č i f i l m MAČEK P O D C E - , m : ; a a m e r b a r v c s

ttrt 21 300 § a

7S-,in20HTO LAD° °b 18" in 2°' UrU ^ D O M N A GRIČU M a r x — 21.00 Izročila 20. sto- 3 m a j ^ a m e n b a r v . C S 4 m a i 2 i če*k- r . ] m C M D T • e t J a - , 7

2 T s 1 0 ^ G ! a s b ? n a m e d " F I ! M R A * B I T A L A D J A M A R Y S E ' I M E N U J E E N G E L C H E M igra — 22.15 S k u p n i p rog ram D E A R E ob 10. u r i , amer. J R T — 23.05 Razpoloženjska b a r v v v fiim I S K A L C I ob Kranjska gora glasba — 23.20 S k u p n i p ro - 14 -m ->Q u r j dom3Č>' f i lm i - do 2. maja amer. ba rv . g ram J R T MAČEK*" P O D # ČELADO ob C S f i l m D O M N A GRIČU

P F T F K — J? • » » ! . 16. u r i . amer. barv. C S f i l m 3 - maja r u s k i barv . f i l m P E T E K - 8. maja C O W B O Y ob 18. u r i B E L E N O C I 8.05 Zabavni zbor i in orke- 4 mair. amer. b a t r . C S ma ia češki f i l m S M R T

tedna — 19.05 . « Cel ja 20.20 Rad i j ska reska tega TJlasbene razglednice — 20.00. Izberite svojo popevko — 21.00 Znamenite operne pred­stave — 22.10 Plesna glasba S k u p n i p rog ram J R 1 — ism — 23.05 H r v a t s k a in s rbska Zabavni moza ik

igra — 21.05 G lasba sloven­s k i h skladatel jev — 22.10 Glasbena medigra — 22.15

SREDA — 6. ma ja

8.05 J u t r a n j i divert imen^o — 8.55 P isan i svet prav l j i c in zgodb — 9.25 S popevkami

10.15 Narodne

glasba za- soliste i n ansam­bel

P O N E D E L J E K — 4. ma ja

8.05 Poje ma l i ženski vokal­n i ansambel — 8.25 Konce r t - po svetu n a zabavna glasba — 8.55 Za pesmi razn ih ev ropsk ih r.aro-m l sde radovedneže — 9.25 dov — 10.45 človek in zdrav-Pojeta sopran is tka M i r k a je — 10.55 Glasbena medigra« Klarič i n tenorist A leksan- — 11.00 Pozor, nimaš predno-der Marinkovič — 10.15 Kra- - st i — 12 05 Zabavna glasba — tek izlet v našo glasbeno 12.15 K m e t i j s k i nasvet i — preteklost — 10.35 Naš p o d l i - 12.25 Valčki in uver ture sk la-stek — 10.35 Glasbena m e d - dateljev lahke glasbe — 13.30 igra — 11.00 Pozor , nimaš Plesi i n razpoloženja — 14.05 prednost i — 12.05 Zabavna Rad i j ska šola za srednjo glasba — 12.15 K m e t i j s k i na- stopnjo — 14.35 Sovjetska^za­sveti — 12.25 S lovensk i pev- bavna glasba — 15.15 Zabav-c i zabavne glasbe — 13.30 na glasba — 15.40 K o m o r n i G lasben i sejem — 14.35 Naši zbor R T V L jub l j ana poje s lo-posiušalci čestitajo i n po- venske narodne— 16.00 V s a k zdrav l ja jo — 15.15 Zabavna dan za vas — 17.05 Chop in — glasba — 15.45 S knjižnega skladatel j — 17.35 Iz fonote-

s t r i — 8 30 P iha lna godba L M f ; . m I S K A L C I ob 16. u r i . i t a l . S E I M E N U J E E N G E L C H E N — 8.55 P i o n i r s k i tednik — b a r v . C S f i l m K O R Z I S K A D u p l i c a 9.25i D iver t imento in s imfo - B R A T A oh 18. u r i , domači 1 m a ; a a m e r . b a r v . CS

\n~ K? " N o C n a , K ! e k u ! MAČEK P O D ČELADO f i I m T R O J A N S K A V O J N A ob — 10.35 Novost n a knjižni ob 20. u r i 20 u r i po l i c i - 1100 Pozor, nimaš 5. m a j a i a n 0 n . C S f i lm Z A - 2 . m a l a amer. barv . CS prednost^ - g.Ll K m e t i j s k i R A D I L J U B E Z N I ob 16. in f i l m T R O J A N S K A . V O J N A ob nasveti — 12.23 Domače pe- 18. u r i , amer. ban- . C S f i l m 20 u r srni in napevi — 13.30 Ins t ru - R A Z B I T A L A D J A M A R Y 3 M A J A A N V , R B A R V C S

V?™!'} , v a \ f tava jo - 14.35 D E A R E ob 20. u r ; fUm T R O J A N S K A V O J N A ob Rad i j ska sola za n:zjo stop- 6. m a t a amer. barv. C S 15 17 M 19 u r j n jo - 14.35 Po l j ska zabavna f . ; i m R A Z B I T A L A D J A M A R Y "5. m a j ; č e š k i F I I M N E I Z -glasba — 15.15 N a p o t k i za t u - D E A R E ob 16., 18 ns te — 1520 Zabavna glasba — 15.45 Jez ikovni pogovori — 16.03 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela An ton ina Dvo faka — 18.00 Ak tua lnos t i doma in v svetu — IS.10 Pes­m i borjbe in dela — K 3 Q P r i

»SVOPODA« !a po ' i sk 1 f i lm

F I L A N -

«r i KORIŠČENI A L I B I ob 18. ur j

6. ma ja češki f i l m N E I Z ­KORIŠČENI A L I B I ob 20. u r i

Straž išč 30. ao

G A N G S T E R J I I N T R O P I ob 20. u r i

1. maja i t a ' . barv. C S f i lm K O R Z I S K A B R A T A ob fft rt

poveduje n a m . . . — 18.45 Iz 20. u r i , domači C S f i lm K O -naših ko lekt ivov — 19.05 Z A R A ob IS. u r i Glasbene razglednice — 20.00 2. m a i a amer. barv . CS Glasben i izlet po K a n a d i — f i l m R A Z B I T A L A D J A M A R Y SREČNA U S O D N O S T ob 18 20.15 Tedenski zunan iepoiitič- D E A R E ob 16., 18. in 20. ur i -> 20. u r i n i pregled — 20.30 O d S c h u - 3. maja domači f i im M A - 2. m a i a amer . barv . C S manna do Rave la — 21.00 ČEK P O D ČELADO ob 18. f i lm GOREČA Z V E Z D A o b

Radovljica 1. m a i a amer . barv . V V

f i im GOREČA Z V E Z D A ob 16. u r i

1. maja jugos lovanski f i l m

S p o m i n na I ta l i jo — 21.15 u n Oddaja o m o r j u in pomor- 6. m a i a domači f i lm 1 ščakih — 22.10 Glasbena med - ČEK P O D ČELADO c b igra — 22.15 S k u p n i p r o g r a m - u r i . J R T — 23.05 Nočni a k o r d i Cerk l j e »KRVAVEC«

20. u r i IA-*v 2. maja amer. barv . f i l m 20. R I M S K A P O M L A D G O S P E

S T O N E ob 16. u r i 2. m a i a amer. barv . C S

Nagradna križanka

30. ap r i l a domači f i l m S A - 6 l m I M I T A C I J A ŽIVLJENJA SA ob 20. uri ob 18. u r i

2. ma ja i t a l . b a n ' . C S f i lm 3. m a g amer. b a n - C S D R A K U T MAŠČEVALEC ob f i l m GOREČA Z V E Z D A ob 17. u r i 1 S -

3. m a i a i ta l . barv . CS f i l m _ 3. m a j a _araer._ b a r v . ^ f i l m

K I N O K r a n j »CENTER«

t - 3 0 * ^ w l a ™ m 5 ; , b a i ? ' • °f D R A K U T MAŠČEVALEC 1 ob R I M S K A P O M L A D GO f i rm COVVBOJ ob 16. u r i , i t a l . 1 7 , 1 9 ^ S T O N E ob 16. i n 20. u r i b a n . C S f i l m K O R Z I S K A X T \ . 5 maja f r a n c f i l m M A *

T u d i za letošnje p r voma j ­ske p razn ike je uredništvo G lasa p r ip rav i l o za naše b r a l ­ce nagradno s l ikovno križan­ko. Rešitve pošljite na u r e d ­ništvo do vključno 13. ma ja . Naslednjega dne, 14. ma ja ob 16. u r i , b o v p ros t o r ih ured­ništva žrebanic. Z a prav i lne

rešitve razp isu jemo nje nagrade:

1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada

nasledV

10.000 din 5.000 d i n 3.000 din 2.G00 din

5. do 10 nagrada: po 1.000 dinar jev.

B R A T A ob 18. i n 20. u r i , pre- ^ a k J o . mie ra jugoslovanskega f i l m a » . J L * W J S ? ? * C S f u m

MAČEK P O D ČELADO ob 22. K O Z A R A < » 1 7 - u n

u r i K r o p a 1. ma ja jugos lovansk i film % m a j a domači f i l m SA -

MAČEK P O D ČELADO ob SA ob 17. u r i 10. u r i , i t a l . b a n . C S f i l m Jesenice »RADIO« K O R Z I S K A B R A T A ob 15., 1. do 3. m a i a i t a l . barv . 17. in 19. u r i , p rea i i e ra amer . špan. f i l m K R V A V I K A P E - N A P O V E D A N S E S T A N E K ob barv , C S f i lma R A Z B I T A T A K .10. ur j

MAČKA S T E G U J E K R E M P L J E ob 20. u r i

6. ma ja franč. f i lm MAČKA S T E G U J E K R E M P L J E ob 18. i n 20. u r i

7. m a i a amer. barv . C S film L J U B I V A S E ob 20. u r l

8. maja angleški f i lm N E -

J A N E Z KRAMAR;

S a m s svojo zlo s lutnjo Sedel je v k o t u na p e r z i j s k i p r e ­

prog ! , nas lan ja l se je n a z i d . O b r a z je i m e l ko t masko , m r k o , ledeno m a s k o ; b i l je k o t k i p . C igare ta m u je v ise la iz us t ko t b i hote la reči: »Saj n i s e m njegova«. K o l e n a je ime l skrčena, r o k a m u je počivala n a dek l e tu , k i je ležalo po leg n je ­ga. G l eda la ga je z v e l i k i m i , črnimi očmi, p o l n i m i ugan ja , d a se p r e ­makne iz te otope lost i . Z r o k o je šla skoz i njegove lase, počasi i n nežno, hote la ga je z d r a m i t i . N i uspe la , ostal je negiben — ko t d a se n i nič zgodi lo . »Le kaj m u je,« s i j e m i s l i l a , »ob p o d o b n i h prilož­nos t ih je b i l vselej drugačen; zna l je uživati, se vese l i t i , p e t i . . . «

Vsega tega danes n i b i l o v n j em. Zgan i l se je, vzel c igareto iz ust , zaka j s lep i lo ga je, oči so ga pekle — s icer pa m u je b i l o vseeno. V i ­det i n i ime l kaj — v sobi je b i l a tema, slišal je samo lahen šepet i n šum bos ih nog, k i so skora j ne­slišno podrsava le po p a r k e t u . Vse to je b i l o nekako usk la jeno z ritmom melodi je , k i je p r iha j a l a iz naspro tnega ko t a .

V s e to m u je da lo v ide t i , da n i ­sta sama , toda b i l je k l j u b t emu tako s am — s a m š* svojo m i s l i j o —; Obraz se m u je še bo l j pomračil, i s k a l je svetlobe, nekaj svetlega, on ki j e b i l vedno željan teme — on , ki se je počutil v t em i tako moč­nega. K a r je b i l o pri be l em dnevu zanj nemora lno , je b i l o ponoči t a ­ko privlačno, za tem je čutil nekako potrebno, kot zver, k i se odp rav l j a zvečer na lov, da se nas i t i , da za­dovolji s vo j emu n a g o n u . . .

Te misli niso veljale samo zan j , ne, za vse, ki so bili v tej s ob i . Se­daj ni bH njihov, bil je sam zase, sam s svojo zlo s lu tn jo , zato je os ta l še naprej negiben i n nem. Oči j e imel zaprte in videti je b i l o , kot da spi. ''Izdajala ga je le c i ga ­reta, ki je vztrajno dogorevala m e d n j e gov im i u s t n i c a m i . Dobro je ve­del, kaj se godi o k o l i njega. V m i ­slih si je us t va r j a l s l i ko — s l i k a je bila j a s n a ko t podnev i .

Te lesa obeh spo lov , tesno opr i j e ­ta, so plesala, plesala, ali se samo stiskala, nagibala se drug proti d r u -iemu, se zopet stiskala, kot bi se hotela vpiti drugo v drugega. Ustni­ce so drhtele, nalahko drsele po koži, kot b i se bala, da se ne rani­jo. Prsi, nežne, mehke in trde, po-

§Scene z dlako, so se združile, bo­so se gibali enakomerno ko t n i -

lo na url, koleno je našlo pro­stor med stegni in vse se je gibalo, W t e l o ali samo nalhano treslo ob

z v o k i h glasbe. P r s t i , močni i n de­be l i t er do l g i i n nežni, so se v d i ­r a l i v meso , božali telesa, k i so zaudar ja la p o zno ju , k i se je m e ­šal z von j em pijač, p o l i t i h po m i z i , pa rke tu , i n z d i m o m cigaret . S o b a je b i l a nasičena s težkim z r a k o m ; dušilo ga je vse to i n vede l je, d a tega ne bo več; prvič se j e zavedel samega sebe v t a k e m vzdušju — ne, tega m o r a b i t i konec ! Spek l o ga j e v u s ta . »Spekel se boš, dra ­gi,« je slišal.

B i l o j e prepozno . Spek lo ga je, bolečina j e šla skoz i telo — pre ­maga l se je, počasi odložil ogorek v pepe ln ik po leg sebe, k j e r je do-goreval napre j .

»Tudi onadva bos ta dogorela,« s i je m i s l i l , k o j u je g ledal . Dek le v pepe ln iku n i v ide lo ničesar drugega kot pepel — le kaj je m i s l i l a . . . ? Njene m i s l i so bi le ob n jem. Čaka­la je, da se pr iv i j e k nje j , da jo ob jame, j o p o l j u b i nežno, ko t je znal samo on . P r s i so se j i vzd igo-vale ob m i s l i , da b i zaplesala — da b i se s t i sn i l a k n j e m u , položila g la­vo na njegovo r a m o — ustnice pa b i našle njegov vra t . V p i l e b i se van j , kot nekoč, k o j i je šepetal; »Delaj, k a r de lam sam, pozab i n a ves svet — m i s l i , da sva sama.«

K a d a r je b i l s labo razpoložen, je govor i l : »Vse oko l i je laž i n preva­r a , l jud je samo gledajo, kje bodo kaj dob i l i — načinov ne i zb i ra jo —; naj bo nekdo nesrečen, kaj j i h to br i ga — on i uživajo . . .«

V g lav i so j i zvenele te besede, b i ­le so glasnejše ko t z vok i popevke,

- k i so p r iha j a l i iz nasprotnega ko ta , b i l e so glasnejše kot t isto šepeta­nje i n drsanje nog. Vse to je m i ­s l i l a i n posta lo j i je vroče. Še bo l j s i je odpela b luzo ; v temi se n i v i ­delo, da je na p r s i h zmečkana, n i ­so se v ide l i od t i s i prs tov ha njej , k i so še ma lo prej držali kozarec v i na i n tako j nato s t i sn i l t kan ino i n meso, kot s t i ska ln i ca , k i s t i ska grozdje v v ino , katerega madeži so osta l i na tej snežnobeli b l u z i . P lo ­šča na g ramo fonu se je v r te la n a ­pre j , po njej je drse la igla in slišal se je glas: »It 's n o w o r nev e r . . . « ; to zanjo n i ve l ja lo , počutila se je samo. In k a k o se poruči on , s i je m i s l i l a , še vedno je gledal v pe­pe ln ik , k j e r sta dogorevala ogorka , d i m obeh se je združeval — kot te­lesa, k i so ležala, sedela i n stala po s o b i . . .

D i m j e bH vse gostejši i n v sob i m u je pos ta lo neznosno.

(Nada l j evan je prihodnjič)

13

1

V E L J A OD 2. DO 8. MAJA

O V E N (21. 3. — 20. 4.) ' P O Z A B L J I V O S T " i n zaletavost nekaj p okva r i t a . Ne izogibaj se ose­be drugega spo la , k i b i te r a d a v ide la . Egoistične težnje b o d o maščevalne. Izlet. ^

BIK (21. 4. — 20. 5.) K R I T I Č N A s i tuac i j a življenjskega pomena se še n i u m i r i l a . Po­t rebno je več osebnega pr i zadevan ja in m a j h n a in te rvenc i ja n a v i s okem mes tu . Ne tolmači svo j ih m i s l i preveč na glas. Svo je ­v r s tno dar i l o i n i z raz i hvaležnosti.

DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) P R I J E T N O nežno presenečenje, vendar se preh i t ro prepustiš pe­s i m i z m u , s čemer vse pokvariš. Premišljevanje o v sakodnevn ih te­žavah zna b i t i usodno . O m i s l i s i krajše vsakodnevne iz lete v naravo .

RAK (21. 6. — 22. 7.) NEPRIČAKOVANO presenetiš pr i ja te l j e s k a v a l i r s t v o n v domače p a s p o z n i m p r i h o d o m . P r v o m a j s k a doživetja te bodo še nekaj časa vznemi r ja la . O b i s k

L E V (23. 7. — 22. 8.) Z A P O Z N E L O pr i znan je se bo odražalo t u d i v denarn i c i , zavzelo p a bo jez ike vsaj za nekaj časa «pravl j ivcem, če ne prekoračiš meje s t rpnos t i . Težko pričakovano s tvar se le pr ipe l j e , še v p r a ­v e m času udariš po m i z i , p reg loboko p a nekaj pogledaš.

DEVICA (23. 8. — 22. 9.) N E K A T E R E službene novost i in s p o m i n i na prazn ike t i požro nekaj živcev. Več i zna jd l j i vos t i i n p rev idno govorjenje v sob i z okrog lo m i zo . Težave z o t r o k o m .

TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) P O N E P O T R E B N E M se v sredo zvečer razburiš zarad i čustvenih zadev. Sprostiš i n umiriš se p r i svo jem »konjičku.« N e k o m u iz-kažeš hvaležnost za sugesti je i n m o r a l n o pomoč. P r i j e tna sobota , vendar bo nekdo odveč.

ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) G M O T N I položaj se bo neko l i k o izboljšal, vendar se posvetuj z drago osebo p r e d n a k u p o m . Spomladanske u t ru j enos t i ne pre-ženeš s turško kavo ; ne izogibaj se večernih sprehodov.

S T R E L E C (23. 11. — 22. 12.) K O K E T I R A N J E te sprav i v dokaj neroden položaj. Domači spo r se i zg lad i z o b i s k o m s t r i ca i n tete. Raztresenost v službi utegne pos ta t i maščevalna — v kove r t i namreč. G lavobo l .

KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) N E H O T E UŽALIŠ osebo, k i te cen i i n t i hoče pomaga t i . S i v i lasje za rešitev osebn ih p rob l emov . Uspešna u r a d n a pot , t o d a brez umetne korajže — kozarčka. Neka j t i bodo j avno p r i z n a l i .

VODNAR (21. 1. — 19. 2.) N E K A O S E B A te ne taktno odbi je , p a ka j k m a l u vse p o p r a v i . V k o l e k t i v u poveš neka j ' pametnega, d o m a pa molčiš. Ugodnos t z a kupčije.

RIBI (20. 2. — 20. 3.) SREČAŠ sorodno dušo, vendar p r e k m a l u pričneš s širokogrudni-m i o b l j u b a m i . Neke svoje ideje ko r i s tno uporabiš p r i de lu , t oda naletiš n a nerazumevanje p r i šefu z a rad i o zkos t i . T rmog lavos t i n užaljenost ne bos ta u s t m e n i — u d a r i po m i z i .

TELEVIZIJA SOBOTA — 2. maja

R T V Beograd 10.00 Igraj-g se —- oddaja za otroke —

Ljubljana 11.00 Čestitke lrjem — R T V Zagreb

Speedway — prenos iz Crikvenice — R T V

^reb 17JO Magnetoskopski posnetek nogometne tekme iz

ondonjt — R T V L|ub|fana ?.00 T V obzornik, 1920 g e -~~~taz& iz oddaljenih, krajev,

D Kaj bo prihodnji teden sporedu — J T V 20.00 T V

— R T V Ljubljana oddaja — M o č *

ska men i ca — TV opera, 22.35 »Odboj« — f i l m , 2325 P o r o ­čila

NEDELJA — 3. maja

RTV Beograd 11.00 Kmetij­ska oddaja — RTV Zagreb 1120 Filmi iz Dvsnejevega sveta, 1555 Športno popol­dne — RTV Ljubljana 1730 »Šoljena zemljac — film, 18.00 Smrt največjega detektiva — TV podlistek — Evrovizija 1820 Vzpon na Eifflov stolp — RTV Ljubljana 15.10 Mla­dinski TV klub — JTV 2<LTM TV dnevnik — RTV Beograd 20.45 Veder poezija ali

P O N E D E L J E K — 4. maja SREDA, 6. maja

R T V Ljubljana 10.40 Tele­vizija v šoli, 1520 Ponovitev šolske ure — R T V Zagreb 17.30 Tečaj angleškega jezika, 18.00 T V v šoli — R T V Ljub­ljana 1830 Poročila, 1835 Lutkovni in risani filmi, 19.00 T V obzornik — J T V 19.30 Te­denski športni pregled, 20.00 T V dnevnik — R T V Beograd 2030 Celovečerni film, 22.00 Poročila

TOREK — 5. maja

Beograd Beo-pomlad — zabavno-

~ aja, Zad-a

R T V L j u b l j a n a 17.00 R u ­ščina n a T V , 17.30 Angleščina n a T V , 18.00 Poročila, 18.05 Čarobni gumb — s l i kan i ca , 1820 P i o n i r s k i T V s tud io , 19.00 T V obzorn ik , 19.30 Sp r e ­h o d skoz i čas — J T V 20.00 T V dnevn ik — R T V Zagreb 20.45 Zabavno-g lasbena odda­j a — R T V L j u b l j a n a 21.45 K u l t u r n a , t r i buna , 22.15 Se ­r i j s k i f i l m o inšpektorju Lec-l e r cu , 22.45 Poročila

ČETRTEK — 7. maja R T V Zagreb 10.00 T V v šoli

— R T V B e o g r a d H.00 Tečaj f rancoskega j e z i ka — R T V Zagreb 1730 Tečaj angleške­ga j e z i ka , 18.00 Poročila — R T V B e o e r a d 18.10 N a Črka

n a črko . . . — R T V L j u b l j a ­na 19.00 T V obzo rn ik — R T V Zagreb 19.30 N a r o d n a g lasba — J T V 20.00 T V dnevn ik — R T V L j u b l j a n a 20.30 Guber ­na to r — T V d r a m a , 2220 P o ­ročila

P E T E K — 8. maja * R T V L j u b l j a n a 17.00 R u ­

ščina n a T V , 17.30 Angleščina na T V , 18.00 Poročila, 18.05 »Partizanski dokumenti«, 1830 Po l judno znanstvena odda ja , 18.50 G lasben i kotiček, 19.00 T V obzorn ik , 19.30 R e s n a g lasba — J T V 20.00 T V dnev­n i k — R T V Beograd 20.30 Propagandna odda ja — R T V Zagreb 20.45 Celovečerni f i l m — R T V L jub l j ana 22.15 Jazz n a » t r o n u <15 Bv.»-/^-XSI~