Embed Size (px)
Citation preview
KO
NTR
OLA
ME
TEO
RO
LOŠK
IH P
OD
ATK
OV
Slik
a 1:
Gra
f od
stop
anj t
laka
na
post
aji A
od
prič
akov
anih
vre
dnos
ti gl
ede
na o
koliš
nje
post
aje.
Vre
dnos
t 0 n
a gr
afu
pred
stav
lja p
ričak
ovan
o vr
edno
st.
V o
bdob
ju o
d fe
brua
rja d
o m
aja
1999
se
je p
ojav
il pr
elom
(sk
ok)
v ča
sovn
em n
izu
poda
tkov
. Vzr
ok z
anj
smo
našl
i v
spre
men
jene
m
oziro
ma
napačn
o ko
rigira
nem
mer
ilnem
sen
zorju
. Tu
di o
stal
a večj
a od
stop
anja
so
im
ela
vzro
k v
razl
ični
viš
ini
dveh
inš
trum
ento
v za
prit
isk
-po
dnev
i so
iz
vaja
li ročn
e m
eritv
e na
inšt
rum
entu
na
eni n
adm
orsk
i viš
ini,
ponoči
pa
je
poda
tek
poda
la a
vtom
atsk
a m
eteo
rolo
ška
post
aja,
ki
stoj
i na
dru
gi v
išin
i. R
azlik
a je
bila
10
m. N
a os
novi
te a
naliz
e sm
o ne
skla
dje
odpr
avili
.
Zna
ki za
atm
osfe
rske
poj
ave
VREM
ENSK
I PO
JAVI
Met
eoro
lošk
e sp
rem
enlji
vke
po S
love
niji
se m
erijo
na
okro
g 25
0-ih
pos
taja
h. N
abor
spr
emen
ljivk
je o
dvis
en o
d vr
ste
post
aje.
Pov
preč
no s
e m
eri i
n op
azuj
e ok
rog
40 s
prem
enlji
vk n
a po
staj
o v
enem
dne
vu.
Opa
zova
lci n
a gl
avni
h po
staj
ah sl
edijo
vre
men
u v
urni
h in
terv
alih
, na
posta
jah
nižj
ega
rang
a, k
ot so
klim
atol
oške
in p
adav
insk
e po
staj
e, p
a je
gos
tota
mer
itev
3 kr
at n
a da
n al
i sam
o dn
evna
. Vel
ik n
apre
dek
v sl
eden
ju v
rem
ena
se je
zgo
dil z
uve
dbo
avto
mat
skih
met
eoro
lošk
ih p
osta
j, ka
teri
h po
datk
e zb
iram
o in
upo
rabl
jam
o v
real
nem
čas
u. O
stal
e po
datk
e ur
no, d
nevn
o in
mes
ečno
zbi
ram
o te
r ko
ntro
liram
o s
kont
roln
imi p
osto
pki,
ki s
mo
jih r
azvi
li v
Odd
elku
za
kont
rolo
pod
atko
v, p
o pr
ipor
očili
h Sv
etov
ne m
eteo
rolo
ške
orga
niza
cije
(SM
O).
Sam
o pr
aviln
o iz
mer
jen
in k
ontr
olir
an p
odat
ek je
lahk
o os
nova
za
nada
ljno
obde
lavo
in r
azlič
ne š
tudi
je o
vre
men
u. Z
vse
več
jim r
azvo
jem
tehn
ike,
rač
unal
nišk
ih z
mog
ljivo
sti i
n raču
naln
iških
oro
dij s
e ka
žejo
mož
nost
i raz
voja
tudi
na
podr
očju
kon
trol
e po
datk
ov. K
valit
eta
poda
tkov
je v
prv
i vrs
ti od
visn
a od
kva
litet
e m
erite
v in
opa
zova
nj n
a po
staj
ah. Z
a kv
alite
tnim
i mer
itvam
i pa
zmer
aj s
tojij
o kv
alite
tno
uspo
sobl
jeni
opa
zova
lci i
n vz
drže
valc
i mer
ilne
opre
me.
Zel
o po
mem
bne
so tu
di lo
kaci
je, u
stre
zno
izbi
rana
mer
ilna
mes
ta in
gle
de n
a po
treb
e lju
di, g
ospo
dars
tva
in ra
zisk
oval
cev,
pre
dvse
m k
limat
olog
ov, d
ovol
j gos
ta m
eriln
a m
reža
. Naj
več
so v
redn
a tis
ta m
eriln
a m
esta
, ki i
maj
o do
lg n
epre
trga
n ni
z mer
itev,
ki u
stre
zno
pokr
ivaj
o do
loče
no p
odročj
e in
jim
urb
aniz
acija
ni s
prem
enila
mik
rokl
ime.
V O
ddel
ku za
kon
trol
o po
datk
ov iz
mer
jene
vre
dnos
ti pr
ever
jam
o z r
azlič
nim
i kon
trol
nim
i m
etod
ami,
logičn
imi i
n pr
osto
rski
mi.
V en
em m
esec
u gr
e ta
ko s
kozi
kon
trol
o pr
ibliž
no 3
00.0
00 iz
mer
kov
in o
pazo
vanj
. Pod
atko
vna
nesk
ladj
a in
nap
ake
odpr
avlja
mo
ter
nanj
e op
ozar
jam
o op
azov
alce
in
vzdr
ževa
lce
mer
ilne
opre
me.
V z
adnj
ih le
tih v
ključu
jem
o v
kont
rolo
tudi
dal
jinsk
e m
eritv
e, r
adar
in M
SG m
eritv
e. P
o kv
alite
ti po
datk
ov in
kon
trol
nih
met
odah
sm
o pr
imer
ljivi
z d
ržav
ami s
redn
je E
vrop
e.
Nek
aj z
nači
lnih
rez
ulta
tov
kont
role
je
na p
riču
joče
m p
laka
tu.D
rugi
del
pla
kata
je
nam
enje
n po
treb
am i
n od
zivu
jav
nost
i na
naš
o zb
irko
pod
atko
v, d
ilem
am g
lede
avt
omat
izac
ije m
erite
v, p
robl
emu
opaz
oval
cev
in iz
zivo
m, k
i jih
pri
naša
zmer
aj v
ečja
klim
atsk
a va
riab
ilnos
t in
“tre
nutn
i” t
rend
glo
baln
ega
ogre
vanj
a.
A
genc
ija R
S za
oko
lje –
Ura
d za
met
eoro
logi
jo, 2
005.
Prip
ravi
la:
Met
ka R
oeth
el-K
ovač
in Z
orko
Vič
ar
Slik
a 2:
Prim
er n
orm
alno
del
ujoč
e po
staj
e. A
naliz
a m
erite
v zr
ačne
ga p
ritis
ka
na p
osta
ji B
, je
poka
zala
prič
akov
ano
pros
tors
ko p
rimer
ljivo
st z
oko
liški
mi
post
ajam
i. Po
sam
ezna
več
ja o
dsto
panj
a so
pos
ledi
ca n
apač
no o
dčita
nih
mer
itev
(člo
vešk
i fak
tor)
. Sluča
jnim
nap
akam
se
ne d
a iz
ogni
ti. T
rudi
mo
se,
da b
i jih
bilo
čim
man
j.
Slik
a 3:
Na
post
aji C
so
ob d
oloč
enih
term
inih
v p
odat
kih
z av
tom
atsk
ega
mer
ilnik
a iz
razi
to v
elik
e ko
ličin
e pa
davi
n (r
deča
bar
va),
ki p
a go
tovo
ne
odra
žajo
dej
ansk
e ko
ličin
e. A
vtom
atsk
i mer
ilnik
je d
ajal
sis
tem
atič
no n
ekol
iko
višj
e vr
edno
sti p
adav
in.
SYN
OP
in K
LIM
A m
eritv
e se
pre
kriv
ajo.
Slik
a 4:
Prim
er a
naliz
e pa
davi
n ka
že š
e sp
reje
mlji
ve ra
zlik
e, k
i so
v m
ejah
dop
ustn
ih
odst
opan
j (10
% z
a A
MP)
. Na
post
aji D
so
mer
itve
z av
tom
atsk
im m
eriln
ikom
(AM
P)
v veči
ni p
rimer
ov z
anes
ljive
in s
e uj
emaj
o z
ročn
imi m
eritv
ami (
KLI
MA
in S
YN
OP)
, kl
jub
tem
u pa
v n
ekaj
term
inih
prid
e do
man
jšeg
a iz
mer
ka, k
ar je
pov
zroč
ilo ra
zlik
o v
kum
ulat
ivi.
V m
eteo
rolo
škem
arh
ivu
imam
o zb
rane
or
igin
alne
zap
ise
met
eoro
lošk
ih m
erite
v in
op
azov
anj o
d le
ta 1
850.
Vel
iko
poda
tkov
je
že r
ačun
alni
ško
obde
lani
h.
Kva
litet
a za
dnje
ga, p
ovoj
nega
obd
obja
, je
prim
erlji
va s
kva
litet
o se
danj
ih m
erite
v,
za
obdo
bja
pred
dr
ugo
vojn
o pa
je
po
treb
no p
ozna
ti in
upo
štev
ati
takr
atne
m
eriln
e m
etod
e in
inšt
rum
ente
.
Poud
ariti
m
oram
o,
da
je
prav
m
eteo
rolo
gija
en
a na
jsta
rejš
ih
aplik
ativ
nih
ved
na sl
oven
skem
oze
mlju
.
KR
ATK
A Z
GO
DO
VIN
A
ZRAČ
NI T
LAK
PA
DA
VIN
EM
erje
nje
pada
vin
se iz
vaja
ročn
o, z
regi
strir
nim
i in
avto
mat
skim
i mer
ilnik
i. Po
sebe
n pr
oble
m
pred
stav
ljajo
meš
ane
in tr
de p
adav
ine,
kak
or tu
di z
elo
inte
nziv
ne p
adav
ine,
zam
ašitv
e po
sod
in
pa m
otnj
e av
tom
atsk
ih m
eriln
ikov
zar
adi n
evih
t in
osta
lih v
pliv
ov e
lekt
rični
h m
oten
j. Pr
imer
jali
smo
tri i
zvor
e po
datk
ov z
a po
staj
i C
in
D (
spod
nji
slik
i): S
YN
OP
depe
še
(zao
krož
ene
pada
vine
na
celo
vre
dnos
t), p
odat
ke i
z kl
imat
ološ
kih
poroči
l (K
LIM
A),
ki s
o ročn
o m
erje
ne in
pod
atke
iz a
vtom
atsk
e po
staj
e (A
MP)
. Pim
erja
va p
odat
kov
je v
obd
obju
treh
m
esec
ev p
okaz
ala
razl
iko
v zb
rani
kol
ičin
i pa
davi
n (k
umul
ativ
no).
Pri
obeh
pos
taja
h je
uj
eman
je S
YN
OP
poda
tkov
in p
odat
kov
iz k
limat
ološ
kih
poroči
l (K
LIM
A)
dobr
o. D
rugačn
e re
zulta
te p
a da
prim
erja
va m
ed k
lasičn
o (K
LIM
A) i
n av
tom
atsk
o m
eritv
ijo (A
MP)
.
010
020
030
040
050
060
070
080
090
0
2.7.2000
6.7.2000
10.7.2000
14.7.2000
18.7.2000
22.7.2000
26.7.2000
30.7.2000
3.8.2000
7.8.2000
11.8.2000
15.8.2000
19.8.2000
23.8.2000
27.8.2000
31.8.2000
4.9.2000
8.9.2000
12.9.2000
16.9.2000
20.9.2000
24.9.2000
28.9.2000
kumulativa padvin (mm)
AMP
SYNO
P
KLIM
A
0
100
200
300
400
500
2.7.2000
6.7.2000
10.7.2000
14.7.2000
18.7.2000
22.7.2000
26.7.2000
30.7.2000
3.8.2000
7.8.2000
11.8.2000
15.8.2000
19.8.2000
23.8.2000
27.8.2000
31.8.2000
4.9.2000
8.9.2000
12.9.2000
16.9.2000
20.9.2000
24.9.2000
28.9.2000
kumulativa padavin (mm)
KLIM
A
SYNO
P
AMP
Ned
opus
tno
odst
opan
je
Dop
ustn
o od
stop
anje
024681012141618
1.10
.6.
10.
11.1
0.16
.10.
21.1
0.26
.10.
31.1
0.5.
11.
10.1
1.15
.11.
20.1
1.25
.11.
30.1
1.
Odkloni (hPa)
ob 7
hob
14h
ob 2
1hlin
eare
n tr
end
ob 2
1h
Nap
aka
pri o
dčit
avan
ju
-3-2-10123
1.2.
7.2.
13.2
.19
.2.
25.2
.3.
3.9.
3.15
.3.
21.3
.27
.3.
2.4.
8.4.
14.4
.20
.4.
26.4
.2.
5.8.
5.14
.5.
20.5
.26
.5.
Odkloni (hPa)
ob 7
hob
14h
ob 2
1h
Nap
ačn
a ko
rekc
ija
senz
orja
S
tele
graf
om so
opa
zova
lci v
pr
etek
lost
i poš
iljal
i pod
atke
o v
rem
enu.
Ferd
inan
d Se
idl
je
bil
priro
dosl
ovec
, ki
je
v K
rške
m p
osta
vil
met
eoro
lošk
o op
azo-
valn
ico.
O
bjav
il je
več
del
s po
droč
ja k
limat
olo-
gije
med
njim
i tud
i de
lo: K
lima
Kra
nj-
ske.
Pleč
niko
va
met
eoro
lošk
a hi
šica
na
Kon
gres
nem
trgu
Leta
185
6 so
pod
atke
vpis
oval
i že
v tis
kane
obr
azce
.
To
je e
dini
Sve
t, ki
ga
imam
o!!!
Sl
ika
iz:
http
://w
ww
.atla
svan
stol
k.nl
/exh
ibiti
ons/
flood
sof1
953.
shtm
l
Izzi
vi, k
i jih
pri
naša
zm
eraj
več
ja k
limat
ska
vari
abiln
ost i
n “t
renu
tni”
tre
nd g
loba
lneg
a
ogre
vanj
a.
Arh
iv p
odat
kov,
pot
rebe
in o
dziv
i ja
vnos
ti.
Dan
es s
kora
j ni p
odročj
a čl
oveš
kega
del
a (g
ospo
dars
tvo,
pr
omet
, zna
nost
, šol
e, s
odišča
itn)
, kje
r bi
lahk
o sh
ajal
i br
ez
met
eoro
lošk
ih
poda
tkov
iz
pa
pirn
ateg
a in
raču
naln
iške
ga a
rhiv
a. N
a le
to p
osre
duje
mo
vsaj
1.0
00
razl
ični
h m
eteo
rolo
ških
ur
adni
h do
piso
v st
rank
am
razl
ični
h pr
ofilo
v, d
a ne
om
enja
mo
tistih
, s
kate
rimi
kom
unic
iram
o pr
ek t
elef
ona
in a
noni
mno
pre
k sp
letn
e st
rani
. Po
men
ljiv
je o
dziv
ene
ga i
zmed
upo
rabn
ikov
na
ših
poda
tkov
, ta
kole
pr
avi:
"Hi!
Odlično,
zares
impresivno -
niti
približno
si
nisem
predstavljal k
ako
uporaben a
rhiv
ste
ustvarili! Z
ares h
vala z
a pomo
č in
izredne
podatke
g.
XY.
In
seveda
prošnja, d
a jih
smem n
ekaj n
avesti v
knjigi
(XY).
Gre
za
strokovn
o literaturo.
V dodatku
skušam s
teh.
vidika o
pisati r
adijsko
postajo
XY.
Če
mi o
bjavo
dovolite,
prosim š
e za p
omoč
pri
imenovanju
literature.
Lep
in
prijeten d
an!
xy".
Sev
eda
so t
udi
prip
ombe
na
naše
del
o, p
redv
sem
, da
je
mer
ilna
mre
ža z
elo
redk
a.
Slov
enija
je n
amreč
klim
atsk
o iz
jem
no r
azno
lika,
kar
je
sice
r (la
hko)
nje
na p
rimer
jaln
a pr
edno
st, a
met
eoro
lošk
o gl
edan
o, z
ahte
va n
ekol
iko
gost
ejšo
mre
žo m
erite
v. L
judi
pa
v z
adnj
ih l
etih
izj
emno
mot
i, da
je
arhi
v na
ših
poda
tkov
zel
o sk
rom
no z
asto
pan
na I
nter
netu
. M
noge
ar
hivs
ke m
eteo
rolo
ške
poda
tke
za sl
oven
ske
kraj
e do
bijo
pr
ej n
a tu
jih k
ot n
a do
mač
ih s
plet
nih
stra
neh.
V s
mer
i In
tern
etne
odp
rtost
i po
datk
ov s
o še
nek
ater
e di
lem
e, k
i pa
jih
bom
o re
ševa
li v
koris
t upo
rabn
ikov
. Naš
e po
datk
e hr
anim
o ta
ko v
pap
irnat
i obl
iki,
kot v
ele
ktro
nski
(okr
og
20 G
B).
Dos
top
do r
ačun
alni
ško
obde
lani
h po
datk
ov,
bazn
ih ta
bel,
je iz
jem
no e
nost
aven
, saj
lahk
o pr
eko
SQL
jezi
ka
(Sta
ndar
d Q
uery
La
ngua
ge)
zelo
hi
tro
in
’ele
gant
no’ č
rpam
o po
datk
e. O
mog
oča
nam
tudi
razl
ične
st
atis
tike
za
polju
bno
post
ajo
in
obdo
bje.
Is
kanj
e ek
stre
mov
, pov
preč
ja, r
azvr
ščan
je p
odat
kov,
prim
erja
va
med
pos
taja
mi
in p
odob
no j
e pr
ek r
elac
ijski
h ba
z in
SQ
La re
s prij
azno
. Zda
j lah
ko o
dkrij
emo
tudi
več
nap
ak.
Tren
utna
tes
tna
Intra
netn
a m
aska
za čr
panj
e kl
asič
nih
met
eoro
lošk
ih p
odat
kov
iz r
elac
ijske
baz
e, k
i po
leg
izpi
sa p
odat
kov
omog
oča
še g
rafič
ni p
rikaz
mer
itev.
Na
graf
u so
ja
nuar
ski
poda
tki
iz
leta
18
66,
Ljub
ljana
, Pr
ečna
ulic
a. T
o je
tre
nutn
o na
jsta
rejš
i raču
naln
iško
ob
dela
n ni
z. P
rve
ohr
anje
ne m
eritv
e se
gajo
v le
to 1
850,
Lj
ublja
na,
Tele
graf
ski
urad
. Mer
itve
pa s
o po
teka
le n
a Sl
oven
skem
oze
mlju
že
v d
rugi
po
lovi
ci
18.
stol
etja
(le
ta
1779
v
Trs
tu,
let
a 17
81
v G
oric
i, 1
784
v To
lmin
u).
V
Ljub
ljani
so
se
izva
jala
m
eteo
rolo
ška
opaz
ovan
ja ž
e le
ta 1
824,
ven
dar
se n
iso
ohra
nila
.
Tem
elji
za
kval
itetn
e m
eteo
rolo
ške
mer
itve
in
opaz
ovan
ja
so
v st
roko
vni
uspo
sobl
jeno
sti
opaz
oval
cev,
vzd
ržev
alce
v in
v z
anes
ljivi
opr
emi.
Pred
vsem
vo
lont
ersk
a pa
davi
nska
in
kl
imat
ološ
ka
mre
ža
post
aj
je,
zara
di
rela
tivno
vi
soke
st
aros
ti op
azov
alce
v,
na
žalo
st
v fa
zi
krče
nja
(Če
ste
prip
ravl
jeni
izva
jati
met
. mer
itve,
se
javi
te n
a U
radu
za
met
eoro
logi
jo,
kont
rola
pod
atko
v!).
Vis
oka
leta
pa
s sa
bo p
rinaš
ajo
tudi
dol
očen
e te
žave
pri
izob
raže
vanj
u.
Nav
edim
o sa
mo
en p
rimer
, ki k
aže,
kak
o obču
tljiv
o je
po
sega
nje
v iz
kušn
je
star
ejši
h op
azov
alce
v.
Ker
ne
kate
ri op
azov
alci
med
pol
etje
m ž
e ne
kolik
o po
zabi
jo,
kako
pot
ekaj
o m
eritv
e ob
poj
avu
sneg
a, j
im v
sake
to
liko
pošl
jem
o do
datn
a na
vodi
la
o m
erje
nju
in
bele
ženj
u sn
ežne
ode
je.
Pred
ned
avni
m s
e je
v e
nem
iz
med
por
očil
poja
vila
pri
poja
vu s
nežn
e od
eje čr
ka 'a
' in
ne
dogo
vorje
n zn
ak
. O
seba
je
po t
elef
onu
poja
snila
, da
se je
drž
ala
navo
dil,
kjer
piš
e pr
i rub
riki,
kdaj
je p
otre
bno
vpis
ati p
odat
ke o
viš
ini s
nežn
e od
eje,
po
d točk
o 'a'
sne
g, p
od 'b
' dež
s s
nego
m it
n. O
seba
je
tore
j na
vodi
lo r
azum
ela
popo
lnom
a dr
ugač
e ko
t vs
eh
osta
lih 2
20 o
pazo
valc
ev in
je č
rke
iz s
ezna
ma
navo
dil
upor
abila
kot
nov
e oz
nake
za
met
eoro
lošk
e po
jave
. Se
veda
ose
bi t
ega
nism
o št
eli
v sl
abo
in s
mo
tudi
ra
zum
eli
dile
me
star
ejši
h op
azov
alce
v, k
i ni
so v
ešči
br
anja
stro
kovn
ih n
avod
il, a
na
drug
i st
rani
svo
je
prid
oblje
no z
nanj
e in
izk
ušnj
e ze
lo v
estn
o ko
ristij
o.
Nek
olik
o so
nam
poz
nane
razm
ere
v ra
zvite
jši F
ranc
iji,
kjer
so
vese
li, d
a je
vsa
j vi
šina
pad
avin
pra
viln
o po
dana
, če
so p
a zr
aven
pod
ani š
e po
javi
, je
to z
a nj
ih
supe
r op
azov
alec
-
velja
se
veda
za
vo
lont
ersk
o pa
davi
nsko
m
režo
-
kjer
im
ajo
tudi
m
inim
alni
in
m
aksi
mal
ni te
rmom
eter
, o te
j reš
itvi b
i lah
ko p
rem
islil
i tu
di v
Slo
veni
ji!!!
N
ekaj
bes
ed o
dile
mi
klas
ika
– av
tom
atik
a? P
ri kl
asič
nih
mer
itvah
im
amo
na v
oljo
več
, veči
nom
a m
ehan
skih
, re
dund
ančn
ih
inšt
rum
ento
v ko
t so
: te
rmog
raf,
ombr
ogra
f, ba
rogr
af,
higr
ogra
f, he
liogr
af,
anem
ogra
f. Č
e za
radi
bol
ezni
opa
zova
lca
mer
itev
v ka
kšne
m d
nevu
ni,
še z
mer
aj la
hko
reko
nstru
iram
o de
l po
datk
ov
iz
regi
strir
nih
trako
v.
Pri
avto
mat
skih
po
staj
ah p
a ta
kšna
reš
itev
ni m
ogoč
a. T
udi
zapi
si v
dn
evni
kih
in p
oroč
ilih
so iz
jem
no d
rago
cen
in tr
ajen
vir
poda
tkov
, kje
r so
tudi
zab
elež
ke in
opo
mbe
o tr
ajan
ju
in m
oči
poja
vov,
ki
jih n
i ne
v r
ačun
alni
škem
arh
ivu,
ka
j šel
e, d
a bi
jih
zapi
sale
avt
omat
ske
post
aje.
Mno
go
si o
beta
mo
od n
ove
gene
raci
je r
adar
jev
in s
atel
itov,
ve
ndar
tud
i ti
niso
vse
mog
očni
. Pr
edno
st s
atel
itov
in
rada
rjev
pred
točk
ovni
mi m
eritv
ami j
e v
pokr
itju
tako
re
koč
celo
tneg
a oz
emlja
Sl
oven
ije.
Avt
omat
ske
post
aje,
na
tej f
azi r
azvo
ja, n
iso
spos
obne
ekv
ival
entn
o be
leži
ti vs
eh a
tmos
fers
kih
poja
vov,
obl
ik, v
išin
e sn
ega
itn.T
ežav
e av
tom
atsk
ih
post
aj
so
med
dr
ugim
ne
prič
akov
ani
izpa
di
in
mot
nje
pri
delo
vanj
u el
ektro
nike
. K
o na
jbol
j po
trebu
jem
o po
datk
e, t
o je
v
prim
eru
ekst
rem
nih
razm
er, u
jm, o
biča
jno
avto
mat
ska
post
aja
zata
ji za
radi
uda
ra s
trele
, iz
pada
ele
ktrič
ne
nape
tost
i, po
plav
in d
ruge
ga. P
robl
em s
o tu
di d
oloč
eni
senz
orji.
Č
e bi
na
pr
imer
ris
ali
pada
vins
ko
karto
Sl
oven
ije s
amo
s po
datk
i iz
avt
omat
skih
pos
taj,
bi
dobi
li po
poln
oma
nere
alno
slik
o. M
nogo
krat
je
»km
et
Pete
r« z
anes
ljive
jši
kot
avto
mat
ika,
spl
oh d
olgo
ročn
o.
Tudi
, če
kd
aj
poza
bi
izm
eriti
pa
davi
ne
točn
o ob
op
azov
alne
m t
erm
inu,
jih
lah
ko i
zmer
i na
knad
no i
n m
eseč
na v
sota
spl
oh n
i nap
ačna
. Mno
gi v
sve
tu, k
i so
zelo
na
hitr
o av
tom
atiz
iral
i met
eoro
lošk
e m
eritv
e in
hk
rati
ukin
ili k
lasičn
e m
eritv
e, s
e sp
rašu
jejo
, če
so
ravn
ali p
rav.
Nek
o pa
met
no s
obiv
anje
med
obo
jim,
je
najb
rž
prav
a re
šite
v za
bo
dočn
ost.
Zork
o V
ičar
S st
ališča
kon
trole
je tr
end,
ki g
a ka
žejo
spo
dnji
graf
i, pr
avi i
zziv
. Čas
ovna
točk
ovna
prim
erja
va z
golj
ene
met
eoro
lošk
e sp
rem
enlji
vke,
al
i ne
kritičn
a up
orab
a or
odij
za h
omog
eniz
acijo
niz
ov,
nas
lahk
o pr
ipel
je v
prik
raja
nje
mer
itev.
Spo
dnji
graf
i so
dok
az v
elik
e va
riab
ilnos
ti m
eteo
rolo
ških
pro
ceso
v za
dnjih
dva
jset
ih l
et.
Pres
ežen
i so
mno
gi m
eteo
rolo
ški
ekst
rem
i. N
i bi
lo m
alo
klic
ev n
a O
ddel
ek k
ontro
le p
odat
kov,
ko
so s
odel
avci
iz
osta
lih o
ddel
kov čr
pali
pada
vins
ke p
odat
ke r
ecim
o za
mar
ec 2
003
ali
janu
ar 2
005.
Sp
raše
vali
so n
as, č
e so
pod
atki
že
arhi
vira
ni in
kon
trolir
ani.
V te
h m
esec
ih je
pad
lo s
amo
neka
j mm
pad
avin
, kar
se
ne d
ogaj
a ra
vno
pogo
sto.
Res
je, d
a so
zim
ski i
n po
mla
dni m
esec
i, st
atis
tično
pad
avin
sko
man
j bog
ati -
ni č
udno
, da
je lj
udsk
o im
e za
mar
ec s
ušec
-a
zadn
ja le
ta s
e po
gost
eje
doga
ja, d
a so
mes
ečne
vso
te p
adav
in v
zim
skih
mes
ecih
pod
10
mm
. Še
več
pozo
rnos
ti pa
vzb
udijo
pod
atki
o
neve
rjetn
o vi
soke
m š
tevi
lu v
roči
h dn
i za
leto
200
3, a
li re
cim
o iz
ginj
anje
trig
lavs
kega
lede
nika
in h
krat
i »ne
nade
jana
« re
kord
na v
išin
a sk
upne
sne
žne
odej
e v
zim
i 200
0/20
01. 2
2. a
prila
200
1 je
bila
na
Kre
daric
i izm
erje
na re
kord
na s
kupn
a vi
šina
sne
žne
odej
e in
to k
ar 7
m,
a že
nas
ledn
jo se
zono
je b
il do
seže
n m
inim
um. N
ajbo
lje, d
a si
kar
ogl
edam
o gr
afe
in se
iz n
jih p
repr
ičam
o o
spre
meb
ah, k
i sm
o jim
prič
a.
Dile
me
gled
e av
tom
atiz
acije
m
erite
v, p
robl
em o
pazo
valc
ev.
Na
graf
u je
pod
an o
dklo
n le
tnih
tem
pera
tur
za
Ljub
ljano
od
le
ta 1
866
do 2
004;
od
povp
rečj
a 19
61 d
o 19
90. Č
e s
mo
mal
osa
mov
šečn
i, ta
ko
dolg
ega
prim
erja
lneg
a n
iza,
gr
afa,
si
ne
m
ore
priv
ošči
ti vs
aka
evro
pska
pr
esto
lnic
a.R
deča
kr
ivul
ja
je
drseče
po
vprečj
e.
Zara
di
kore
ktno
sti j
e tre
ba u
pošt
evat
i, d
a s
e je
pos
taja
do
let
a 19
48 k
ar n
ekaj
krat
sel
ila p
o m
estu
. V
seen
o p
a s
e o
dklo
ni
in
trend
na
rašč
anja
te
mpe
ratu
r v
za
dnjih
dv
ajse
tih
letih
zel
o uj
emaj
o z
odkl
oni
in t
rend
om n
a g
loba
lnem
gr
afu,
ki
ga
po
daja
Sv
etov
na m
eteo
rolo
ška
orga
niza
cija
. V
elik
de
l kr
ivde
za
nara
ščan
je
tem
pera
ture
na
naše
m p
lane
tu p
ripis
ujem
o tu
di
sebi
,
indu
strij
ski
ci
viliz
aciji
,
pred
vsem
em
isija
m
topl
ogre
dnih
pl
inov
. Ali
upra
viče
no?
To b
o po
veda
l čas
, vse
kako
r pa
mor
amo
skrb
eti
za o
kolje
, kaj
ti to
je e
dini
Sve
t, ki
ga
imam
o.
Gra
f le
tnih
vso
t vr
očih
dni
(te
m.>
=30
o C)
za
Ljub
ljano
od
leta
194
8 do
200
4. I
zsto
pa l
eto
2003
, z n
ever
jetn
o ve
likim
šte
vilo
m v
roči
h dn
i, ka
r 54
, pre
jšnj
i m
aksi
mum
je
bil
33dn
i. K
aj
take
ga n
i na
pove
dal
nobe
n m
odel
in
to k
aže,
ka
ko p
omem
bne
so m
eteo
rolo
ške
mer
itve.
Tudi
iz
te
ga
graf
a se
da
ra
zbra
ti »t
renu
tni«
tre
nd
viša
nja
tem
pera
ture
. Za
ost
ale
kraj
e v
Slov
eniji
ka
žejo
mer
itve
enak
a gi
banj
a. Z
anim
iv j
e tu
di
pora
zdel
itven
i vzo
rec,
rec
imo
frek
venc
a vs
ot p
od
5 vr
očih
dn
i na
le
to.
Posl
edic
e vr
emen
skih
ek
stre
mov
, ne
urij,
vr
očin
skih
šo
kov,
po
plav
, pl
azov
itn
, za
htev
ajo
viso
k ek
onom
ski
in
zdra
vstv
eni d
avek
-tu
di v
Slo
veni
ji. T
iste
kul
ture
, ki
se
bo
do
prej
pr
ipra
vile
na
vr
emen
ske
spre
mem
be, b
odo
v pr
edno
sti.
Kaj
pa
Slov
enija
?
»Nen
adej
ana«
re
kord
na
viši
na
skup
ne
snež
ne
odej
e v
zim
i 200
0/20
01. 2
2. a
prila
200
1 je
bila
na
K
reda
rici
iz
mer
jena
re
kord
na
skup
na
viši
na
snež
ne
odej
e,
in
to
kar
7 m
, a
že
nasl
ednj
o se
zono
je
bil
dose
žen
min
imum
. Ta
iz
jem
en e
kstre
m k
ar š
trli
iz g
rafa
. Pr
edno
st b
az
poda
tkov
je
v te
m,
da l
ahko
zel
o en
osta
vno,
re
cim
o z
orod
ji od
prte
kod
e, d
irekt
no g
rafič
no
dose
žem
o ka
teri
koli
niz
poda
tkov
in
izris
ujem
o po
ljubn
o do
lge
nize
, prim
erja
ve, s
tatis
tike.
To
je
izje
men
nap
rede
k pr
i viz
ualiz
aciji
in p
reds
tavi
tvi
poda
tkov
. K
aj p
odob
nega
je
potre
bno
ponu
diti
tudi
In
tern
etni
m
upor
abni
kom
, vs
aj
določe
no
inte
rakt
ivno
st n
a iz
vede
nih
poda
tkih
.
Čud
ovit
pogl
ed
na
astr
onav
ta i
n Z
emljo
. Le
po
se
razl
oči
tank
a pl
ast a
tmos
fere
, ki j
e na
š šč
it in
na
m
hkra
ti om
ogoč
a sa
mou
mev
no
diha
nje.
V t
ej m
ešan
ici
plin
ov
pa
se
doga
jajo
tu
di v
rem
ensk
i pro
cesi
. G
loba
lno
gled
ano,
je
vr
eme
posl
edic
a ne
besn
e m
ehan
ike
Sonč
eveg
a si
stem
a,
pred
vsem
si
stem
a Ze
mlja
–So
nce
in
in
tera
kcij,
en
ergi
jske
bi
lanc
e ce
lotn
ega
sist
ema.
V
se
te
inte
rakc
ije,
razm
erja
, so
om
ogoč
ile
nast
anek
ži
vlje
nja,
ki p
a pr
edvs
em
prek
o čl
ovek
a, p
ovra
tno
zelo
vpl
iva
na v
rem
e. D
a im
amo
na
Zem
lji
še
zmer
aj
atm
osfe
ro,
se
mor
amo
zhva
liti
mag
netn
emu
polju
, ki
šč
iti
atm
osfe
ro
pred
So
nčev
im v
etro
m. M
ars
nim
a la
stne
ga
mag
netn
ega
polja
, za
to
njeg
ova
atm
osfe
ra
neiz
pros
no »
izpa
reva
« v
veso
lje.
Še
o s
liki.
Prvi
pro
sti l
et
v ve
solju
(s
pogo
nom
na
cure
k du
šika
) pr
i pr
ibliž
no
100
m-s
ki
odda
ljeno
sti o
d ve
soljs
kega
čo
lnič
ka
Cha
lleng
er, l
eto
1984
. V
ir: S
TS-
41B
, NA
SA
