G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J O D S T S T O

LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Uhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici —

Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24

Stev.37(443) LETO LX.

NOVO MESTO, 18. septembra 1958

U R E J U J E uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33— T E L E F O N uredniš tva jn uprave št. 127 -NenaroČenih rokopisov ne vračamo — T I S K A Časopisno oodi^tip »Staven* k

poročevalec* v Ljubljani

ZAKLJUČENO JE I. ZVEZNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV JUGOSLAVIJE

Socializem na va pomeni borbo za večjo proizvodnost, ki jo bom cijo in moderno agrotehniko — Toctor Vujasino Najboljša ekipa: Hrvatska I, najboljši traktorist

o dosegli samo s sodobno kmetijsko rnehaniza-vič na velikem zborovanju v Novem mestu —-Jugoslavije: Janko Smeh iz KZ Slivnica pri Celju

V zadnjih dveh tednih smo lahko večkrat pozdravili v naši sredi dragega gosta — podpred­sednika zvezne ljudske skupščine F r a n c a L e s k o š k a - L u k o . Udeležil se je 10-letnice obstoja znanega podjetja »VINO-BRE2ICE«, obiskal je Bizeljsko, govorilna velikem vinograd­niškem taboru 7. septembra v Brežicah, v soboto, 13. septembra pa se je udeležil kot predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije začetka I. zveznega tekmovanja traktoristov pod Trško goro. Isti dan je tovariš Leskošek obiskal tudi mladinsko naselje »Vranduk« v Mačkovcu, kjer se je zlasti zanimal za uspehe brigadirjev v tečajih Ljudske tehnike. — Na sliki: tovariš Luka med pred­sedniki 4 občin našega okraja. Z leve na desno: Karel Sterban (Senovo), Ivan Kolenc (Brežice), Franc Leskošek-Luka, Janez ZuniČ (Črnomelj) in Karel Kolman (Sevnica) v Brežicah 6. sept.

Prvo zvezno tekmovanje traktoristov, k i se je začelo v soboto, 13. septembra, je za nami. Razdeljena so prizna­nja, pokali in nagrade in v vse reputlike so se vrni l i naj­boljši traktoristi in kmetijski strojniki, da b i b i l i tam »no­silci t ehnične kulture in prvi pomočniki pr i vzgoji novih kvalitetnih kadrov naše kme­tijske mehanizacije«, kot j im je naročil na velikem nedelj­skem zborovanju tovariš To-dor Vujasinović, podpredsed­nik Glavnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije.

2e v soboto zjutraj je bilo na poljih in t ravnikih kmetij­skega gospodarstva pod Trško goro nadvse živahno. Skoraj 00 tekmovalcev se je zbralo pred tribuno, s katere je inž.

Milan Bračika pozdravil ude­ležence I. zveznega tekmova­nja traktoristov in goste, med katerimi so b i l i : predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, pod­predsednik Todor Vujasinović, predsednik L T Slovenije Mil­ko Goršič, sekretar O K Z K S Jože Borštnar, komandant GŠ M D B Mičo Novković in pred­stavniki organizacij L T , OZZ ter drugi. Tekmovalcem je že­lel mnogo uspehov tudi tov. Vujasinović, nakar so se v treh skupinah začeli meriti

traj množica ljudi ogledovala kmetijske stroje ljubljanske A G R O T E H N I K E . Za delo stro­jev so se zlasti zanimali kmetje in spraševali strojnike o prednostih različnih traktor­skih prikl jučkov. Na slavnost­ni tribuni so se okoli 11. ure zbrali predstavniki oblasti in gostje, tekmovalci v modrih delovnih oblekah pa so pr i ­korakali med igranjem mestne godbe na pihala. Po pozdravu se je .tov. Vujasinović najprej zahvalil Novemu mestu za go­stoljuben sprejem traktoristov,

27 ZASTAV NA JAMBORIH ZAGREBŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA

Z A G R E B Š K I V E L E S E J E M IN M I - N E K D A J IN DANES

Zagreb — živahno mesto; uHce polne ljudi, prvi septembrski Držaja, polna naravnih boga-dnevt, še vedno vroči, ker asfalt oddaja toploto, katere se je stev, redkih rud in premoga. napil poleti. Ce človek natančneje pogleda reko ljudi, ki valovi Po ulicah, bo opazil, da se vali proti Savski cesti in da so od vseh tramvajev najbolj napolnjeni oni, ki imajo številko 14. To

Njene reke so skrivale v sebi ogromno neizkoriščene sile, njeni gozdovi so b i l i polni les-

je razumljivo, saj je Zagrebški velesejem. To so tisti dnevi, ko nih bogastev, njena polja pri-Zagreb vsako leto najmočneje zadiha, potem ko se je zbudil iz mrtvila vročih poletnih dni in dopustov.

Nad velesejmskim prostorom, — onkraj Save — plapolajo zastave vseh barv. Na površini skoro 154.000 kvadratnih metrov razstavlja 825 domačih podjetij in razstavljalci iz 27 tujih držav. Oglejmo si Zagrebški velesejem skozi prizmo: n e k d a j ln danes.

V starem razstavnem prosto- je včasih predstavljal Jugosla-

mitivno obdelana. Ljudstvo, ži­

ru na Savski cesti dobi obi-gkovalec vtis, da je to pastorek, ko ga primerja z novimi vele­sejmskim j prostori onkraj Save. ki so re 3 velikanski. Ta pasto­rek, stari velesejmski prostor.

PRED 39. OBLETNICO USTANOVITVE SKOJ

Novo tekmovanje na avto cesti

Deset tisoč graditeljev a vi . mobilske ceste Ljubljana — Za­greb je začelo preteklo sredo tekmovati v počastitev 39. ob­letnice ustanovitve Zveze ko­munistične mladine Jugoslavije. Glavni Štab MDB je poslal vsem graditeljem pismo, v ka­terem je med drugiim rečeno, da je 47.000 fantov in deklet iz vseh krajev naše domovine, razvrščenih v 407 mladinskih delovnih brigad, v minulih pe­tih mesecih s požrtvovalnim de­lom in z nesebičnim prizadeva­njem omogočilo, da so zdaj de­la na tem velikem objektu so­cialistične graditve v zaključ­nem stanju.

vijo, k i pa se j« kar izgublja­la v poplavi tehničnih izdelkov ostalega sveta. Jugoslavija" je bila takrat kmet z velikim ko­šem na rami. V košu je bila pšenica, koruza ter tobakovo l i ­stje z nekaj sladkornimi pesa-mi. Ta kimet se je upogibal pod težo koša, z levico pa je na po­vodcu vodil nekaj glav živine. Za vsem tem je kakor izgub­ljen počasi drobil bosen&ki ko­njiček, otovorjen s samarom-na katerem je bilo privezanih nekaj napol obdelanih desak. Taka je 'bila stara Jugoslavija, deviška država Balkana, k i je tiste dni pomenila zaostalost.

»Organizatorjem medna­rodnega velesejma V Zagre­bu je letos treba čestitati za zelo dobro organizacijo, kar je imelo za posledico, da je postal velesejem impresivna mednarodna manifestacija industrijskih dosežkov.

Posebno me veseli, ko vi­dim, kako velik napredek je dosegla naša socialistična jugoslovanska industrija v proizvodnji novih sodobnih tehničnih sredstev in sred­stev za široko potrošnjo. Vse to nam daje najboljšo per­spektivo za hiter dvig živ­ljenjske ravni naših držav­ljanov, predvsem naših de­lavcev, tehnikov in inženir­jev, ki so s svojim ustvar­jalnim delom omogočili ta veliki napredek.«

TITO

več na tej zemlji, pa je bilo upadlo, zaostalo in pri tolikem bogastvu revno, vedno s težkim vprašanjem: Kaj bo jutri? Zna­čilnost tistih grabežljiva roka tujih bogatašev sega, vle­če in koplje iz zemlje v želji in pohlepu: s čim manjšimi stro­ški čim več zaslužiti in ukrasti temu ljudstvu, Jugoslavija je v podobi kmeta s težkim košem na hrbtu, vodeč na povodcu ne­kaj glav goveda, šepala po last­nem razstavišču, znojna, vsa izčrpana, izkoriščena in Izmu­čena, (Nadaljevanije na tretji strani)

trajen proces, ki ga nadalju­jemo z l judmi, ki so trdno odločeni iti po naši poti do kraja«. Da pa bi lahko sociali­zem uspešno gradili, je nada­ljeval tov. Vujasinović. ga mo­ramo graditi ne le v mestu, temveč tudi na vasi. To pa po­meni borbo za večjo proizvod­nost,^ k i jo bomo dosegli samo z večjo mehanizacijo in z no­vimi kadri. Lanski in letošnji uspehi v kmetijstvu preprič­ljivo potrjujejo pravilnost re­solucije o naših nalogah v kmetijstvu, k i jo je sprejela zvezna ljudska skupščina. Ve­lik del investicij, ki jih skup­nost vlaga v kmetijstvo — samo letos bomo dali za to 75 milijard dinarjev! — je name­njen mehanizaciji., Naša stroj­na industrija nam bo kmalu

(Nadaljevanje na 2. strani)

»Seviljski brivec« v Kostanjevici

Zaradi tehničnih vzrokov Je nastopila v sporedu III. Dolenj­skega kulturnega festivala na­slednja sprememba: v nedeljo, 21. septembra, ne bo »Ohridske legende« Slovenskega narodne, ga gledališča, pač pa bo ljub­ljanska Opera gostovala ob treh popoldne v kostan eviškem Do. mu kulture s »Seviljskim briv-crrm«.

V soboto, 20. septembra, bo ob 20. uri Večer pesmi ln belo­kranjskih plesov. Nastopila bo-

najboljši traktoristi. V oranju, nato pa je opravičil odsotnega s t a ? D D u š a n J e r e b iz Notfega

Ekipa najboljših traktoristov iz LR Hrvatske s pokalom tov. Franca Leskoška-Luke

spretnostnih vožnjah in v od­govorih na teoret ična vpraša­nja so do večera potrdili velik napredek v stroki, spretnostne vožnje pa so nadaljevali še v nedeljo zjutraj.

N a lepo okrašenem Glav-

pokrovitelja tekmovanja tov. Leskoška, k i je b i l na žalskem taboru.

»V Jugoslaviji z uspehom gradimo socializem«, je nato dejal tov. Vujasinović, *pri tem pa seveda vse naloge še

mesta in društvo.

metliško prosvetno

nem trgu si je v nedeljo zju- niso uresničene. Evolucija je

Omilimo pomanjkanfe krme V normalnih letih pridelamo

v Sloveniji za živino dovolj krme, k i je osnova za dober in uspešen razvoj živinorej­ske proizvodnje. Letošnja spo­mladanska suša je prizadela

malo naučili iz prejšnjih suš­nih let. V vseh naprednejših deželah so že rešili ta pro­blem tako, da so pustili trav­nike le na dobrih in globokih zemljiščih. Te površine potem

Izdajateljski svet Dolenjskega lista Okrajni odbor Socialistične zve­

ze delovnega ljudstva Novo me­sto je pred kratkim imenoval izdajateljski svet Dolenjskega Usta, ki bo sprejemal sklepe o vprašanjih, k i so osnovnega po­mena za izhajanje lista, raz-

nlji in delavnosti domačega po­krajinskega tednika.

Člani izdajateljskega .sveta so: Franc Pirkovič, predsednik

OLO Novo mesto; Niko Belo-pavlovič, podpredsednik OLO Novo mesto; Martin Zugelj, se-

predvsem hribovite ieruje in preorava jo, obsejavajo, gnoji j a kraški svet ter zmanjšala pr i - in podvzemajo še ostale agro-delek sena prve košnje. Vsi tehnične ukrepe, ki so potreb-vemo, da Je mrva največji del ni v danih pogojih — z eno be-csnovne krme za živino. Tudi sedo spremenili so travnike v košnja otave ni dala najbolj- intenzivno obliko — pridelek šega pridelka, čeravno je bil je bolj stalen, sorazmerno več-pridelek kar dober, vendar bo j i in tudi proizvodnja sena j 3 marsikje kmetom primanjko- vetja in cenejša kot v prejš-valo osnovne krme za prehrano živine preko zime vse do zele­ne krme.

Se je čas, da marsikaj po­pravimo in si teko zagotovimo

njem ravnanju s travnataml površinami.

Vsem nam mora biti jasno, da je pridobivanje krme na travnikih v natšdh razmerah

Z A B E L E Ž E N O

Čigava skrb? 2e pred meseci smo p i ­

sali o tem, toda doslej ni še nič bolje. Zato načenja­mo zadevo znova.

Mari ja Erlah, prikroje-valka Industrije perila Novo mesto, stanuje na Vel ikem Slatniku. Vsak dan vstane ob štir ih zju­traj in gre ob pol petih od doma na delo- Ze Sest let Vsak dan porabi tri ure Z* hoio v službo in domov, pozimi v snegu pa tudi pet ur. Pravi , da so včasih zameti do pusu.

Tomo Bičck, delavec Moto-montnže Novo me­sto, hodi na delo iz Gabr-ja in z n i im še dvajset to­varišev. Zjutraj vstane ob treh. ob pol : , i r h pa i'.rc od dorrn Z hojo n-i đftft in domov norabi vs;ik dan p«it 'ir rj>;>ji se zime Star ic> 55 w .

Sinrl'knlni n"«t Novo mesto v r ,~ ' nr"*c!

pravljal pa bo tudi o splošni l i - kretar okr. odbora SZDL; Maks Vale, predsednik ObLO Novo mesto; Franc Kotnik, predsednik okr. odb. ZROJ Novo mesto; Marjan Štajner, uslužbe­nec Tovarne celuloze in papir­ja Videm-Krško; Slavko Doki, tekstilni tehnik tovarne Novo-teks, Novo mesto; prof. Tone Trdan, učiteljišče Novo mesto, in ing. Jrože Legan, okr. gozdna uprava Novo mesto, Po svojem položaju je član izdajateljske­ga sveta tudi Tone Gošnik, glavni dn odgovorni urednik Do­lenjskega lista.

toliko krme, da bomo sedanje brez potrebnih agrotehničnih stanje živine lahko obdržali oz. povečali.

Naši živinorejci so se še pre-

sprožil vprašan je prevoza ljudi na delo in domov. Pogovori so gladko stekli, dokler niso bila potrebna sredstva za nakup avtomo­bilov, nato se je zatakni­lo. Ne podjetja in ne ob­čina niso imeli sredstev v ta namen. Vsaj t rdi l i so vsi, da j ih nimajo- ,

Govorimo o delovni sto­rilnosti in poudarjamo, da je premajhna. Človek, k i prehodi 24 km peš vsak dan v službo in domov, porabi največ sile za to. da pride na delovno me­sto.

»Kdo se pa ka.j pobriga zn n:is?«, se vprašujejo ti delavci. Mornmo prizna­ti, H* imajo prav l?ri pravl.ieni sq dajati tudi 1000 din mesečno za pre­voz, samo da bi jih kdi. v e ' i l Da j im n e bi blfi trfcba i z l i l i pp-5 • •

VREME ZA CAS OD 19- DO 28. SEPT.

V drugi polovici tekočega ted­na nestalno vreme s pogosti-mi Izdatnimi padavinami. Nato tri do štiri dni lepo vreme. Okrog 26. septembra zopet moč­ne padavine in močna ohladi­tev,1 sneg do višine 1200 metrov, nato večdnevno razdobje lepega vremena. V. M.

ukrepov najbolj nezanesljivo in tudi po enoti proizvodnje najdražje.

So še drugi ukrepi, kako »i zagotovimo dovolj krme. Eden od teh je, da obsejemo do 30% vseh njiv s krmnimi rastlina­mi: z deteljo, krmno mešanico, s pitnikom itd. Ce smo pravil­no .obdelali in opravili vs» osrtale ukrepe, lahko pričaku­jemo zelo velik pridelek zele­ne krme, k i zmanjšuje porabo sena.

Tudi s siliranjem krme lah­ko mirno pričakujemo spo­

mlad. Siliranje krme ni samo ukrep, da imamo preko cele zime na razpolago zeleno kr­mo, k i je bogata hranilnih sno­vi. Se en ukrep je, k i se ga bodo morali sčasoma lotiti ži­vinorejci za ublažitev pomanj­kanja krme — to je ureditev čredinskih pašnikov. To lahko uredi zadruga na skupnem zemljdšču, k i je last SLP, oz. ga s pomočjo zadruge uredi več kmetov, k i združijo travnati svet in nato na njem skupno gospodarijo po določenem re­du, k i je predpisan z načrtom čredenja. Za čredinski pašnik j« potreben načrt, k i vam ga lahko naredijo kmetijski stro­kovnjaki.

(Nadaljevanje na 2. strani)

Razglas o začetku trgatve S v e t z a k m e t i j s t v o l n gozda r ­

s t vo o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a N O V O mes to j e n a p o d l a g i 6. č l e ­n a z a k o n a o v i n u ( U r a d n i l i s t F L R J š t e v . 31-395-57) n a s v o j i se j i dne IZ. s e p t e m b r a 1958 sprere] s le -d e č o

O D R E D B O

S p l o š n a t rga t ev g r o z d j a se ne s m e p r i č e t i p r e d i . o k t o b r o m 1958.

Z a m e t n a č r n i n a i n p l a v e č se naj t r g a j o š e l e o k r o g 10. o k t o b r a 1958.

S a m o r o d n l c e ( š m a r n l c a ) i n rane sor te ( P o r t u g a l k a , r i z v a n e c , ž l a h t -n ina ) g r o z d j a s m e j o v i n o g r a d n i k i t r g a t i po s v o j i u v i d e v n o s t i .

K d o r bo t r g a l g r o z d j e p r e d n a -v e d e n i m r o k o m , bo po 58. č l e n u z a k o n a o v i n u k a z n o v a n z d e n a r ­no k a z n i j o do 20.000 d i n a r j e v .

O b r a z l o ž i t e v ; K e r Je po 8. č l e n u z a k o n a o v i ­

n u p r e p o v e d a n o s l a d i t i m o š t 1 d o d a j a n j e m s l a d k o r j a , je n u j n o p o t r e b n o , d a se s p l o š n a t r g a t e v ne p r i č n e p r e d d o l o č e n i m d n e m , da b o m o g l o g r o z d j e po n a r a v n i p o t i p r i d o b i t i d o v o l j s l a d k o r j a , s r e m e r se d v i g n e k v a l i t e t a v i n a . š t e v i l k a : 04-6-7O39-1-58 D - i t u m : 12. s e p t e m b r a 1958

V . d . n a č e l n i k a o d d e l k a z a g o s p o d a r s t v o i n k o m u n a l n e z a d e v e « N i k o P a u l i č , l . r .

K A J JE NOVEGA NA AVTOMOBILSKI CESTI? Tako spra­šujejo vsak dan tisoči naših bralcev, ki nestrpno spremljajo uspehe mladinskih delovnih brigad, gradbenih podjetij in investitorjev. Povejmo pa kratko in hitro: do 5. septembra je bilo na približno 80 km dolgi trasi urejenih že 29.412 m novega cestišča, od tega 12.716 m betonskega in 16.696 asfalt­nega. Za betoniranje je razen tega pripravljenih nadaljnjih 30 kilometrov cestišča. Zemeljska dela na cesti so končana. Kaj pa je videl in zvedel naš sodelavec na svojem 3-dnev-nem potovanju po novi cesti In vzdolž nje, pa preberite na 6. strani današnje številke. — Na sliki: prizor iz nove »to­v a r n e asfalta« v Trebnjem ( F o t o : S t a n k o V r z i e v M L A D O S T I )

Stran 2 • D O L E N J S K t L I S T Stev. 37 (443)

S TEKMOVANJA TRAKTORISTOV

J a n k o S m e h , n a j b o l j š i j u g o s l o ­v a n s k i traktorist

(Prenos s 1. strani) dajala na leto že 12.000 trak­torjev in s tem v zvezi postaja delo strokovnjakov, kmetij­skih delavcev in traktoristov čedalje večje in odgovornejše. Samo z mehanizacijo in z naj­sodobnejšo agrotehniko bomo kos nalogam, k i so pred nami. Za to so nam potrebne šole, tečaji, seminarji, demonstra­cije s stroji in tekmovanja, k i naj bi j ih prirejali na vasi, v občini, okraju, republiki in v zveznem merilu. Prav taka tekmovanja, je nadaljeval go­vornik, so množična manife­stacija sodobne tehnike.

Po govoru je komisija raz­glasila uspehe dvodnevnega

Trgatev v črnomaljski občini N a o s n o v i 6. č l e n a zakona o v i ­

nu ( U r a d n i l i s t TLSJ š t . 31-395-57), 2. t o č k e 98. č l e n a Z a k o n a o o b ­č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r i h ( U r a d n i l i s t F L R J St. lfl-88-52) 2. t o č k e 53. č l e n a S t a t u t a o b č i n e Č r n o m e l j t e r s k l e p a seje z d n e 9. 9. 1958 I z d a j a s v e t z a k m e t i j s t v o o b č i n s k e g a l j u d s k e g a p d b o r a Č r n o m e l j .

O D R E D B O o r o k u t r g a t v e grozdja z a prede­l a v o v v i n o .

1 č l e n D a b i se i z b o l j š a l a k v a l i t e t a v i ­

n a n a p o d r o č j u o b č i n e Č r n o m e l j , v e l j a j o z a r o k t r g a t v e n a p o d r o č ­j u o b č i n e Č r n o m e l j d o l o č b e te o d ­r e d b e .

z. č l e n . T r g a t e v g r o z d j a z a p r e d e l a v o v

v i n o nt d o v o l j e n a p r e d 1, o k t o ­brom.

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Cvet jesenske rese (100 din). List slezenovca (180 din), ma­

l i n e (40 d i n ) , hribske rese (500 diin), gozdne jagode (100 din), melise (140 din).

Rastlino ptičjega dresna — meravke (30 diin), črnotoine (70 din), gladiišndka (36 dan), hribske rese (250 din), jetičmika (105 din), kopitnika s korenino — Virh (65 din), zlate rozge (45 din), venbeme (30 din), vodne kre-š-e (140 din).

K o r e n i n e r e g r a t a (110 din), beladone (140 d i n ) , g o z d n e g a korena (100 din), b a l d r i j a n a (261 di;n), haba ta — s m r d l j i v i b e z e g (33 din).

Lub.'e češmtaovih korenin (165 din), lubje češminovih pa­lic (50 din).

Plodovi: sipek celi (50 din), Sipek lušči ne (180 din), črnega trna — oparnice (30 din), gloga — bali trn (33 diin), bezga (90 din), češmina (100 din).

3. č l e n P r e d r o k o m , o m e n j e n i m v z.

č l e n u te od redbe , je d o p u s t n a t r ­ga tev le s p r i v o l j e n j e m s t r o k o v ­ne k o m i s i j e , k i j o i m e n u j e t u k . u p r a v n i o r ^ a n , p r i s t o j e n za k m e ­t i j s t vo , i n s i c e r :

a) č e je z a r a d i u g o d n i h v r e ­m e n s k i h p o g o j e v d o s e ž e n a z a ž e -l j e n a k o l i č i n a s l a d k o r j a p r e d r o ­k o m , k i g a d o l o č a 2. č l e n te o d -redfce

b) č e j e z a r a d i p o s l e d i c e l e m e n ­t a r n i h n e z g o d a l i n e u g o d n e g a v r e m e n a o g r o ž e n p r i d e l e k g r o z d ­j a .

S p r e m e m b o r o k a , k i j e d o l o č e n v 2. č l e n u te od redbe , o b j a v i k o ­m i s i j a n a k r a j e v n o o b i č a j e n n a ­č i n .

4. č l e n V s m i s l u 58. č l e n a Z a k o n a o v i ­

n u se k a z n u j e za p r e k r š e k z de­n a r n o k a z n i j o do 20.000 d i n , k d o r t r g a g r o z d j e za p r e d e l a v o v v i n o p r e d r o k o m , k i ga d o l o č a 2. č l e n te o d r e d b e .

5. č l e n T a u r e d b a z a č n e v e l j a t i o d

dne , k o j e o b j a v l j e n a n a k r a j e v ­n o o b i č a j e n n a č i n .

D a t u m : 9. 9 1958 S t e v 40-5—3472-1

P r e d s e d n i k S v e t a z a k m e t i j s t v o

I n g . M a t i j a G o l o b , 1. r . P r e d s e d n i k

O b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a J a n e z Z u n l S , 1. r.

tekmovanja. Vel ik prehodni pokal predsednika GO L T J u ­goslavije si je priborila ekipa HRVATSKA I s 1.082 točkami. Na drugem mestu je ekipa SIJDVEN1JA III (1067 točk), na tretjem ekipa SLOVENIJA II (1027 točk), sledijo pa Slo­venija L, Vojvodina L, Srbija II, Vojvodina II, Hrvatska II, Crna gora itd.

Med posamezniki je zmagal Janko SMEH, traktorist K Z Slivnica pri Celju, k i je do­bil hkrati naziv najboljšega traktorista v državi. Drugi je bil Ivan Karlovčan (Hrvat­ska), tretji Rado Berglez (Slo­venija). Med brigadirji z avto ceste je zmagal mladinec Alojz OBERCKAR iz M a r i ­bora. Podjetji Industrija mo­tora i maš ina in Agratehnika sta podarili zmagovalcem dva pokala, list "Zadrugar*- pa še posebej ročno uro najboljšemu traktoristu za oranje. Tekmo­valci so prejeli tudi denarne nagrade, spominske plakete in diplome.

Zal je napovedana povorka kmetijskih strojev in skupin odpadla; bila pa bi prav go­tovo zelo zanimiva, če bi jo izpeljali tako kot je bilo na­povedano.

Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSKI PREjGLED

T o , kai *e idaj dogaja v tako imeno­vani Formoški ožini oziroma okrog oto­kov Kvemoj in Macu ob obali LR Kitaj­ske, je silno zapletena in nevarna igra med velesilami. Da je ta igra nevarna, se zavedajo prav vsi: Kitajci in Rusi, iteviini »neopredeljeni« narodi ter tuđi ZDA in njeni zavezniki. O tem so si vsi edini, toda samo o tem.

Kaže tudi, da je v tej krizi Amerika v najbolj neprijetnem položaju: zavezala se je, da bo varovala Cangkajškov režim s tem, da bo branila otok Formozo in Pe-skadorske otoke pred slehernim napadom, zdaj pa stoji pred vprašanjem, ali naj brani tudi obrežne otoke, o katerih ZDA niso sprejele nobene neposredne obvez­nosti. »Toda to, kar si Cangkajšek želi zdaj — piše znani ameriški komentator Lippmann — in kar si je zmerom želel, je, da bi zapeljal Z D A v vojno z LR K i ­tajsko.« Toda to še ni vse. Cangkajšek je nakopičil na malih obrežnih otokih men­da kar četrtino ali več vseh svojih obo­roženih sil, Ce Kitajci s kopnega zavza­mejo te otoke, bodo zajeli tudi četrtino nacionalističnih vojakov. To je vsekakor precej močan adut za Cangkajška. Toda pri vsem tem se človek sprašuje, ali so mar Američani tako slabo poučeni o Cangkajškovem početju, da niso vedeli, kdaj je spravil na te otoke toliko svojih vojakov.

Toda s tem ameriških težav še ni ko­nec. Vse kaže, da so se v VVashlngtonu sporazumeli, da so otoki Kvemoj in Macu življenjskega pomena za obstoj Formoze ln jih je treba zato braniti pred kitajski­

mi napadi oziroma poskusom izkrcanja. Toda doslej Kitajci še niso napadli oto­kov, ampak jih samo mehčajo — s topov­skimi granatami. Baje vozijo na obalo vedno večje in večje kalibre topov. Ker pa so otoki tako blizu obali, j ih je težko preskrbovati s strelivom, hrano in dru­gim. Granate namreč padajo prav tako trdo na ladje kot na otoke. To pa po­meni, da so otoki odrezani ali blokirani. Ladje jim ne morejo pripeljati ne pomoči ne okrepitev. Ce se bo to dolgo nadalje­valo, bodo otoki kot zrele hruške padli

Medtem pa se je oglasil tudi predsed­nik sovjetske vlade Hruščev, ki je opozo­ril Američane, da bi napad na LR K i ­tajsko pomenil napad na — Sovjetsko zvezo. Izrazil je željo, da bi se zadeva uredila s pogajanji. Isto željo je izrazil tudi predsednik kitajske vlade Cu En Laj in VVashington je to pozdravil. V Varša­vo se je že vrnil kitajski veleposlanik z navodili, kako naj se pogaja * ameri­škim veleposlanikom Beamom. Tudi Eisenhower se je oglasil. Ta je seveda krivdo za položaj v Formoški ožhll zvrvv-

N E V A R N A O Ž I N A sami. Ni si težko predstavljati, zakaj je tak položaj mučen za Američane.

Da bi bila zmešnjava polna, so se drug za drugim oglasili zavezniki ZDA, ki so povedali v glavnem isto: da se ne čutijo vojaško vezane na ZDA, če bi te začele spopad s Kitajsko zaradi otokov Kvemoj in Macu. V najbolj kočljivem položaju se je snašla Velika Britanija, ki je nekaj časa omahovala, potem pa v bistvu po­vedala, da sicer razume ameriško politi­ko na Daljnem vzhodu in obsoja »kitajsko rožljanje s tafljo«, da pa se ne more ču­titi vezano, če bi se ZDA zapletle v spo­pad na Daljnem vzhodu. Ne smemo po­zabiti, da imajo Britanci še vedno v ro­kah kolonijo Hong Kong na kitajski ce­lini tako dolgo, dokler bo to Kitajcem prijalo.

čal na Kitajsko, kakor Kitajska zvrača krivdo za krizo na Z D A . Toda čeprav je Elsenhovver pozdravil možnost pogajanj, nI dokončno razjasnil, kaj menijo ZDA ukreniti glede otokov Kvemoj in Macu. Težava je namreč v tem, da sta obe ve­lesili že precej globoko zabredli v krizo in da skuša ena ln druga rešiti svoj ugled. Najbolj nevarno pri vsem tem je, da nI posebnih možnosti, da bi Združeni narodi prevzeli posredovanje. ZDA se namreč zavedajo, da imajo pri tem vprašanju ve­čino v OZN proti sebi, LR Kitajska pa kratko malo ni članica Združenih naro­dov. Položaj je v nekem smislu bolj ne­varen od tistega na Srednjem vzhodu. Zakaj pokazalo se je/da zdaj že skoraj nobene resnejše krize ni moč več reše­vati brez sodelovanja OZN.

Omilimo poman kan]e krme za živine

P o m a n j k a n j e k r m e v S r b i j i . Ž i v i n o r e j s k e p o s l o v n e z v e z e v S r ­b i j i so z a č e l e n a b a v l j a t i v V o l v o -d i n i k r m o , k i j o b o d o p r e p e l j a l e t rebe po k r m i so ze lo v e l i k e , v n e k a t e r i h o k r a j i h t u d i do 8.000 "vagonov!

N o v a p r e d i l n i c a v V a r t e k s u . P o d v o m e s e č n i p o i z k u s n i p r o i z v o d n j i le p r i č e l a r e d n u o b r a t o v a t i n o v a p r e d i l n i c a k a m g a r n t o v a r n e V t r -teks v V a r a ž d i n u . L e t n o bo i z d e ­l a l a 360 ton k a m g a r n p r e d i v a , k i smo ga m o r a l i dos le j u v a ž a t i . T a ­k o b o m o l e t n o p r i h r a n i l i o k o l i p o l m;111ona o p l a r j e v .

N o v i r u d n i k b i t u m e n a . V o k o l i ­c i M e t k o v i č a so o d k r i l i v e l i k a n a ­h a j a l i š č a b i t u m e n a . P o t r e b n a o p r e m a za r u d n i k l e »e n a b a v l j e ­na . K m a l u b o d o Dr i če l i z i n t e n ­z i v n e j š o e k s p l o a t a c i j o b i t u m e n s k e r u n e .

Ozimnica za Novo mesto Stopili »mo k direktorju Go­

spodarske pos'cvne zveze tova­rišu Jožetu Unetiču in ga pro­sil i za odgovor, kako bo letos z ozimnico za Novomeščane. Ta­kole je pojasnil:

»Glede na pobude sindikatov in občinskega ljudskega odbora bo Gospodarska poslovna zveza taka kot lani tudi letos poskr­bela za dobro in kar se le da ceneno ozimnico za delovne l ju­di Novega mesta. Smatramo, da za okolico taka skrb ni potreb­na, ker si ljudje potrebne pri­delke sami cskrbijo. Kvalitetna zimska jabolka, krompir ln te-Ije bomo vskladličili v Bršljinu (bivši prostori podjetja Odpad). Dokončnih cen trenutno še ne vemo, ker se položaji na trgu spreminja. Računamo, da bodo kvalitetna jabolka po 20 do 25

dinarjev. Krompir sorte mer-kur bo po 10 do 11 dinarjev, be­li krompir domačih kvalitetnih sort pa po 12 do 13 dinarjev. Poskrbeli bomo tudi za zelje, ki bo pa letos nekoliko dražje kot je Ml o lani. Zaradi suše ga v mnogih južnih krajih države skoraj nI. Medtem ko smo ga lani prodajali po 10 do 12 di­narjev, bo njegova letošnja ce­na zaradi pomanjkanja verjet­no za 5 do 6 dinarjev višja.

Potrošniki bodo lahko naroči , i i potrebno blago okrog 1. okto­bra v našem skladištu v Bršlji­nu (nasproti železniške posta­je). Po želji bomo naročeno bla­go dostavljali tudi na dom, bo pa treba jabolka, krompir ali zelje takoj pri naročilu tudi plačati«.

(Prenos s 1. strani) V svetu so danes podlaga za

ceneno in dobro prehrano ži­vine urejane čredinke, s i l i ra­nje, setev krmnih rastlin, gno­jenje travnikov itd. S takim načinom krmljenja bomo lahko tudi mi pocenili živinorejsko proizvodnjo in bo seno pred­stavljalo le še dodatek k urav­navanju krmnega obroka. Ne smemo pa zanemariti močnih krmil, k i so sestavljena tako, da vplivajo na proizvodnjo in jih dajemo predvsem visoko produktivnim molznicam.

Čeprav je suša prizadela precej škode, vendar lahko še marsikaj popravimo — še je čas, da travnike takoj po košnji otave pognojimo z dušičnimi gnojili oz. gnojnico; če bomo ukrepali hitro, bomo Smeli na razpolago dovolj mlade paše.

V vaseh, k i j ih je suša naj­huje prizadela, bi lahko začeli silirati v skupnih vaških silosih — tako imenovanih TRENC silosih. T i so popolnoma pre­prosti in čim večji so, tem manjše so izgube. Zadruge bi jih lahko organizirale na pod-Isgri sodelovanja. Obračun vla­ganja in. porabe krme v skup­nem silosu se uredi po pred­hodnem sporazumu z zadruž­niki.

Pogovoriti se moramo še o racionalnem krmljenju, seveda zelo na kratko. Vsak dober go­spodar mora vedetri, kolako ima shranjene krme, ker jo bo le tako lahko pravilno razdelil zia vso zimsko dobo.

Zavedati se moramo, da Je nenačrtno krmljenje znak sla­bega gospodarjenja — tak go­spodar krmi živino toliko časa, dokler je krme v seniku obil­no, nato pa je vezan na dokup krme ali je prisiljen prodati živino. Proračun ee naredi po takelem postopku: znana mora biti vsa razpoložljiva zaloga krme, povprečno število živine, ki jo je treba prehraniti pre­

ko zime rter število dni, ko uporabljamo ihttJflt krmni obrok. Nato začnemo priprav­ljati obrok za posamezne kate­gorije živine, ga pomnožimo i dnevi, ko imamo zimski obrok, in že bomo videli, če smo pra­vilno naredili. Upoštevati pa moramo seveda tudi kalo. Po­drobno si to vsak živinorejec lahko ogleda v knjigi »Pomen-ki o krmljenju živine«, ki b! jo moral imeti vsak kmet, ki hoče gospodariti preudarno in načrtno.

Preostane nam še en ukrep, to je setev raznih ozimnih me­šanic, k i dajo že zgodaj spo­mladi velike množine zelene krme. To krmo uporabimo te­daj, ko sena najbolj primanj­kuje. Ce hočemo doseči uspeh, moramo posejati mešanico naj­kasneje v septembru. Za pri­

mer navajam nekaj . mešani;;, vsak kmet pa naj si izbere po svoji uvidevnosti tisto, k i v njegovem kraju najbolje uspe­va:

130 do 150 kg graha in 30 do 31 kg rži ali pa namesto rži 60 do 110 kg pšenice, pridelek je 100 do 400 q zelinja;

130 do 150 kg ozimne grašice in 30 do 35 kg rži;

120 do'140 kg ozimne grašict i r 30 do 40 kg ječmena ali ovsa,

100 do 120 kg koci na ste gra­šice in 30 do 40 kg rži, ki jo lahko zamenjamo s pšenico ali pa sejemo 40 do 60 kg grašice m 80 kg rži;

50 kg grašice in 10 kg inkar-natke;

70 kg ozimne grašice in 7 do 9 kg inkarnatke in 15 do 20 kg ozimne ržd;

30 kg oaimr.e grašice ln 24 k . laške ljuljke in 16 kg inkarnai ke, to je tako imenovana iti ~" verjetno tudd poznana grašlin- \ ka. J

Tem mešanicam lahko gnoji- J mo 8 hlevskim gnojem, če ga i imamo, še bolje pa je, da gno- A jimo z umetnimi gnojili, pred- A vsem s fosfornimi in kalijevi- J mi. A

Naštel sem le nekaj. mešanic i — vse so dobre in dajo dovolj A zelinja v zgodnji spomladi, ko i krme najbolj primanjkuje, ob- i enem pa si bomo s setvijo za- i gotovili enakomerno živinorej- i sko proizvodnjo. Ce bomo upo- f števali vsa navodila bomo lah- 4 ko ohranili stalež živine; s i stalnim delom pa si bomo za- i gotovili več in boljših živino- jf rejskih proizvodov. f

Po grenkih izkušnjah hI Vinko Lipar* iz Sutne pri Podbočju, k i je pobegnil čez

mejo in se razočaran vrni l , p r i ­poveduje:

»•21. junija lani sem šel čez. Pripovedovali so, kako dobro je v drugih d ržavah in kako lahko se tam živi. Pa sem šel. Ves blaten in umazan, deževa­lo je namreč , sem na avstrijski strani naletel na nekega kme­ta. Nato so me v Grazu na glavni policiji zaprli .

Zasliševali so me in vpraše­vali predvsem to, kako je v J u ­goslaviji, Jaz sem pa rekel :

•^Dokler ne vidim, kako je tu, ne morem povedati, če je v Jugoslaviji boljše ali slabše.« Potem sem šel delat h kmetu. Vstajal sem ob pol treh zjutraj in hodil spat ob desetih zvečer Težko mi je bilo, ker nisem znal nobene besedice nemško. Kmalu se mi je pričelo tožiti po domu. Počasi sem spoznal.

P R O M E T N E N E S R E Č E 12. s e p t e m b r a so o b 17.23 t r č i l a

t r i m c d o m a v o z i l a n a k r i ž i š č u v K a n d i j i . Z Z a g r e b š k e ceste j e p r o t i P a r t i z a n s k i ces t i v s m e r i S t r a ž a p r i p e l j a l s e d e m t o n s k i to­v o r n i a v t o z d e s e t t o n s k o p r i k o j i -oo A v t o p r o m e t a » G o r j a n c i « S t r a ­ž a , k i Je v l e k e l t o v o r n i a v t o e n a k e t e ž e z e n a k o p r i k o l i c o . O b e v o z i l i s ta b i l i s k u p a j d o l g i 82 m e t r o v Z m o s t u p r o t i Z a g r e b š k i ces t i Je o r i D e l j a l o s e b n i a v t o m o ­b i l . K o Je v o z n i k t o v o r n e g a a v t o -

iV otran Nepolitični tedenski pregled

Hiter napredek Prejšnji teden Je bilo v Beogradu po­

svetovanje, katerega so se udeležili vsi predsedniki oziroma podpredsedniki okrajnih ljudskih odborov. Razpravljali so o doseženih uspehih v kmetijski pro­izvodnji pa tudi o nalogah, k i naa čakajo na tem gospodarskem področju. Danes bomo lahko bralcem posredovali le ne­kaj ugotovitev tega posvetovanja.

V zadnjih dveh letih smo veliko bolj skrbeli za napredek kmetijstva, saj smo dali za to več kot 130 milijard dinarjev. Uspeh je predvsem v tem, da smo pora­bili pretežen del sredstev za take inve­sticije, k i naglo vračajo. Z drugo besedo, manj denarja Je bilo porabljenega za gradnje hlevov, upravnih poslopij in po­dobnih naprav, več pa za umetna gno­j i la, nakup sortnih semen itd. S tem je razbito mišljenje, da je treba v kmetij­stvo mnogo vlagati, medtem ko se uspehi pokažejo šele po dolgih letih. Dveletne izkušnje kažejo, da se da nekatere stva­r i , če so sredstva uporabljena smotrno, doseči tudi v enem samem letu.

Za nakup osnovnih sredstev bo porab­ljenih letos okoli 75 milijard dinarjev, to je skpraj še enkrat več kot leta 1956. Za razliko od prejšnjih let B O zadruge ln po­sestva povečala vlaganja v osnovna sred­stva, ki se hitro aktivirajo, to Je v opre­mo, živino, predelavo, manj pa v grad­beništvo. Toda ob tem nas letošnje teto fe opozarja, da bomo morali v prihod­njih letih ponovno povečati vlaganja v gradnjo ekonomskih objektov. To zahte­va zlasti povečevanje živinoreje. Prvih •sem m e s e c e v pa nas opozarja ie na eno: Medtem ko je bilo lani vloženih v osnov­

na sredstva 6 In pol milijard dinarjev iz zveznih skladov, se je letos ta vsota po­večala za 10 milijard, torej za več kot 100%. Ljudski odbori pa so povečali na­ložbe v kmetijstvo za eno samo milijardo oziroma za nekaj manj kot 20%. Polje­delske organizacije pa so dale za kme­tijstvo le nekaj več kot lani. Mimo tega, da se sredstva iz lokalnih virov uporab­ljajo za stotere stvari in se tako razdrobe na neznatne vsote, kaže. da nekatere ob­čine še vedno ne posvečajo kmetijstvu zadovoljive pozornosti.

Povečanje kmetijske proizvodnje je vplivalo tuđt na porast obratnih sred­stev. Le-ta so se povečala tudi zaradi odkupa kmetijskih zadrug od 30 milijard v letu 1956, na okoli 70 milijard v letoš­njem letu. Toda težave z obratnimi sred­stvi ie niso mimo. Marsikateri kmetijski organizaciji primanjkuje denarja za ne­moteno poslovanje. Pričakujejo, da bo na novo osnovana Kmetijska banka, ki bo upoštevala posebnosti kmetijske proiz­vodnje hitreje ln uspešneje rešila ta problem.

Zlasti močno je napredovala v zadnjem letu mehanizacija. Da je tako, dokazujejo že itevilke o traktorjih. Leta 1956 smo lih imeli 14.700, letos jih bo ob koncu leta nekaj več kot 28 000. V letošnjem letu bo kmetijstvo dobilo 8000 traktorjev in 500 kombajnov, tako da bo družbeni plan glede tega Izpolnjen. Povečanje me­hanizacije Je vplivalo na konjerejo. Ze dosedaj, torej po osmih mesecih, ne je zmanjšalo število konj v državi za 10%.

Vendar, tudi pri mehanizaciji ne gre brez napak ln težav. Sestav strojnega

parka ne odgovarja dejanskim potre­bam. Tako na primer se zadruge prema­lo zanimajo za težke traktorje, ki bi omo­gočili globoko oranje. Nekaj takih trak­torjev Imajo uvozna podjetja celo na­prodaj, toda zanje nI zanimanja. Tudi vprašanje traktorskih priključkov še ni rešeno. Leta 1956 je prišlo na en traktor 1,7 priključka. Lani so prišli na en trak­tor štirje priključki, toda to še vedno ni dovolj in kmetovalci mnogokrat zaman Iščejo potrebne priključke. Niti uvozniki, niti Industrija v tem primeru ne gresta v korak s hitro napredujočo strojno ob­delavo polj. Zlasti naia industrija caplja za potrebami trga. Namesto da b) indu­strija pospeševala strojno obdelavo s tem, da bi dajala na trg nove priključke za traktorje, je narobe. Zadruge in posestva spodbujajo proizvajalce, naj začno izde­lovati takšne ali drugačne kultivatorje, naprave za okopavanje itd. Mnogi proiz­vajalci kmetijske opreme ne upoštevajo potreb tržišča, zato jim naraščajo zaloge neldočlh traktorskih priključkov In polje­delskih strojev. Končno nam kar naprej primanjkuje rezervnih delov, čeprav smo letos Izdali zanje 741 milijonov deviznih dinarjev. Rezervnih delov nI niti ia tiste stroje, ki jih izdelujejo domače tovarne, kje šele, da bi domača Industrija začela izdelovati nadomestne dele za tiste stro­je, ki smo Jih kupili v tujini. Tu imajo delavski sveti v odgovarjajočih tovarnah, še mnogo snov) za razpravljanje.

Se beseda o uporabi umetnih gnojil. Kljub pogostemu spreminjanju cen, kljub zamujanju pri uvozu In nezadovoljivi Iz­biri te poraba neverjetno naglo poveču­je. Leta 1953 smo porabili vsega 108.000 ton umetnih gnojil, lani že 950.000 ton, letos pa predvidevamo, da bo porablje­nih 1 milijon 350.000 ton. Količine SO to­rej velike. Zadovoljni pa kljub temu ne smemo biti, Na en hektar imo porabili potemtakem 130 kg umetnih gnojil, kar je le vedno štirikrat manj kot porabijo umetnih gnojil v razvitih deželah.

m o b i l a o D a z i l p r i h a j a j o * ! o te tMl i v o z , j e p r i č e l z a v i r a t i . N a m*»hki c e s t i p a m u j e D r i č e l o d r s e t i i n t a k o je o n e m o g o č i l j s e o n i m u v o ­z u p r e h o d . V s l e d t ega j e t a s p r ­v i m l e v i m b l a t n i k o m z a d e l v z a d n j e l e v o k o l o t o v o r n j a k a . N a o b e h v o z i l i h j e Š k o d e za o k o l i 90.000 d i n . V z r o k n e s r e č e j e n e ­

p r a v i l n e v l e č e n j e t o v o r n e g a s v t •• m o b i l a . saj i e n a j v e č j a dov)11«na d o l ž i n a v o z i l v v l e k i 22 m . B.»-z e n tega j e z a d n j e v o z i l o , k i je b i l o v v l e k i , ob z a v i r a n l a p r i t i s ­n i l o n a p r e d n j i a v t o m o b i l . V o z n i k j e p o k l i c n i š o f e r D teatsgoriie.

19. s e p t e m b r a ob 11.4» l e na N o v i trg p r e d p o š t o v N o v e m m e s t u p r i p e l j a l v o z n i k t o v o r n i a v t o m o b i l i n tam z v o z i l o m par ­k i r a l . N a t o l e v k a b i n i z a spa l M e d t e m je n a i s t i p a r k i r n i p r o s t o r p r i p e l j a l o s e b n i av to F i a t <>00 1n v o z i l o u s t a v i l za t o v o r n j a k o m K o se j e v o z n i k t o v o r n j a k a z b u d i l , i e s k u š a l v o z i l o o b r n i t i i n j e p r i t e m p o š k o d o v a l zada j s t o j e č i F i a t 600, k e r se Drej n i Drepr l č f i l , č e ie za n j i m p r o s t o r . Š k o d e 1e do 13.000 d i n a r j e v , l a h k o b i je b i l o Da v e č .

8. s e p t e m b r a o b 14,15 j e v Čr­n o m l j u i z s m e r i ž e l e z n i š k e pos t a ­le p r i p e l j a l k o l e s a r . Z a n j i m p r i ­h a j a j o č i v o z n i k t o v o r n j a k a Je s k u š a l k o l e s a r j a p r e h i t e t i , h k r a t i pa j e z a v i l p r i g o s t i l n i L o v g k l ro< v desno p r o t i B e l s a d u . rfi/.dalip m e d n J i m i n k o l e s a r j e m |r b i l . ' t a k o m a j h n a , d a k o l e s a r n i m o g e l u s t a v i t i . P o s l e d i c a : t r č e n j e k o l e ­s a r j a v t o v o r n i a v t o . V z r o k Je n e p r e v i d n o s t v o z n i k a t o v o r n e g a a v t o m o b i l a . Š k o d e Je z a p p b . i ž -no 5000 d i n , r a z e n tega pa Je k o ­les, i r t u d i U l * t e l e sno oo-SVodo-v a n .

GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA N O V O M E S T O

0 priporoča 0 avoje usluge £ kmetijstvu

da je bilo doma mnogo bolje' in lepše. Tam sem zaslužil le za hrano.

Odločil sem se ln šel delat v kamnolom pri Grazu. Včasih smo delali tudi po 12 ur na dan, včasih tudi ponoči. Delo je bilo težko. Tudi tu sem za­služil le za hrano in stanova­nje; obleka na meni je počasi pričela razpadati. Le kako bi si pomagal, sem pogosto pre­mišljeval.

Naletel sem na nekega Mar i ­borčana. Tudi on je b i l pre-bežnik. Pokazal mi je potni list za povratek v Jugoslavijo. "Kje si ga dobil?« — »Na am­basadi v Grazu.* — »Kako«? — »Enostavno, šel sem ponj!« Nisem mogel verjeti. V meni je takoj dozorel sklep. Se isti dan sem se javi l na našem konzulatu. Povedali so mi, da bom čez teden ni dobil potni Ust.

Molčal sem in čakal, Ce komu povedal, da se v račam bi me policija zaprla. Tist i te­den je mineval počasi, dnevi so se vlekl i kot megla. Nato sem prejel potni list in bil še istega dne zvečer v Mariboru. Od tam sem šel v Brestanico in bil nato brez vsake kazni iz­puščen domov.

Nekateri fantje iz Podbočja ml pravijo: »Jaz ne bi šel f nikdar več nazaj, če bi bil en- v krat čez.« Toda jaz sem tisti f •čez« izkusil in odgovarjam: v

»Vsak, k i bo še] čez, bo rad nazaj prihitel, samo če bo mo-Eiel, Doma je le doma!«

3

JOuitke IZ RAZNIH STRANI

• L O N D O N — V L o n d o n u i e j e z a č e l a 27. g e n e r a l n a s k u p ­š č i n a I n t e r p o l a , k i se Je u d e l e ­ž u j e j o z a s t o p n i k i 59 d r ž a v . N a s k u p S č i n i b o d o r a z p r a v l j a l i o m e t o d a h b o j a p r o t i t i h o t a p ­c e m m a m i l , p o n a r e j e v a l c e m d e n a r j a l n p o d o b n e m .

• D U N A J — M e d n a r o d n i du­n a j s k i v e l e s e j e m so po e n e m t e d n u z a p r l i . V e l e s e j e m je ob ­i s k a l o n a d 650.000 oseb l n n a n j e m je r a z s t a v l j a l o n a d 4200 pod je t i j i n f i r m i z 20 d r ž a v , m e d n j i m i t u d i i z J u g o s l a ­v i j e .

• T O K I O — K a k i h 250.000 J a ­p o n s k i h u č i t e l j e v j e z a č e l o s t a v k a t i n a p o z i v s v o j e g a s i n ­d i k a t a p r o t i s i s t e m u n a p r e d o ­v a n j a , k i b i ga v l a d a rada s p r e m e n i l a .

• T O K I O — P o l i c i j a je u p o ­r a b i l a s o l z i l n i p l i n , k o je p o ­s r e d o v a l a v s p o p a d u m e d s tav-k u j o č i m i i n s t a v k o k a z l v p a ­p i r n i c i v T o m a k o m a j u . P r i t e m s p o p a d u je b i l o hu je r a ­n j e n i h 58 oseb .

T U N I S — D o s e d a n j i t u n i -j s k i v e l e p o s l a n i k v P a r i z u

M o h a m e d M a s m u d i je b i l r a z ­r e š e n d o l ž n o s t i . M a s u d i j a so

k l j u c i l i i z p o l i t i č n e g a b i r o j a f f l n i z i j s k e s t r a n k e N e o d e s t u r z a r a d i » n e d i s c i p l i n e « .

9 L I Z B O N A — V L i z b o n i se j e z a č e l o zasedan je o d b o r a z a m a l a r i j o m e d n a r o d n e z d r a v ­s tvene o r g a n i z a c i j e . N a z a ­s e d a n j u bodo r a z p r a v l j a l i o n a č r t i h z a u n i č e v a n j e m a l a ­r i j e v 76 d r ž a v a h , k j e r ž i v i s k u p n o 749 m i l i j o n o v p r e b i ­v a l c e v .

• D U N A J — N a D u n a j u se j e z a č e l o zasedan je m e š a n e g a J u g o s l o v a n s k o - a v s t r i j s k e g a o d ­b o r a z a p o s p e š e v a n j e b l a g o v n e i z m e n j a v e , k i s ta ga u s t a n o v i l i z u n a n j e t r g o v i n s k i z b o r n i c i o b e h d r ž a v .

• D U N A J — N a D u n a j u se je z a č e l a s k u p š č i n a e v r o p s k e k o n f e d e r a c i j e k m e t o v a l c e v , k i bo s p r e j e l a l i s t i n o o k m e t i j ­s t v u v E v r o p i .

• L O N D O N — V b r i t a n s k e m s r e d i š č u z a a t o m s k e r a z i s k a v e v H a r w e l l u se je z a č e l a k o n ­f e r enca a t o m s k i h z n a n s t v e n i ­k o v i z d r ž a v B r i t a n s k e s k u p ­nos t i n a r o d o v . N a k o n f e r e n c i naj b i se d e l e g a t i s e z n a n i l i z b r i t a n s k i m n a p r e d k o m n a t e m p o d r o č j u . V e l i k a B r i t a n i j a u p a , d a se bo m e d d r ž a v a m i C o m -m o n w e a l t h a n a š l o v e č k u p c e v z a n j e n e a t o m s k e c e n t r a l e l n u s t r ezno o p r e m o .

• B A G D A D — v s e hlvSe p r e m i e r e i n m i n i s t r e k r a l j e v ­s k e g a r e ž i m a v I r a k u bodo k m a l u p o s t a v i l i p r e d I r a š k o r e v o l u c i o n a r n o v o j a š k o s o d i ­š č e ,

V se sile za dokončno

elektrifikacijo

podeželja!

»ELEKTR0 KRSK0«

Vfdem-Kriko

KREMENČEVE P E S K E VSEH VRST p r i p o r o č a

»KREMEN« N O V O M E S T O

KOMUNALNA BANKA

BREŽICE ln

KOMUNALNA BANKA

VIDEM-KRŠK0

sprejemata vloge In dajeta posojila

.«..*..*.

j » T O B A K « t Videm-KrSko

j 8E PRIPOROČA t

• VSEM ODJEMALCEM i J i . * . . * « « * . » . . • , . * . <«.*•. .».

Kooperativa export - import L J U B L J A N A , TITOVA 19

l / V A ? , A : mehak ln trd rezan les, gozdne sortlmente In finalne Izdelke ter Izdelke domače obrti.

I V A ? \ pluto In Izdelke Iz plute

•tev 37 (443) D O L E N J S K I fcISI Stran *

in mi - nekdaj in danes

(Prenos s 1. strani) To je slika predvojne Jugo­

slavije, t 0 je predvojni Zagreb­ški velesejem v vsej svoji stra-ini resničnosti. ,

Nato je zadivjal vihar. Vsi dobro vemo, koliko smo v tem viharju žrtvovali.

Potem je napočil nov dan, evetal in lep. nad njim čisto nebo brez oblačka. Zagrebški velesejem leta 1947 na starem razstavnem prostoru na Savski cesti.

Zastave plapolajo v vetru. Ljudstvo opustošene zemlje si ogleduje razstavljene predmete — oči so uprte v bodočnost. Kmeta s košem in povodcem ni več. Nove proge in nove ceste so se že zarezale v domačo ze­mljo. Tovarniški dimniki raste­jo, čedalje več j ih je. Dvigajo ee svetle nove stavbe, mlada industrija raste. Jezovi hidro-oentrai zapirajo tok rekam in osvajajo doslej neizkoriščeno silo. Rudarji so se zajedli v podzemlje, vagončki dan za dnem dovajajo tone in tone premoga, bakra, cinka, svinca in oslalih rudnin. Nove tovarne Že dajejo prve izdelke. Niso ta­ko lepi in dodelani kot inozem­ski, marsikaj jim še manjka, toda vendar — pričeli smo.

Nekje na razstavnem prosto­ru stoji na lesenem stojalu mo­tor bodočega tovornega avto­mobila. Razstavlja ga T A M . Ljudstvo nestrpno pričakuje dan, ko bo skozi vhod te tovar­ne zapeljal prvi doma izdelani avtomobil. Dneve in nočj so de­lali pri T A M , da bi lahko raz­stavili na velesejmu vsaj mo­tor. Nekaj članov kolektiva sto­j i ob njem, skupina opazovalcev nemo opazuje. Motor teče nekaj

Pozdravi iz Ličkih Je sen ic . . .

»Vedno bomo hvaležni našim staršem, ker so nam naročili Dolenjski list. Vsak petek ga nestrpno pričakujemo,* nam pišejo fantje Janez Gliha, Pol­de Petrovič. Franc Može, Ka­rel Štancelj, Mi lan Mafeouec, Jože Tomšič. Jože Golob, Fran­ce Kozamernik in Franci Prek ter pozdravljajo vsa dekleta in fante iz domačega kraja, so­rodnike in graditelje avto ce­ste.

. . . JN STIPA Vse sorodnike, dekleta i "

fante iz domačih vasi ter vse bralce Dolenjskega lista po­zdravljata Belokranjca Anton Klepec iz Krasinca in Jože Božičevič iz Tribuč.

minut in nato zopet zataji. De­lavci znojni poganjajo zaganjač, toda motor čez čas spet utihne. V njihovih očeh ni obupa, le srd in gnev sijeta iz njih. Za­vest, da je to začetna težava, zavest, da je začetna težava, da bodo izdelki iz dneva v dan bolj­ši, z lahkoto razbere^ v njiho­vih pogledih. Obiskovalci se' su­stavi jaj o v tujih paviljonih, vzklike vzhičenja je čuti poseb­no pri razstavljenih avtomobi­lih in kolesih, gospodinjskih strojih, tekstilnih izdelkih in podobnem. Tuja podjetja so prišla z željo, da prodajo čim­več blaga tej deželi, 'k i je še lačna vsega.

Ponosna, najlepša, naša!

Tudi letos plapolajo zastave nad velesejmom. V morju za­stav pa je najlepša in plapola najponosneje na?,, trobojnica s peterokrako zve»đo. Kmet s ko­šem in povodcem je le še spo­min.

Na razstavnem prostoru no­vega Zagrebškega velesejma, k i je skoraj dvajsetkrat večji kot oni leta 1847, razstavlja 825 domačih podjetij. Paviljoni tu­jih podjetij so bili nekdaj sre­dišče pozornosti vseh obisko­valcev, reke naših delovnih ljudi so j ih polnile z vzkliki občudovanja in vzdihi želja. Ti^ paviljoni so letos utonili v množici kakovostnih Izdelkov naših domačih podjetij. Izdelki tekstilnie industrije, najrazlič­nejše vrste blaga vseh mogočih izvedb in barvnih odtenkov. Iz­delki kemične industrije, čudo­vita pohištva lesne industrije,

vsakovrstni proizvodi prehram­bene industrije,

Obiskovalci si ogledujejo, s e ustavljajo, razpravljajo in kritično ocenjujejo. V razstav­nem prostoru JUR.EMA — jugo­slovanski seminar z a . regulaci­jo, merjenje in avtomatizacijo, brnijo pisalni stroji, računski stroji, diktatni stroji in razne avtomatske merilne naprave. Med razstavljenimi tujimi ln domačimi proizvodi so zastopa­ne domače tovarne TOPS, MURSA, KOZMOS. Ko pogle­daš domače izdelke in j ih pr i ­merjaš s tujimi, skoro nI opa­ziti razlike. I S K R A Kranj raz­stavlja kontrolni generator. — strojček. k i bo kmalu uprav­ljal delo strojev gigantov. Vse močneje skiušamo uporabljati tehniko v želji, da bi b i l 0 člo­vekovo delo olajšano in da bi obenem rasla proizvodnost in kvaliteta.

Domača industrija razstavlja sistematično razdeljena Po sku­pinah. Kovinska industrija, ka­tere pretežni del predstavlja strojna industrija, zavzema sko­raj polovico razstavnega pro­stora. Domači traktorji, ( težke hidravlične stiskalnice, Diesel lokomotive, agregati za hidro­elektrarne! parne lokomotive, vijaki za ladje, parni kotli za ladje, globinske centrifugalne črpalke, skratka stroje velikane, k i smo jih bi l i doslej vajeni gledati le razstavljene v tujih paviljonih, nam predstavlja na­ša domača proizvodnja. Avto­mobili so bil i vsa povojna leta posebna privlačnost velesejma in vzrok mnogih skritih obču­dovanj ter vzdihov. Letos raz­stavljajo avtomobile in motorna kolesa domače tovarne T A M ,

»PIONIR« PI 561, odličen Izdelek mariborske tovarne avto­mobilov TAM

ALI STE 2E NAROČENI NA »LJUDSKO PRAVICO«?

Vsak dan Vas seznanja S dogodki doma in po svetu. Razen tega pa-naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljan­skega dnevnika« sodelujejo pra velikem jesenskem nagrad­nem žrebanju! P R V A N A G R A D A - NOV OSEBNI AVTOMOBIL

FIAT 600! DRUGA N A G R A D A - HARMONIKA »CARMEN«,

vredna 152.000 diin -*. TRETJA N A G R A D A — RADIO »SIMFONIJA«

(102.000 din) ČETRTA N A G R A D A — PISALNI STROJ »SAVA«

(98.000 din) in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, el. pefl >01ympia« itd.)

Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, k i bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik*.

Datum žrebanja ho naknadno objavljen. , Torej postanite naročnik našega dnevnika!

Naročniki obeh listov imajo 50% popust pri oglasih, osmrtnicah ln zahvalah.

»Ljudsko pravico« dzlr. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, PetkovSkovo nabrežje št. 24, v naSih podružnicah in pri vseh poštah v Sloveniji.

•^.<2>,'^.<0-^-<^--

F A P . TOMOS, T M Z , F A M O S , Crvena eaistava in še drugi. Vkl jki začudenja so nas letos u-maknili ponosnim pogledom obiskovalcev, k i vedo, koliko naporov nas je veljalo, da smo .vse to ustvarili.

Industrija plastičnih mas raz­stavlja vsakovrstne predmete za široko potrošnjo, uporabne v gospodinjstvu, na potovanju, in oblačilne predmete. Domača i n ­dustrija volnene konfekcije je prekosila tujino tako v kvalite-ki kot v obliki, barvi in kroju vzorcev.

Po 11 letih — spet pri TAM

V razstavnem prostoru T A M stoji šestcilindrskl Diesel mo­tor. Crn in hkrati svetal od ne­katerih kovinskih delov brni in teče brez prestanka in brez na­pake. Zastopnik razlaga, da bo­do ta motor pričeli uporabljati čez dve leti. Tu s e m se spom­ni l prvega Tamovega motorja n a velesejmu leta I&47. Zaželel sem krepko stisniti roko tistim

trem delavcem, k i so se mučili okoli njega, ker j im je, kot pr­vi proizvod tovarne, se nagajal. Hkrati bi stisnil roko armadi naših delovnih ljudi, ki so u-speji v kratkih dvanajstih le­tih dohiteti ves ostali svet in toliko ustvariti.

Njihova zasluga, zasluga nas vseh je, da Jugoslavije pred vsem svetom več ne predstav­lja samo s težkim košem oto­vorjeni kmet, k i ponuja pšeni­co, koruzo, sladkorno P^so, to­bak, rude in les.

Včasih oholi tujci so prišli le­tos na Zagrebški velesejem pol­ni občudovanj z željo, da bi ku­pili pri nas to, kar so nam vča­sih oni prodajali. Jugoslavija se je letos predstavila kot sodob­na industrijska država, k i pro­izvaja in prodaja svoje indu­strijske izdelke že na vse kon­tinente sveta.

In nikar ne pozabimo; leta 1941 so nas fašisti hoteli uni­čiti. Leta 1945 so zavihrale za­stave svobode. Dve leti kasneje smo s prvim povojnim Zagreb­škim velesejmom spet povedali svetu, da hočemo naprej. In že po prvem ^desetletju ustvarjal­nega, prizadevnega truda naših narodov je svet spoznal in pri­znava, ceni in spoštuje sociali­stično Jugoslavijo.

A vse to je še vedno začetek naše poti. Zgodovina je poznala doslej samo stoletja. Zdaj raču­na že z desetletji in z leti.

Z leti naše zdrave, krepke, napredne rasti.

Miloš Jakopec

V l a d i m i r L a m u t : K O S T A N J E V I S K I V E Č E R I (tuš — avgust 1958)

V me diski predilnici so stekli 5. septembra so v metliški

prediiilnioi »Novoteksa« pričeli poskusno obratovati. Ob lan­skem sestavljanju letnega pla­na so v novomeškem »Novotek-su« sicer predvideli, da bodo stroji v njihovem metliškem ob_ ratu stekli že julija letos, to­da kredit za uvoz predilnih strojev in opreme je bil odo­bren šele v letošnjem marcu, zato se je vse za nekaj mese­cev zavleklo. Kljub temu so tehniki, monterji in delavci v začetku septembra dosegli po­memben uspeh, saj so za 32

Skrb za letovanja Na razširjeni seji sindikalne

podružnice tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu Krškem so razpravljali o tarif­nem pravilniku in o polletnem poročilu, k i se nanaša na po­slovanje podjetja. Sprejeli so sklep, da mora biti polletno poročilo o poslovanju razum­ljivo podano na zborih voliv­cev. —

Precej govora Je bilo tudi o počitniškem domu v Materadi, katerega ustanovitelj bo občin­ski sindikalni svet. Doslej Je skoraj vse breme počitniškega doma nosila sindikalna po-družnca »Celuloze«. Čeprav so ta dom koristili tudi Člani dru­gih podjetij, niso le-ta doslej prispevala skoraj ničesar. Zato ni čudno, da so težko izglaso­vali na seji predlog, da prevza­me omenjeni dom občinski sin­dikalni svet. Nujno je, da tudi ostali kolektivi v bodoče kaj

Opravljamo vse usluge sa napredek kmetijstva!

KMETIJSKO PROIZVAJALNA

POSLOVNA ZVEZA BREŽICE

več razpravljajo o počitniškem domu. Občinski sindikalni svet bo moral poskrbeti za večje so­delovanje med podjetji in ure­diti vse, da bodo prispevki uravnovešeni. To se pravi, da bodo koristili počitniški dom v Materadi le člani tistih kolek­tivov, k i bodo prispevali svoj delež.

Sindikalni odbor se v celoti ne strinja z uredbo, ki pred­pisuje minimalne stroške pen­ziona in to 250 dinarjev na dan. Mnenja so, da sami uprav­ljajo podjetje ln bi lahko zato razpolagali s sredstvi. To se nanaša predvsem na popust najboljšim delavcem, ki oprav­ljajo službo pod težjimi pogoji. Zato so se odločili, da bodo 10 takih članov kolektiva poslali na 7-dnevno brezplačno letova­nje. —

Fantje iz JLA pozdravljajo

1*. Surdulice nam pišejo Franc GRACAR, Anton PAV­LIC, Anton DOLINAR, Anton LISEC in Alojz KOLENC ter prosijo, naj preko našega lista pozdravimo njihove starše, sorodnike, mladino iz doma­či«1* vasi ter vse graditelje avto ceste, katerim želijo

prvi stroji vagonov strojev, razmontiranih v najmanjše dedce, sestavili in namestili prej kot v štirih me­secih. Vsa dela v predilnici s i ­cer še niso do kraja izvršena, saj morajo med drugim dokon­čno montirati tudi toplotne na­prave, vlažilce in postaviti ksi-lolOtni tlak. Vendar pa to pro­izvodnje ne bo oviralo, zlasti ker bodo sprva, dokler ne pr i -uče k strojem dovolj delovne sile, delali samo v eni izmeni Zdaj je zaposlenih 33 ljudi, predvsem predic in delavk, do konca tega leta pa se bo število dvignilo že na 80 zaposlenih ljudd.

Vsi stroji so zadnja tehnična pridobitev in prvi navoji, ki so prisila iz predilnih. strojev, ka­žejo odlično kakovost. Do kon­ca leta bodo pri nekoliko po­spešeni pročizvodnji izdelali že okoli 60 ton česane volnene preje, od katere bo približno eno petino porabila tovarna »Novoteks« sama, ostalo pa bo dobavila drugim tekstilnim to­varnam v državi. Lastna prede­lava uvožene volne bo pomenila hkrati znaten prihranek deviz.

Nova predilnica je velika pridobitev Za vse gospodarstvo DOlenjske, zlasti z a Metliko, saj ji bo poleg zaposlitve nove de­lovne sile prinašala tudi lep narodni dohodek. Z malo čud­nimi občutki pa je novo na­stavljeni kader sprejel vest, da bo moral od svojih plač v ko­

rist občine odvajati 5 odstot­ni dopolnilni proračunski p r i ­spevek. Zlasti čudi prizadete to, da na primer delavci in u-sl'užbenci tovarne »Novoteks« v Novem mestu ne plačujejo te­ga prispevka, ki gre izključno v breme delovnega kolektiva, medtem ko bodo delavci ln u-sjužbenci »Novoteksovega« ob­rata v Metliki ta prispevek mo. ra-H plačevati. AH ne bi velja­lo, d a odločujoči ljudje vse to nekoliko premislijo in zadevo uredijo, da bo prav. zlasti ker bo sicer težko dobiti v t a kraj, ki ne nudi človeku kd i veka j ugodnosti, kvalificirano delov­no silo.

—ar

KOVINSKA ZADRUG B VIDEM-KRŠK0

p r o i z v a j a ladijsko, industrijsko

s in ostalo kovinsko opremo

i Z A U P A J T E SVOJE J P R I H R A N K E i NARODNI B A N K I !

NARODNA BANKA centrala za LRS LJUBLJANA

70 let Prostovoljnega gasilskega društva Videm-Krškc

Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« VIDEM-KRŠKO

PROHZVAJA V S E VRSTE SPECIALNIH C E L U L O Z , LES-

NINE, LOMS, P A K IN ČASOPISNI PAPIR.

V n e d e l j o , 7. s e p t e m b r a , .le P r o ­s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o V i d e m ob S a v i s l a v i l o 70- le tn ico svo jega obs to ja .

V d r u š t v u sode lu j e 30 ope ra t i v ­n i h č l a n o v . R a z e n n j i h i m a j o še 4 z a s l u ž n e t e r 1 č a s t n e g a č l a n a , v č l a n j e n i h o z . v k l j u č e n i h Je p a t u d i 17 p i o n i r j e v . O d u s t a n o v i t v e do danes j e d r u š t v o gas i lo p r i 487 p o ž a r i h , k a r d o k a z u j e , da so o h r a ­n i l i o g r o m n o i m o v i n e , k e r je p r i v s e h t e h p o ž a r i h č l a n s t v o v e d n o d e l a l o z e l o p o ž r t v o v a l n o .

N a s l a v n o s t n i s e j i so bili r a z e n o b č i n s k i h p o l i t i č n i h l n gospoda r ­s k i h p r e d s t a v n i k o v n a v z o č i t u d i s e k r e t a r g a s i l s k e z v e z e L R S t o v a ­r i š R o z m a n , p o d p r e d s e d n i k o k r a j ­ne g a s i l s k e z v e z e N o v o mes to tov . S t u p a r , g a s i l c i i z H r v a t s k e , k a k o r t u d i z a s t o p n i k i n e k a t e r i h d r u g i h g a s i l s k i h d r u š t e v In Ob­č i n s k i h g a s i l s k i h z v e z i z S l o v e n i j e ,

Ob tej p r i l o ž n o s t i so p r e j e l i 4 z a s l u ž n i Č lan i s p o m i n s k e p l a k e t e , 8 m l a d i h g a s i l c e v p a p r i z n a n j a za i z r e d n o p o ž r t v o v a l n o m n e s e b i č n o de lo v o r g a n i z a c i j i . S e k r e t a r g a ­s i l s k e z v e z e S l o v e n i j e t ov . R o z m a n Je p o d e l i l d r u š t v u ob J u b i l e j u v i m e n u i z v r š n e g a o d b o r a gas i l ske zveze S l o v e n i j e z l a t o z n a č k o , m e d ­t e m k o m u Je o b č i n s k a g a s i l s k a z v e z a p o d e l i l a d i p l o m e . V s i č a s t n i

gostje so p o z d r a v i l i in č e s t i t a l i v i -d e m s k i m g a s i l c e m k t a k o v i s o ­k e m u j u b i l e j u . M e d drugim-, je to ­p lo p o z d r a v i l z b r a n e p o d p r e d s e d ­n i k o k r a j n e g a s i l s k e zveze N o v o mesto t o v . I gnac S t u p a r iz M e ­t l i k e , k i j e p r i p e l j a l s s ebo i de­se t i no m e t l i š k i h g a s i l c e v . I z r a z i l je ž e l j o , da b i se gas i le ; m e d S a ­vo , K r k o i s K o l p o še tesneje p o ­v e z a l i i n s k u p n o d e l o v a l i v . tej p l e m e n i t i o r g a n i z a c i j i .

P o p o l d n e j e b i l p r e g l e d g a s i l ­s k i h enot , na to pa v e l i k e g a s i l s k e vaje , k j e r so s o d e l o v a l i g a s i l c i iz ro to t o v a r n e » D j u r o S a l a j « , e l e k ­t r a r n e B r e s t a n i c a . P G D K r š k o , P o h a n c a , S e v n i c e . Z a p r e š i č ter p i o n i r s k a d e s e t i n a i z B r e s t a n i c e , P r i k a z a l i so g a š e n j e t o v a r n i š k i h o b j e k t o v , k a k o r t u d i r e š e v a n j e p o n e s r e č e n c e v . N a k o n c u j e p i o ­n i r s k a g a s i l s k a dese t ina i z B r e ­s t an ice p r i k a z a l a o b s p r e m l j a v i g a s i l s k e g o d b e K r š k o p r v o p o m o č . P o k o n č a n i h v a j a h j e b i l m i m o ­h o d v s e h g a s i l c e v z g a s i l s k i m i a v ­t o m o b i l i , m o t o r k a m i i t d .

V a j e so g a s i l c i z e l o d o b r o i z ­v e d l i i n za to p r e j e l i o d š t e v i l n i h g l e d a l c e v vse p r i z n a n j e . T a k o j e p r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o č a s t ­n o p r o s l a v i l o 70 - l e tn i co s v o j e g a obs to j a . P r o s l a v a bo o s t a l a v l e ­p e m s p o m i n u d o m a č i n o m l n go ­s t o m . M .

Ze po zagrebških cestah sem začel p r i ­vajati oči opazovanju in sicer tako, da sem opazoval dekleta. Lahko se pohvalim, da sem videl v Zagrebu veliko lepega.

Avtobus me je lepo in točno pripeljal pred blagajno. Za sedem kovačev sem do­bil »ulaznicu« in Vodič. Vstopnico sem koristno porabil, Vodič pa sem zaman š tu­diral. Spoznal sem, da si z njim ne bom veliko pomagal, zato sem ga spravil v žep in vstopil v paviljon š tev. 1. 2e kmalu pri vhodu me je pozdravilo pol prekajenega prašiča. Mlad , komaj poročen par, je stal pred nj im in ga zaljubljeno gledal. Kdo bi si misli l , da pol prekajenega prašiča iz­vabi tako lepe pogllede! Ona se je privila k njemu in dahnila:

— Popolnoma suho In on: — Najraje bi ga odnesel domov. Od paviljona do paviljona BO se podili

otroci in prosili: - Imate prospekt?

— Reklame prosim! Sto mladih rek se je dvigalo, kjer so

delili prospekte. Dekleta, verjetno gimna­zijke, so se smehljaje sprehajale in po­pravljale lase pred ogledali. Mladina sc je ustavljala samo pr°d paviljoni s Športnimi potrcMo'mmi.

V paviljonu podjetja »Rre/.ovica« iz S i ­ska je bila razstavljena lppa spalnica. Neko dekle je v /k l ikn i lo :

— Joj, kako '•'"•a plava soba! M b đ c n i č poleg nje |e gledal postelj ln

I mir.! — Lepa jr iepn a Kam bom z mojimi

nogami? Res je, Jugoslovane bo trebn ^skrajšati

alj P a bomo morali delati večje postelje.

VELESEJMSkO POTEPANJE Normalnu spalnico razstavlja podjetje

»Treska« iz Skoplja. Predstavnik podjetja mora neprestano odgovarjati na vpra­šanja: •

— Kol iko stane? — Je omara vračunana? — Kje imate vaše zastopstvo? — Je že prodana? Spalnica stane 78.000 din brez prevozi- i

stroškov. Je iz hrastovega lesa. Dekleta, »hodeče prodajalne«, ponujajo

otrokom igrače: — Na mali! Vzemi avtomobilček, se boš

vozil! — ponuja prodajalka avtomobilčke otroku, k. se drži očetove roke.

— Kol iko stane? vpraša mali. Prodajalka se začudi: — Glej ga vjraga! Vprašuje, koliko sta­

ne! To te je najbrž naučila mama. Očetje kaj takega ne uče.

Po dolgem času sem bi l spet enkrat pri maši. Oprostite mi, bratje ta korak na de­sno sem storil nehote! Ogledati sem si hote] samo televizorje podjetja >.N:kola Te­sla«. No. ker sem bi l že pri t2levizijski maši, sem pomolil k našemu ljubemu bogu, da m; pošlje kakšen televizor, lahko tudi Ml&mkt »Nikola Tesla«.

Pobožno zamaknjen in s svetimi mislimi navdahnjen sem šel v naslednji paviljon, na katerem je z vel ikimi črkami pisalo VVC. Tudi tukaj je bilo veliko obiskovalcev.

Ob vstopu v ruski paviljon sva se po­zdravila s starim znancem iz šolskih knjig Vladimirjerr. Iljičem. Mlade obiskovalke so preizkušale svoje filmske zmožnosti pred rusko televizijsko kamero. Snemalec j ih je snemal, vendar ni pozabil tudi moških, posebno ne takih, katerih obrazi so doka­zovali, da so že nekaj prestali v življenju. Pred »Sputnikom 2« se je gnetlo l judi. — Ruski inženir Je razlagal sestav rakete, vendar ni odgovarjal na vsa vprašanja . Zvedeli smo, da je Lajka živela v satelitu sedem dni Nekdo je pripomnil :

— Sedem dni, Kako naj vemo, če )e to res? Človek ne sme vsega verjeti. Lahko je crknila takoj ali pa tudi še živa prišla nazaj.

Pred prodajalno sadja sem ujel pogovor žensk:

— Ma kud se žurite, gospodja Pepica? • — Idem kuči! Došla sam samo zbog

male. Prva je spet povzela: — Ovde nije niš za nas, žene. Same

poljoprivredne mašine. Druga: — Pa ni orat ne može s njima, ]er je

/emlja sad suva. Prodajalec pa je zaključil razgovor:

— E , biće kiše, več osečam reumu u kolenu.

K u p prodajalcev in prodajalk je proda­jalo »Vodič po velesejmu«.

— Kupite Vodič, gospodine, ponuja pro­dajalec.

Hvala, nimam časa, da bj ga študi­ral. Si moram še malo ogledati paviljone.

— Oh, kakšen Vodič — zatama proda­jalka, — naj ga vzame vrag! Nihče ga noče kupiti .

— Kol iko jih moraš prodati? — vpraša nato svojo kolegico.

— —Tristo dvajset je norma, prodala pa sem j ih šele sto.

Star kmečki možak v narodni noši in z zavojem v roki, je ogledoval ameriški paviljon. Samo gledal je. Njegovih misli nisem mogel uganiti.

Trije moški s trebuščki , verjetno direk­torji, so ogledovali amer i ške avtomobile. Eden je pripomnil :

— Nič posebnega. Lansko leto je bilo vse boljše.

Američani so s stroji zavijali hrano. Naši ljudje so lepo č a k a l i / k a k o r da si mi­slijo: Morda bomo pa le dobili kakšen za­vitek. Dobili niso nič. Niso tako radodarni, ti Amer ičani !

Skupine naših, predvsem otrok, pa tudi starejših, so stale povsod, kjer so delilj ka zastonj.

Star par je ogledoval likalne stroje. Zena je d«Jal»:

— Veš možek, najbolj nerada l ikam. — Saj b i t i kup i l tak stroj, p a . . . Sel sem dalje, ker sem konec stavka

vedel, — Usnjena-pregrinjala za žimnice, go­

spod, poglejte. Vaši ženi bo delo zelo olaj­šano. K o bo pregrinjalo zamazano, ga bo snela i n oprala.

— Hvala , hvala, — se zahvali obrtnik, verjetno privatnik. — Sam si ga bom na­redil boljšega in bolj poceni.

— Kol iko stane to stanovanje? je vpra­šal neki možak.

Predstavnica podjetja je začela razla­gati. — Kompletno stanovanje, tako kot ga vidite, z vso opremo in montažno hišico stane samo, stane s a m o . . . 2 milijona i n . . .

Naprej nisem poslušal. Takoj me je m i ­nila želja po »varnem zakonskem pristanu«. Mat'kurja, »samo« dva milijona in . . . ! kar opotekal sem se do prvega bifeja.

K o sem si malo opomogel, sem sklenil, da si ogledam še kitajski paviljon. Rad bi videl, kaj razstavljajo Ki ta jc i . »Kitajci« so razstavljali T A M E , Zastave, itd. T i Kitajci so bila naša podjetja: T A M , Zasta­va, IMR, Famos.

V indijskem paviljonu so prišle na svoj račun ženske. Slišati je bilo vzdihe:

— Oh, da bi imela to lepo črno torbico! —In to svilo! — Oh! — Oh! Ljudje so prihajali in odhajali z vele­

sejma. Gledali so, kri t iziral i in občudovali. Marsikdo j * sklenil: to in to bom kupil , marsikdo pa je rekel: to in to bi kupil č e . . .

Jože Prime

Stran 4 • D O L Ji r. J -> K l L l b T - S.ev. 37

Opera na grajskem

dvorišču O b č i . c tvo je v n e d e l j o p o p o l ­

d n e p o p o l n o m a n a p o l n i l o p r o s t o r s t a r ega k o s t a n j e v i š k e g a g r a d u . G l a v a p r i g i a v i t a k o v a v d i t o r i j u k o t na ? r ! : . - « ^ h . G l e d a l c i so ne­strpno pričakovali t r e n u t e k , k o se » o p r s t i n j i h o v i m i o č m i p r i č e l a o u v i „ a t i o p e r a » £ r o z onega sve ­ta« . K o t č a s t n i gost K o s t a n j e v i -Si iega f e s t i v a l a j e b i l n a v z o č t u -aj a v t o r J a k o v G o t o v a c D o b r o r a z p o l o ž e n se j e r a d o d z v a l p r o ­š n j i m p o l n vese le š a l e o d g o v o ­r i l n a n e k a j v p r a š a n j p r e d z v o č ­n i k o m .

O p e r a E r o z onega sve t a se je p r i č e l a . V s t a r i n s k e m o k o l j u r a z -V ^ m , - k 0 5 t a n j o v i $ k e " a S r a < » u i g r a p o ^ upo o r k e s t e r , g l a s o v i p e v c e v t ? * , , ™ 6 . P ° , c l v c r i š « u . o d b i j a j o od jiau v zid i n se k o n č n o i z g u b l j a ­jo . R e d e k u ž i t e k so i m e l i v s i po ­s l u š a l e . O b č i n s t v o Je v s e s k o z i p r i s r č n o „ p o z d r a v l j a l o Izvaja lce . . 7 d v o r i š č i ; so že m o č n o p r e v l a ­dovale sence , k o je b i l a o p e r a k o n č a n a in je o b č i n s t v o š e en-u*at b u r n o z a p l o s k a l o t e r z a s u l o o d e r s cvetjem.

N a v d u š e n j e Je doseg lo v i š e k , k o so pr-redite!«! f e s t i v a l a a v t o r j u J a ' i - v u G o t o v c u p o k l o n i l i u m e t ­n i š k o s i , k o K o s t a n j e v i c e t e r ob ­d a r o v a l i n r v a k i i j o b e o g r a j s k e O p e r e V a > r ? j o F e v b r . l n v o l n p r ­v a k a ' d u . v . h k c O p e r e J o s i c a G o -s t i č a , k i sta p e l a n a s l o v n i v l o g i . .Vato so K o š t a n j e v č a n i o b d a r o v a ­l i še V M ' T - P l s k i k o l e k t i v s s k u p ­n i m f v i i o m ; n a ode r so p r i p » l « a l i o t e i R d e g e t ' K r s k ] s o d č e k p o r t u g a l -ke i n n a kri n a t a k n j e n e g a p e č e ­n e g a p r a š i č k a , o d k a t e r e g a se le Se k a d i l o .

0 1 ? d - ; c i , K o s t a n j e v i č a n i , o k o l i -š k ; p r e b i v a l c i , v e l i k o š t e v i l o b r i ­g a d i r j e v z av to ceste i n o r e c e i g l e d a l c e v , k i so p r i h i t e l i i z š t e v i l ­n i h d o l e n j s k i h s p o d n j e p o s a v s k i h k r a j e v ce lo i z Z a g r e b a , "so n a v d u š e n i z a p u š č a l i g r a j s k o d v o ­r i š č e . E n a k o n a v d u š e n i so b i l i na ' ! . a v d i t o r i j e m t u d i i g r a l c i .

M e - ! t e d n o m ie s k o r a l t i s o č K O -»tanjevičanov v K u l t u r n o m d o m u p o s l u š a l o A v s e n i k o v k v i n t e t . T a ­k e g a o b i s k a v d v o r a n i K o s t a n j e ­v i c a š e ne p o m n i .

Tehniška srednja

šo a ss ustvarja sloves

Te dni je minilo eno leto, od­kar so v Vidmu-Krškem ustano­vi l i tehniško srednjo šolo z elektro i n s t r o j n i m odsekom. Vodstvo šole je imelo v začetku težave, kar ni bilo na razpolago dovolj strokovnega kadra, zato so morali poučevati v glavnem honorare!. Toda že preko leta se je število redno nastavljenih povečalo, tako da jih imajo na šoli sedaj že 7, medtem ko bodo honorarno poučevali le še trije. Skratka, zaradi lepe perspektive omenjene šole n i več težav za strokovni kader.

Takoj po ustanovitvi šole so mnogo razpravljali o prostorih. Trenutno j e osemletka odstopila tehniški šoli celo nadstropje in omogočila učencem redno šola­nje. Pi-av tako je z vsem razu­mevanjem spremljala razvoj šole tudi roto tovarna oziroma njen kolektiv, ki j i je da! v upo­rabo svoje delavnice. Te delav­nice bo šola, začasno koristila, ker že gradijo nove delavnice, k i bodo tik ob šolskem poslopju. Začetna dela bodo opravili že v jeseni, gjavna gradnja pa se bo pričela spomladi, tako da bodo v prihodnjem Tolskem letu ime­l i na rar.polago že lastne delav­nice. K » bo z novimi oddelki v prtho : ' i letih potreboval i tehr o l a vse p r o s t o r e s e d a ­nje a '.o, bo moral občin­ski ! ' ! odbor resno razmiš­ljati 9 radnji nove šole.

To>- i sadnja šola bo Ime­la le-; skupno pet oddelkov — dva pi i in tri druge. Ker je pa med delovnimi kolektivi iz­redno zanimanj« ter želja po večj Izobrazbi, bodo na šoli od­prli tudi delavski elektro- in strojni odsek, kjer bodo spre­jeli skupno največ 40 slušate­ljev. Prednost bodo imeli sluša­telji Iz domačega kraja. Gojenci bodo Imeli skrajšan delovni čas, da £e bodo lahko v celoti po­svetili študiju. Pouk bo v po­poldanskih urah vsak dan ra­zen sobo f. S tem se bo izpolni­la lanskoletna želja skoraj Vsem tistim, ki si hočejo pridobiti •redni o strokovno izobrazbo,

M

Fantje h JUL pozdravljajo

Dolenjski fantje Franc Ba-rlc\ Viktor štancar, Jože Golo­bic, Božo Povše, Alojz Robek, Franc Smolič, Alojz Kopel in Pavel Picelj, ki služijo vojaški rok v V. P. 9273 Hrvatska Ilostanjlca, pozdravljajo vse sorodnike, prijatelje in — vsa poznana dekleta,

»Vsi storit naj svojim sino­vom, ki služijo vojaški rok, naroče Dolenjski list, ker le iz njega lahko izvedo vse novic* iz domačega kraja,* nam piše­jo iz Rudnice fantje Anton Gal, Ivan Muni«, Ivan Srabočan,. Darko Vidmar in Jože IvŠek. Hkrati pozdravljajo svoje so­rodnike, znance, bralce Do­lenjskega lista in mladinske delovne brigade, ki m adi jo avto cesto Ljubljano—Zagreb.

Enake pozdrave pošiljajo tu­di: Jože Zgonc, Rupc t Grcgor-C'3, Vinko Kos in Dominik Zu-

k i služijo vojaški rok v pri Tolminu, V. P. 1098.

S O L E V N O V E M L E T U O kadrih, poslopjih, uČilih in še o čem na naših šolah — Najprej nam je manjkalo 150 prosvetnih delavcev, zdaj pa jih manjka še 105 — Slab obračun kratkovidne kadrovske politike in dosedanjega šibkega štipendiranja — Začenjamo uresničevati organizacijsko plat šolske reforme, njena vsebinska preobrazba pa bo dolgotrajno i n naporno delo, naloga nas vseh — Vso pomoč šolskim odborom in šolskim svetom naj zagotovijo v p r v i vrs t i

starši naših šolarjev

Načelnik okrajnega tajništv a za prosveto, šolstvo in kultu­ro, tovariš Lojze Kastelic, je odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu j ih zastavili. Predvsem nas je zanimalo, kako so vpli­vali prosti razpisi na gibanje učteljstva v okraju, kako pri­pravljeni smo stopili v novo šol sko leto z ozirom na reformo šolstva in kako rešujejo občine šolsko vprašanje.

Glavna igralka filma SVOJEGA T E L E S A GOSPODAR, M a r i j a K o h n , se je minulo sredo udeležila premiere svojega filma v Kostanjevici na K r k i . P r i tej priložnosti je podarila za bralce »Dolenjskega lista« svojo fotografijo s posvetilom z letošnjega

Dolenjskega kulturnega festivala

»Takozvani prosti razpis, k i daje prosvetnm delavcem pra­vico svobodne izbire namestitve na katerikoli šoli, je pravza­prav ugodno vplival na naše šolstvo. Večina šol v okraju je odmaknjenih, so v samotnih predelih. Doslej smo imeli stal­ne težave z nameščanjem učnih moči na teh šolah. Malokdo je vzdržal tam več kot leto ali dve. Stalna izmenjava učiteljev ni ugodno vplivala' na učni uspeh. S prostim razpisom smo dosegli, da se učitelji sami od­ločijo za pouk na takih šolah in potem tudi vzdržijo, kljub raznim težavam. Prosti razpis pa ima še eno dobro stran. Kra_ jevni činitelji —. občine — so doslej kazali zelo malo razume­vanja za ureditev šolskih pro­storov in stanovanj za učitelj-stvo, ter nabavo učil in uredi­tev vseh ostalih pogojev, ki vplivajo na učiteljevo delo. Ker so občine prevzele v svojo pr i ­stojnost tudi šolstvo in je vsled prostega razpisa obstajal strah, da bodo učitelji iz odmaknjenih

Cez šolski prag DRUGI D E L NAŠEGA PRVEGA LETOŠNJEGA OBISKA V NOVOMEŠKIH ŠOLAH

V a j e n s k a š o l a je z a č e l a p o u k 5. s e p t e m b r a , s e m z v e d e l p r i u p r a v i t e l j u t o v a r i š u J o ž e t u Z a m -l j e n u . D o z d a j - i m a j o v p i s a n i h 298 u č e n c e v , k i so r a z p o r e j e n i v š e s t o d d e l k o v po n a s l e d n j i h s t r o k a h : k o v i n s k a , a v t o m e h a n i č n a , l e s n a , o b l a č i l n a , č e v l j a r s k a i n os ta le . P o u k i m a j o d o p o l d n e i n p o p o l ­dne . Š o l s k e p r o s t o r e i m a j o v os­n o v n i šo l i i n v b a r a k i O L O . Z n a d z i d a v o t e l o v a d n i c e o s n o v n e š o l e bodo le tos p r i d o b i l i š t i r i u č i l ­n i ce , z b o r n i c o i n k a b i n e t . P o t e m bodo l a h k o o d s t o p i l i t r i u č i l n i c e o s e m l e t k i , k i j i h n u j n o p o t r e b u j e — seveda o o d p o g o j e m , d a j i m o k r a j ne v z a m e b a r a k e . D a b i v a ­jence p r a v i l n o v z g a j a l a , p o t r e b u - , je š o l a t u d i svoj i n t e r n a t ( k a r je b i l ž e s k l e p o b č i n e ) . K a k o je n u j ­no p o t r e b e n , p o v e d o t u d i r e z u l ­t a t i l a n s k o l e t n e a n k e t e m e d v a ­j e n c i :

60% v a j e n c e v ne s t a n u j e v k r a ­j u , k j e r se u č i j o N e k a t e r i se v o ­z i j o z v l a k i i r r - a v t o b u s i . T i d e l a j o (po leg u č e n j a l n d e l a v d e l a v n i ­ci) t u d i d o m a .

11,3% v a j e n c e v se v e d n o i z r a b ­l j a m m o j s t r i za d e l a i z v e n n j i h o ­vega p o k l i c a . T o se doga j a p r e d ­v s e m na k m e t i h .

8% v a j e n c e v I. l e t n i k a , 17% D . l e t n i k a i n 5% II . l e t n i k a ne d o b i ­v a v a j e n s k i h n a g r a d .

42% v a j e n c e v d e l a n a d u r n o za d e l o d a j a l c a ,

4% v a j e n c e v d e l a n a d u r n o za sebe,

3.6% v a j e n c e v p r e ž i v i p r a v i d o ­p u s t (brez de la ) ,

88% v a j e n c e v p r e ž i v i d o p u s t z d e l o m .

S k o r a j 90% v a j e n c e v u ž i v a a l ­k o h o l ,

50% v a j e n c e v k a d i , 37% v a j e n c e v o b i s k u j e g l e d a l i ­

š č e , 63% v a j e n c e v r e d n o o b i s k u j e

k i n o . O d 240 v a j e n c e v J i h a k t i v n o go j i

o d b o j k o 5, n o g o m e t 4 i n k o š a r k o 1. 162 v a j e n c e v s m u č a , 167 p l a v a , 107 s t r e l j a i n 121 i g r a Š a h .

P o m o č o b č i n e j e z o z i r o m na n jene f i n a n č n e m o ž n o s t i d o b r a O b r t n a z b o r n i c a ž e d v e l e t i n i d a ­l a n o b e n e d e n a r n e p o m o č i , k e r se t u d i s a m a b o r i z i s t i m i t e ž a ­v a m i

S s t r o k o v n i m i u č i l i j e š o l a d o ­b r o z a l o ž e n a .

G l a s b e n a š o l a i m a p r i b l i ž n o 150 u č e n c e v , O d d e l k i so r a z v r š č e n i po p r e d m e t i h : k l a v i r , v i o l i n a , t r o b i ­l a , p i h a l a i n so lope t j e . K o t pose ­ben p r e d m e t p o u č u j e j o t u d i h a r ­m o n i k o . U č e n j e v s a k e g a p r e d m e ­ta t r a j a š e s t l e t . I m a j o t u d i z b o r

n o r e j e c o z i r o m a p o l j e d e l e c P o n o v e m p r o g r a m u b o d o i m e l i t e ­d e n s k o 20 u r t e o r i j e i n 24 u r p r a k t i č n e g a d e l a . V p r o g r a m j e v k l j u č e n t u d i t r a k t o r s k i t e č a j z o b v e z n i m i z p i t o m za t r a k t o r i s t a . P o u k b o d o pcjčeli o k o l i 1. o k t o -

šol pobegnili, so se začele ob­čine živahno zanimati za potre­be teh šol. Kar se je le dalo hitro so pričele z majhnimi in­vesticijami vsaj nekoliiko ure­jati razmere na šolah.

V zvezi s prostim razpisom smo pričakovala hud beg učnih moči, vendar pa le ni bilo tako strašno kot je v začetku kazalo. Prosvetni delavci so s prostim razpisom reševali predvsem svoje življenjske zadeve; vpra­šanje porok, nadaljnjega študi­ja in strokovnega izpopolnjeva­nja in željo biti čim bliže do­mačih. Ugotovili smo, da je od­šel z velikih šol mnogo večji odstotek učnih moči kot iz ma­lih, kjer so življenjski pogoji mnogo slabši, predvsem stano­vanjsko vprašanje in vprašanje prehrane sta marsikje dokaj pereči. Prvotno nam je manj­kalo 150 prosvetnih delavcev, zdaj smo praznino že nekoliiko zakrpali in nam j ih manjka le šo 105 . . .

Šolska reforma, .ki smo jo pričeli uvajati, je dolgotrajno delo. Okrajni svet za šolstvo je pravočasno razčlenil vsebino šolske reforme in dal občinam priporočilo, kako naj j o uvaja­jo. Poudariti moram, da smo le­tos uresničili šele organizacij­sko plat šolske reforme. Vse­binska plat bo dolgotrajno delo. Predvsem moramo odpraviti do-sedanji verbalizem, besedni po­uk in ga nadomestiti z nazor­nim poukom. Potrebovali bomo torej čim več učil. Prav zaradi" tega pa sloni šolska reforma predvsem na tehnični plati. Šo­la mora skozi reformo, k i jo i z . vaj amo, postati skrb vse druž­be in ne le skrb učitelja, kot je

bila doslej. Šolski odbori dn svet so se že močno uveljavili. Kolektivi šol naj zdaj v začet­ku leta skličejo skupne sestan­ke učiteljev, šolskega odbora in roditeljev in na teh sestankih razpravljajo o šolski reformi. Tudi starši naj dajo svoje mišljenje o šoli, naj povedo, kaj se j im zdi prav in kaj na­robe. Največ težav imamo z upravitelji, ker nam primanjku­je izkušenih kadrov, ki bi da­jali novih pobud. Dobro bi bilo,

Vlado Lamut: B R A L E C

da bi občinski šolski sveti po­vabili na seje upravitelje svojih šol in se seznanili tako z njimi kot s težavami in z nalogami, k i so pred nami. In še ena te­žava je: na področju našega okraja je učiteljsku kader veči­noma mlad in neizkušen, 95 °/o učnih moči predstavljajo žene. Te se na podeželskih šolah teže uveljavijo kot moški.

Občine se v šolstvu še niso uveljavile tako kot bi se mo­rale. Vsaka občina bi morala imeti referenta za šolstvo z or­ganiziranim oddelkom za sod­stvo. Referent naj bi ne bil le -administrativni uslužbenec, am­pak bi moral čim bolj široko delati s šolskimi odbori, ti pa spet čim več z ljudmi na rodi­teljskih sestankih. Doslej ima­ta referente za šolstvo le obči­ni Novo mesto in Črnomelj. Opazili smo, da je v novopra-ključenih občinah delo v šol­stvu mnogo laže, ker imajo vse referente. Občine bodo morale posvetiti tudi več pažnje vpra­šanju štipendiranja pedagoških kadrov. Letos smo dobili 45 no­vih moči, samuh štipendistov. Od tega j ih je 18 štipendiral OLO Novo mesto, 1 občina Se­mič, 26 pa so j ' h štipendirale štiri občine bivšega trboveljske­ga okraja! Slika je za naše ob­čine več ko porazna. Občine se morajo zavedati, da OLO v bo­doče ne bo več štipendiral. Res je, da štipendist, k i ga prične­mo štipendirati, konča šolo šele čez pet let, toda imeli ga bomo takrat, prihodnje leto bomo šti­pendirali spet nekaj novih in tako bodo novi kadri iz leta v leto stalno pritekali. Na dotok iz ostalih krajev ne smemo več računati, ker je pomanjkanje prosvetnih delavcev povsod ze­lo veliko. Vzporedno s tem pa bodo morale občine reševati tu_ di vprašanje življenjskih pogo­jev učiteljstva, šolskJih poslo­pij in učil.

Šolska reforma je dolgotrajno delo, v njem bo morala sodelo­vati vsa družba, ne le pedagogi in še tako jo bomo le z vel iki ­mi napori uresničili.

N A S O B I S K IMUIIIIIi1lll!IH!M!liei!llll!fim<IM9t

Zahvak7Z7Mige I T R D N A V O L J A

Gojenca vojaške akademije v specialnem kabinetu pri prak­tičnem delu

c i c i b a n o v , k i so n e k a k š n a p r i ­p r a v n i c a z a g l a s b e n o š o l o . T i se u č i j o v g l a v n e m pe t j a i n o s n o v ­n i h p o j m o v g lasbe .

S o l a i m a d y e u č i l n i c i v o s n o v n i š o l i . e n o v D o m u L j u d s k e p r o s v e -te i n eno p r i p r o i e s o r i c i R o p a s o -v i . S e d a n j i p r o s t o r i z a g l a s b e n o š o l o n i so p r i m e r n i .

U č e n c i i m a j o svo j o r k e s t e r , n e ­k a t e r i pa s o d e l u j e j o t u d i p r i m e s t n e m o r k e s t r u .

K m e t i j s k a š o l a n a G r m u j e p re ­i m e n o v a n a v Z l v i n o r e j s k o - p o l j e -d e l s k o š o l o na G r m u . U č e n c i se bodo u s p o s a b l j a l i za ž i v i n o r e j c e o z i r o m a p o l j e d e l c e . S o l a bo d v o ­l e t n a . A b s o l v e n t i d o b i j o po k o n ­č a n i š o l i n a z i v k v a l i f i c i r a n ž i v i -

b r a , k e r vse z a d r u g e š e n i s o p o ­s l a l e p r i j a v za v p i s . K m e t i j s k e z a d r u g e p r e m a l o s k r b i j o z a a g i t a ­c i j o . P o p l a n u b i m o r a l i d o b i t i s a m o o d n j i h 74 u č e n c e v , d o zda j p a so p r e j e l i n a š o l o s a m o 25 p r o ­š e n j z a s p r e j e m !

V Smihelskem internatu Je b i l a in j e d e l n o Še n a s t a n j e n a b r i g a ­d i r s k a b o l n i š n i c a . D e l i n t e r n a t a j e b o l n i š n i c a ž e i z p r a z n i l a , o s t a l i d e l p a bo v r n j e n p o d i n t e r n a t s k o u p r a v o do 1. o k t o b r a . L a n i j e b i l o v i n t e r n a t u 210 u č e n c e v i n u č e n k . S t a n o v a l i so t u d i n a p o d s t r e š j u . L e t o s so p r o s t o r e p r e n o v i l i , t a k o d a us t r eza jo v s e m s a n i t a r n i m p r e d p i s o m . Z a t o se Je z m o g l j i v o s t z m a n j š a l a n a 140. D o zdaj j e v inV t e r n a t u p r o s t o r a s a m o z a 65 u č e n i

Uprava za gozdarstvo \pri OLO Novo mesto je nabavila za Studijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem me situ najno­vejšo literaturo o gospodar­stvu in sorodnih strokah. Za izredno pozornost in dragoce­no darilo se uprava Študijske knjižnice zahvaljuje Upravi za gozdarstvo pri OLO No-

'vo mesto, prw> posebno pa na­čelniku ing. S. Rajiću.

Podjetja, posnemajte ta ple­meniti vzgled. Marsikatero majhno podjetje si ne more jiabavvti drage inozemske lite. rature, s skupnimi prispevki pa bi bilo možno, da si knjiž­nica nabavi strokovno l i tera­turo vseh strok. Knjige so v knjižnici resnim interesentom vedno na razpolago.

Uprava ŠK Miirana Jarca Novo mesto

cev , 44 pa j i h j e n a s t a n j e n i h š e v g i m n a z i j s k i t e l o v a d n i c i . H r a n i ­j o se v š o l s k i m e n z i S 1. o k t o ­b r o m , k o se b o b o l n i š n i c a i z s e l i ­l a , b o d o v s i d i j a k i spet v i n t e r -n a t s k i h p r o s t o r i h , k j e r b o d o i m e l i t u d i h r a n o . I n t e r n a t bo p o p o l n o ­m a za seden , k o b o z a č e l a s po ­u k o m b o l n i č a r s k a š o l a .

Z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a š e n i s t a p r i č e l i s p o u k o m P o m o ž n a š o l a z a d e f e k t n e o t r o k e l n B o l n i ­č a r s k a š o l a . J . P r i m e

i MILENA VERBANČ1Č in [TONČKA PERPAR, učiteljici \novinki, učita v šoli na Selih [pri Hinjah. To je njuno prvo [delovno mesto. Brez tuje po-j moči sami orjeta ledino v sta-•ri šoli, odmaknjeni od sveta j in civiiizaciie. Prva je hči i Slovenskih goric, druga Do-llenjka, doma iz Dolenjskih '.Toplic, Obe sta bili štvpendist-\ki OLO Novo mesto, obe sta letos absolvvrali Učiteljišče v Novem mestu. Prisluhnimo, kaj sta nam povedali:

»Lani sta" tukaj učili dve

učiteljici, k i sta obupati in prosili za premestvtev. Naju je okraj, kot svoji štipendist-ki, dodelil sem in brez okle­vanja sva sprejeli. Ko sva vpraševali, v kakšnih razme­rah bova živeli, so nama ljud­je naslikali vse kar najbolj črno. Pričakovali sva, da bo še slabše, r>endar sva ugoto­vili, da le ni tako hudo: Res je, ni elektrike, sami si mo­rala kuhati, šolsko ' poslopje je neprimerno, nimava Se no­benih izkušenj, toda kljub te­mu sva prepričani, da bo Šlo.

Velesejem „Družini in gospodinjstvu" 2e takoj pri vhodu se mi je za­

zdelo, da za to razstavo ni takega zanimanja, kot za ostale paviljone na velesejmu, kajti za ograjenim prosto­rom, kjer je razstava, je bilo dobiti celo prostor na klopi, medtem ko je bilo na ostalem delu velesejma to nemogoče.

Razstava je urejena tako, da te pot popelje najprej v oddelek »Sta­novanjske skupnosti«. T u je s foto­grafijami in z maketami prikazano življenje naselja 5000 ljudi in ideal­no življenje, kakršnega naj bi pre­življala vsak dan delavna družina od jutra do večera. Zela zanimiva, za naše sedanje razmere nekolikanj idealizirana pa je zamisel o stano­vanjski skupnosti. Otroška dvorišča, sobe za igranje, vrtci , pralnice, razni servisi in menze, katerih ne bi smela pogrešat i nobena stanovanjska skup­nost, opravljajo nad vse važno nalo­go: družino razbremene drobnih hiš­n ih in gospodinjskih opravil, s tem j i dajo več časa in možnost zaposlit­ve, kakor tudi pravega oddiha po delu. Kadar bo pr i nas mogoče to uresničit i , bo življenje veliko lepše, zlasti za gospodinje in matere.

Naslednji paviljon: »Servisi in otroške ustanove v stanovanjski skupnosti«, je še bolj ogloda vreden kot prvi , kajti tu so prak t i čno p r i ­kazani različni t ip i pralnic, likalnic, sušilnic. Kot posebno čudo smo vsi ogledovali stroj za likanje moških hlač. Oprane hlače zlika stroj v eni minuti tako lepo, kot si le moremo želeti. Prikazan je tudi prototip ser­visa za čiščenje stanovanja, za hišno nego bolnika in šolska kuhinja.

Otroška soba v b'okih, klub za volarje, otroški vrtec in tehnični ko­tiček za otroke so tako urejeni, da bj še tako k potepanju nagnjeni

Dobre in slabe strani zagrebške razstave, ki zasluži večji obisk in globlje zanimanje zlasti predstavnikov stanovanjskih skupnosti in

oblasti

otrok pozabil na ulico. Pred zgradbo je živžav zgovorno pričal , da je ig r i ­šče pred bloki nujno potrebno za otrokov razvoj.

Pavil jon »Individualno gospodinj­stvo« je posvečen pravi lni pripravi hrane za otroke, za kuho z oljem in margarino, za pripravo povrtnin, za hitro pripravljanje jedi, za uporabo mlečnega prahu itd. Mlada dekleta v belih haljah se urno smukajo okoli raznih strojev in kar naenkrat je hrana gotova.

V oddelku za družbeno prehra­no so prikazani razni tipi menz za ceneno množično prehrano in dostavo hrane domov v termos posodah.

P rak t i čno pa som preizkusila »Ve­liko restavracijo s samopostrežbo«, kjer so jedila kot v izložbi razstav­ljena, za njimi stoje dekleta in t i , ko pokažeš, kaj bi rad, iz posode nade­vajo na krožnik. To položiš na pla-denj, k i ga dobiš že pri vhodu, si da­lje izbiraš jedi in se pomikaš proti blagajni, kjer plačaš. To vso brez­hibno posluje, hrana je razmeroma dobra in poceni, potrošnikom pripo­ročamo le, naj pripravijo drobiž, ker se za vami pomika cela vrsta lačnih in prj blagajni ni prav nič časa za iskanje denarja ali pogovor. Zgodilo s? mi je, da sem plačala s tisočakom, dobila pa sem nazaj drobiža le do 500 din. Blagajnik jo trdil , da sem dala 500 din, jaz pa da 1000 in ker ni bilo časa- za prerekanje, me je stalo kosilo več kot v najdražjem hotelu...

Pavil jon »Trgovina« ima v pr i t l ič­ju prikazano špeceri jsko trgovino s

samopostrežbo, za katero lahko t rd i ­mo, da je vzorno urejena. Vsi pred­meti so v ličnih celuloidnih ovitkih; tu je mogoče dobiti vse mogoče stva­r i , na pol pripravljene jedi zlasti močnate , česar v trgovinah še nimajo.

Iz spodnjih prostorov vod] lepo stopnišče v nadstropje, kjer je raz­stavljeni!^ toliko različnih in lepih stvari od porcelana in kristala preko najrazličnejših strojev za gospodinj­stvo do igrač, da ne vež več, kaj p: je všeč in kaj ne.

Konfekcijska hiša bi zadovoljila še tako zahtevnega potrošnika, Če... K o vprašal za ceno, ti nad vse vl jud­no pojasnijo, sam pa se vprašaš , če so to predmeti splošne potrošnje ali ne Vpraša jmo se, koliko mora za­služiti oče, da lahko malim otrokom kupuje plašče po 7—9000 din in ko­liko je takih očetov pri nas? Ženske spalne srajce so take kot v filmih, toda cena 6000—8000 din nam pove, da si j i h večina žena lahko le ogle­duje. V primerjavi z dragimi in ce­nenimi izdelki se mi zdi, da so dragi svojega denarja vsaj vredni, ceneni pa so v primeri z njimi (kvaliteta, izdelava), še vedno dosti predragi, da bi si kot konfekcijsko blago utrl i pot.

Nekaj povsem svojevrstnega in nenavadnega pa je paviljon »Stano­vanje«, kj punoni preobrat v dose­danjem mišljenju o idealnem stano­vanju. Mis l im , da se vsi, k i so si ga o ' l c l a l i , pridružujejo oceni maršala T: i a, ki je do>nl: »Moram reči, da ni­sem posebno zadovoljen z rešitvami stanovanjskih potreb, ker se m i zdi

vse to preveč tesno.« Pet ljudskih re­publik: Slovenija, Srbija, Makedoni­ja, Bosna in Hercegovina ter Hrvat­ska je zgradilo prototipe stanovanj z vso opremo. Kopalnicam ni kaj re­či, skoraj bi lahko dejali, da so luk­suzno urejene, tudi kuhinjska opre­ma je lepa in v večini razstavljenih stanovanj tudi prostoru primerna, dnevne sobe in spalnice pa so kot igračke. Za novoporočenca a l i kveč­jemu za tričlansko družino z »zelo mirnim« otrokom bi še bilo, veččlan-ska družina pa se v njih enostavno ne more gibati. Ponekod so zakonske postelje tako kratke in ozke, da se sprašujemo, Če niso grajene za lili— putance. Spalnica v stanovanju L R Makedonije še najbolj ustreza. P ro ­stor je primerno velik, oprema lepa in cena dosegljiva. Kompletna opre­ma s posteljnimi vložki vred stane 92.000 dinarjev.

Oprema dnevnih sob je sestavlje­na iz tapeciranih stolov, zelo majh­nih mizic in še omarica aLi stela/a — to je vse. Pohvalit i pa moramo elektr ično razsvetljavo, kj je z le­stenci vred zelo okusna.

Preden se bodo na&j strokovnjaki odločili za gradnjo takih stanovanj, naj vsekakor premislijo in upošteva­jo Maršalove besede: » . . . d a so ta stanovanja le nekaka začasna reš i ­tev, dokler je stanovanjski problem še kr i t ičen. Kasneje pa bo treba m i ­sliti ne le, da človeka nastanimo, temveč da se bo v stanovanju tudi udobno počutil.« In kaj bomo potem s takimi stanovanji???

Za konec naj povem le | A to, da zasluži razstava več zanimanja, z la­sti od predstavnikov stanovanjskih skupnosti jn oblasti, in da si jo je vredno ogledati. R. B .

Šolo obiskuje 63 otrok V sedmih razredih. Štiri oddelke vodim jaz, tri touariš ica Per -parjeva. Mnogo preglavic na­ma delajo npraimteljski posli. Sanitarna inšpekcija je ugo­tovila, da je stavba za šolo neprimerna, toda boljše žal še ni. Učila imamo samo šti­ri: globus, zemljevid, reliefni zemljevid ini žoga •.. Za te­lesno vzgojo ni niti dvorišča niti primernega prostora.

Zavzeli sva se in sva pre. pričani v uspeh. Z otroki sva zadovoljni, le znanje v višjih razredih je zelo slabo, Ce kombiniraš v eni šolski tiri pouk treh ali štirih oddelkov, je res težko doseči primeren učni uspeh. Razen tega opa­žava, da se doma otroci sploh ne učijo. Kljub vsem tem te­žavam sva sklenili ostaitt tu­kaj vsaj še dve aU tri leta.

Prihodnje leto ob tem času upamo imeti novo šolsko po­slopje z učilnicama, s šolskim vrtom, igriščem in stanovanj­skimi prostori. Kmetje doma­čini bodo opravili tudi po tri­deset prostoiroljnih delovnih dni za šolo, V zimskem času bodo izkopali temelje in pri­peljali ves gradbeni material. Upava, da bo Šlo veliko laie, ko bo novo poslopje dograje­no. Imamo tudi mlečno kuhi-"jo, otroci pa hodijo eno uro in pol daleč v Zužemberlk po kruh vsak drugi dan.

Nimava še izkušenj, toda dobili jih bova z delom. Obe­tali tO nama vse najslabSe, toda k/ljub temu je mogoče vzdržati!«

Njima in vsem mladim pro-svetnim delavcem — začetni­kom — želimo pri njihovem plemenuem delu kar najvei uspehov, sreče in zadoveth stva!

Stev. 37 (443) » D O b S N J a & l t I S I * Stran*

Sevniški praznik Sevničani so v nedeljo, 14. septembra prvič praznovali občinski praznik — Naj­

večje slavnosti so bile združene z odkritjem spomenika padlim borcem

Ob 8. uri zjutraj je bila v sej­ni ojvoraud občinskega ljudskega odbora slavnostna seja O.bLO, na kateri je biLi sprejet odlok o preimenovanju Kolodvorske ceste v Sevnici v Cest 0 narod­nega heroja Maroka, prostor Pred postajnimi poslopjem pa M 'bo imenoval Trg svobode, gjl 8. do 9. ure j« igrala na Glavnem trgu godba na pihala 1» Kapel. Nekaj po 9. urfl je

'krenila povorka k sipomeniku Dadllim borcem. Sprevod se je vmes ustavil pred gasihkim do. Biom, kjer je Jože Smodej* Predsednik občinske g?isiillske *veze, odkril spominsko ploščo letftfcn padlimi gatsidcem.

Malo po 10. ur; je tov. Karel Kolman, predsednik OibLO Sev­nica, začel slovesnost in po­zdravil Franca Pirteoviča, pred­sednika OLO. Mairtun« 2uglja, sekretarja okraj, odbora SZDL, Avgusta JazibinSka. predsednika Zveze borcev Novo mesto, ma­ter padlega narodnega heroja Maroka ter ostale goste; nato je govorili o pomenu občinskega praznika. Za njim je opisal de­lež, k-i so ga dali v NOB Sev­ničani. Slavi Kolar, predsednik ZB ObLO Sevnica te med igra­njem žalme koračnice odkril

Nesreče in vlom P o ž i g i z m a l o m a r n o s t i j e z a k r i ­

v i l o g l j a r F . 2 . iz O š t r c a p r i K o ­s t a n j e v i c i P o n o č i o d 5. n a 6. sep­t e m b e r je Dričela g o r e t i b a r a k a , las t G o z d n e u p r a v e K o s t a n j e v i c a . I m e n o v a n i je v v r e č e n a k l a d a l fie t l e č e og l je i n ga v b a r a k i s k l a d i š č i l . S k o d a z n a š a 323 t i s o č d i n a r j e v .

N e p o p r a v l j i v i d e l o m r ž n e ž Je F . P. z G o l e g a v r h a D r i R a k i , k i j e 27. j u n i j a le tos D r i š e l i z z a p o r a l n k m a l u n a t o z a č e l z n o v i m i h u ­d o d e l s t v i . V l o m i l j e s k o z i o k n o n e k e d o m a č i j e n a T e ž k i v o d i . P r i v l o m u ga j e o p a z i l n e k d o o d v a -S č a n o v i n p o k l i c a l o r g a n e L j u d ­ske m i l i c e .

P r e b i v a l c i , b o d i t e p r e v i d n i p r e d r a z n i m i » k l j u č a v n i č a r j i i n k l e p a r ­j i« , k i h o d i j o o d h i š e do h i š e !

7. s e p t e m b r a le tos se je p r e v r ­n i l t r a k t o r p r i P r e č n i . V o z i l o j e u p r a v l j a l t r a k t o r i s t S. H . , z a p o ­s len p r i p r i v a t n i k u A . T iz Z a ­g r e b a , k i j e l a s t n i k t r a k t o r j a . T r t t o n s k a p r i k o l i c a je b i l a n a l o ­ž e n a z d e s k a m i v t e ž i o d 5 d o 6 ton . N a s t r m i n i i e p r i k o l i c a p r i ­t i s n i l a t r a k t o r , k i se ie p r e v r n i l V o z n i k i e i m e l d o v o l j e n j e s amo z a v o ž n j o v N R H . N a v o z i l u je p r i b l i ž n o za 100 t i s o č d i n a r j e v Š k o d e .

45- le tn i A n t o n P l a n t a r i č z V r ­h a n a d M o k r o n o g o m j e 7. sep­t e m b r a z ju t r a j o d š e l t r o s i t p e p e l na n j i v o . K o se je v r a č a l , ga Je ob m l a k i v r g l a b o ž j a s t i n j e u t o ­n i l . P o k o j n i k j e b i l p o r o č e n i n je o č e enegn o t r o k a .

N o v a p o m o r s k a p r o g a N e w Y o r k - D u b r o v n i k . Z a s t o p n i š t v o T u r i s t i č n e zveze J u g o s l a v i j e v N e w Y o r k u se je s p o r a z u m e l o z I t a l i j a n s k o d r u ž b o » I t a l i a n L i n e « o u v e d b i n o v e p o m o r s k e p roge N e w Y o r k — D u b r o v n i k . Z e p r i h o d n j e l e t o bo p o s t a l D u b r o v n i k ena i z ­m e d t r a n z i t n i h l u k n a p r o g i N e w Y o r k — I t a l i j a — G r č i j a , n a k a t e r i v o z i t a v e l i k i p o t n i š k i l a d j i . » S a -t u r n i a « i n » V u l c a n l a « .

23.000 k o l e s v š e s t i h m e s e c i h . T o v a r n a k o l e s » P a r t i z a n « v S u -b o t i c i j e p r o i z v e d l a le tos v p r v i h Šes t i h m e s e c i h 23.000 k o l e s , Icr je z a 2MW v e č k o t l a n i v i s t e m raz-tiobi'i

.spomenik. Vrstile so se pevske in recitaoijske točke. Gospodar­ske, društvene in politične or­ganizacije, so položile k sporne-niiku vence; na spomenike in spominske plolie v okoliških krajiih so odpeljale vence mo­torizirane patnulje. .

Na spomenik padlim borcem sta vklesani imeni Alojza K o l -

mana-Marcka, narodnega hero­ja, iin Ivama J.uiharta, domačina — prvoborca; spominu vseh SevnAčamov, ku so padli za svo­bodo, pa so posvečene besede: »Postoj popotnik in se spomni da luč, ki tvo)o pot obseva, prižgali tisti so, k i omahnili so v večno noč pred rojstvom

dneva.*

TO IN 0N0 IZ ČRNOMLJA Se v mesecu septembru bodi.

Cirnomalj6an.i in okoličani pili težko pričakovano vodo iz no­vega vodovoda. Montažna del-, črpalnih agregatov in ostale pripadajoč* opreme na zajetju v Do*>ličah so dokončana. V te­ku [je poskusno črpanje ter po­slednja ureditvena dela pri čr-palnioi in akumulacijskem baize-nu. Posebni pripravljalni odbor je določil, da bo novi vodovod vključen v obratovanje 28. sep­tembra.

Kolektivi črnomaljskih podje­tij so — razen nekaj nečastnih izjem — že obravnavali rezul­tate svojega poslovanja v prvem polletju letos. Občinski zbor proizvaijalcev 'bo do 20. septem­bra letos pregledal na osnovi zbranega gradiva celotno sliko dejanskega gospodarskega sta­nja občine ter zahteval tehtnih pojasnil od vseh podjetij.

Predzadnjo nedeljo je 16 čla­nov rešilne ekipe Rudnika K a -

nižarice obiskalo svoje stanov­ske Botovariše v Velenju in si ogledalo tamkajšnjo re-s vzorno urejeno rešilno postajo ter osta­le zunanje rudniške objekte. Na kanižarske rudiarje je napravil globok vtis velik razvoj rudni­ka v zadnjih letih ter izgrad­nja novega rudarskega mesta z velemestnim videzom. Kljub te­mu, da so opravili rudarji po­tovanje z rudniškim kamionom, so bili z izletom zelo zadovoljni.

Na Vinici je odprlo Splošno trgovsko podjetje iz Črnomlja nov trgovski lokal, k i bo s svo­jo lično urejenostjo polepšal l i ­ce središča naselja. Z novim lo­kalom bo možno, zlasti sedaj, ko je prevzelo trgovinsko mre­žo za Vinico in Sinji vrh od kmetijske zadruge Splošno tr­govsko, podjetje, zadovoljiti V i -ničane ;n okoličane ter sosednje hrvatsko prebivalstvo onstran Kolpe.

Sprejmemo j

U S L U Ž B E N K O z znanjem strojepisja in splošne administracije

Lahko je tudi začetnica. Ponudbe z osebnimi po­datki pošljite upravi Do­lenjskega lista, Novo me­sto, poštni predal 33.

DOLENJSKI LIST

Novo mesto

Razpis delovnih mest R a z p i s n a k o m i s i j a O b č i n s k e g a

l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mes to r azp i su j e n a p o d l a g i 37. č l e n a z a ­k o n a o j a v n i h u s l u ž b e n c i h s l e d e č a d e l o v n a m e s t a :

1 mes to t r ž n e g a i n š p e k t o r j a , 2 m e s t i strojepisk. P o g o j i : z a m e s t o t r ž n e g a i n ­

š p e k t o r j a j e p o t r e b n a n a j m a n j s r edn ja s t r o k o v n a I zob razba ter n a j m a n j d v e l e t i p r a k s e v gospo­d a r s k i h p o s l i h i n s t r o k o v n i i z p i t . Z a m e s t i s t r o j e p i s k se z a h t e v a B r a z r e d o v o s n o v n e š o l e z znan j eni s t r o j e p i s j a . P l a č a po z a k o n u o j a v n i h u s l u ž b e n c i h i n p o l o ž a j n a p l a č a .

K a n d i d a t i za zasedbo r a z p i s a n i h d e l o v n i h mes t na j n a j k a s n e j e do 30. s e p t e m b r a 1956 p o š l j e j o n a O b ­č i n s k i l j u d s k i o d b o r p r a v i l n o k o l -k o v a n e p r o š n j e z n a v e d b o dose­dan jega s l u ž b o v a n j a .

Š t e v i l k a : 01-G107-2. Novo mes to , 9. «. 1968.

K O M I S I J A Z A R A Z P I S D E L O V N I H M E S T

O b L O N O V O M E S T O

Pameten izlet Slatničanov Krajevna organizacija Rdeče­

ga križa na Malem Slatniiku je priredila v nedeljo, 7. septem­bra, za svoje člane poučen izlet n* cesto »Bratstva in enotno­sti« v odseku doline Krke. Izle­ta se Je udeležilo 40 članov, predvsem starejših. Tega dne so mnogi potovali na Trško go­ro, mi pa smo se odločili za pomembnejšo stvar. Takoj od Mačkove« dalje smo budno opa­zovali delo mladinskih brigad ter rast naše nove ceste, ki bo Dolenjski odprla pot v širna področja naše domovine. Takoj od Lešnice smo zavili proti Sta­remu gradu k znamervti »Bece-letovd jami«. Tu so po izdajstvu dali svoj« mlada življenja za srečnejše in boljše žovlgenje vseh nas tovariši narodni he­roj Vinko Paderšič-Batreja, Vinko Kos in Alojz Gregorčič. Ob spominski plošči sta imela krajši nagovor član ZVVI Fran­čiška Tekstor in Sol. uprav. Vladimir Mihelič. Njihov spo­min smo počastili z vzklikom »Slava!« dn enominutnim mol­kom.

Nato smo si gledali grad Oto-čec, kjer je sedež Štaba mladin­skih delovnih brigad. B i l i smo navdušeni nad lepoto in uredi­tvijo tega bisera naše Dolenj­ske.

Avto cesto smo si ogledali šc do Kronovega, nato pa zavili proti Šmarješkim Toplicam. Tu so se mnogi osvežili v prijetni kopeli, pozno popoldne pa smo

se vsi veseli vračali z vozmi p™tj domu.

Izlet je popolnoma dosegel svoj namen. Članu so obudili spomin na borbo naših ljudi v NOB ter videli veliko delovno zmago naše mladine: cesto

vBratstva in enotnosti«. Korist­no pa smo združili tudi s pr:-Jetmim — z ogledom in kopa­njem v Šmarjeških Toplicah Pobudo za izlet je dal krajevni odbor RK.

M . A .

Pionirji so tekmovali v Ljudski tehniki

K a k o r smo ž e p o r o č a l i , j e l e t o š ­n j o p o m l a d o k r a j n i o d b o r L j u d - ' ske t e h n i k e v N o v e m m e s t u r az ­p i s a l za p i o n i r s k e od rede n o v o m e ­š k e g a o k r a j a n a g r a d n o t e k m o v a ­nje z a p o ž i v i t e v t e h n i č n e v z g o j e n a d o l e n j s k i h š o l a h . T e t a n o v a n j e se j e p r i č e l o 1. m a j a i n j e b i l o z a k l j u č e n o z a d n j e g a j u n i j a . P o ­sebna s k r b Je b i l a p o s v e č e n a dne ­v u nv lados t i .

V s a k o d r e d Je p r e d z a č e t k o m t e k m o v a n j a p r i j a v i l s v o j e obveze , na to p a v d o l o č e n i h r o k i h p o š i ­l j a l p o s e b n i k o m i s i j i r e z u l t a t e . Iz s p i s k a p r i j a v l j e n i h p o s n e m a m o , d a se j e u d e l e ž i l o t e k m o v a n j a 20 p i o n i r s k i h o d r e d o v . O d t e h so v s i v č a s u t e k m o v a n j a u s t a n o v i l i ene ­ga a l i v e č k r o ž k o v L T . C e u p o ­š t e v a m o , da j e p r e d t e m d e l o v a l o t e h n i č n o de lo le v š t i r i h p i o n i r ­s k i h o d r e d i h , Je r e z u l t a t t e k m o ­v a n j a z e l o l e p . Iz p o s a m e z n i h o d -r e d n i h p o r o č i l j e t u d i r a z v i d n o , d a so k r o ž k i p r i p r a v i l i l a s tne r a z ­s tave , k i so p o k a z a l e v e l i k o z a n i ­m a n j e p i o n i r j e v za m o d e l a r s t v o , r a d i o a m a t e r s t v o , e l e k t r i k o i n m o -t o r i z a c i j o . N e k a t e r i o d r e d i so r a z ­s t a v i l i tudd p r o m e t n e z n a k e jn se p o m e r i l i v p o l ž j , k o l e s a r s k i v o ž n j i .

O c e n j e v a l n i k o m i s i j i n i b i l o l a h ­k o u g o t o v i t i n a j b o l j š e o d r e d e , k e r so s i v s i m o č n o p r i z a d e v a l i b i t i p r v i . K o n č n o so p n s o d i l j p r v o n a ­g rado 50.090 d i n p i o n i r s k e m u o d ­r e d u v M e t l i k i , 2. n a g r a d o 30.000 d i n a r j e v ž u ž e m b e r š k t m pionirjem i n 3. n a g r a d o 20.000 din pionirske­

m u o d r e d u v M o k r o n o g u . R a z e n teh pa j e k o m i s i j a n a g r a d i l a vse odrede , k i so se t e k m o v a n j a u d e ­lež i l i , s k o m p l e t o m O r o d j a za t e h ­n i č n i k r o ž e k . T a k o p r e j m e j o p r a k t i č n a d a r i l a p i o n i r s k i o d r e d i : O r c h o v c a , S e n t l o v r e n c , M i r n a , O t o č e c , V a v t a vas , D a l . T o p l i c e , D o l , N e m š k a vas , B l r č n a vas , S u -hor , P r e č n a , Č r n o m e l j , S m a r j e l a , Z l i j e , P o d b o č j c , R a d o v l c a , G r i b i j e i n S e m i č .

V i d n a p o m o č , k i j o n u d i o k r a j ­n i o d b o r L T v N o v e m m e s t u š o ­l a m i n m l a d i n i , se bo v n o v e m š o l s k e m l e t u p o k a z a l a v p o d v o j e ­n e m p r i z a d e v a n j u p r o s v e t n i h de­l a v c e v p o v s o d l a u \ . k j e r doslej +ega z a n i m a n j a n i b i l o . Z a n a ­d a l j n j i r a z v o j L T v š o l a h p a bo n u j n o p o t r e b n a m a t e r i a l n a i n m o r a l n a p o m o č o b l a s t i m v s e h d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j .

J . T r a t ar

D0HN3SRI OBVEŠČEVALEC

Četrtek, IS. s e p t e m b r a - i r ^ i i a Pe tek . 19. s e p t e m b r a — Vi tJc l . -ag - j b i . t a . 20 s e p t i . m b r a — Jra-ie Nedelja 2: . s e p t e m b r a — M a t e l j P o n e d e l j e k , 22 s e p t e m b r a —

M a v r i c i j T o r e k . 23. s e p t e m b r a — S l a v o j -

k a S r e d a , 24. s e p t e m b r a — N a d j a

S O N C E : 21, s e p t e m b r a v z h a j a sonce ob 5.47 i n z a h a j a ob 18.03 D a n je d o l g 12 u r i n 16 m i n u t .

L U N A : 20 s e p t e m b r a ob 4.17

d i v r n e n a j b l i ž j i pos t a j i L j u d s k e m i l i c e .

P r o s i m p o š t e n e g a n a j d i t e l j a osebne i z k a z n i c e i n o s t a l i h d o ­k u m e n t o v , i z g u b l j e n i h v N o v e m m e s t u p r i a v t o b u s n i pos t a j i a l i n a a v t o b u s u N o v o mes to — S e v n i c a , naj m i v r n e d o k u m e n t e , d e n a r naj o b d r ž i za n a p r a d o .

O b r t n i k ž e l i s p o z n a t i d e k l e d o ­bre i n s k r o m n e n a r a v e . P o n u d b e v u p r a v i l i s t a p o d » D o m « (541-58).

I s k r e n a z a h v a l a z a cvetje ln s p r e m s t v o n a n j e n i z a d n j i poti k o l e k t i v u T o v a r n e z d r a v i l K R K A , o b č i n s k e m u o d b o r u L M S Novo mesto, pevskemu d r u š t v u Svobo­d a i z B r š l j i n a , n o v o m e š k i godbi ter g o v o r n i k o m a M i h a e l i Smrke-t o v l i n L a d u S a j e t u z a tople po­s l o v i l n e besede D a l j e se zahva­l j u j e m o v s e m , k i so s o č u s t v o v a l i z n a m i a l i n a m n a k a k r š e n koli n a č i n p o m a g a l i ob tej t e ž k i |z-g u b i .

D r u ž i n a K O V A Č I C

: 17. in 18.9. r u s k i ba rv ­n i f i l m »Mat i« . 19. i n 20,9. k i t a j s l : ; f i l m » N o v o l e t n a ž r t e v « . 21. i n 22.9 j u g o s l o v a n s k i f i l m » D o b r o m o r ­j e« . 23.9. r u s k i b a r v n i f i l m »Be la p u d l i c a « .

Č r n o m e l j : 19. i n 21. 9. a m e r i š k i b a r v n i f i l m » G o s p o d a r B a l l a n -h -aea« 23. i n 24. 9. s o v j e t s k i b a r v n i f i l m » O t h e l l o « .

D o l . T o p l i c e : 20. 9. a m e r i š k i b a r v n i f i l m » K l e o p a t r a « . 21. 9. n e m š k i b a r v n i f i l m » P i r o š k a « .

K o s t a n j e v i c a : 21. 9. a m e r i š k i b a r v n i b i l m » S h a n e « . 24. 9. f r a n ­c o s k i f i l m » A v a n t u r e s e v i l j s k e g a b r i v c a «

M e t l i k a : 20. i n 21. 9. a n g l e š k i f i l m » L u k r e c i a B o r g i a « . 24. 9. a m e r i š k i f i l m » G o s p o d 830«.

M o k r o n o g ; 20. i n 21. 9. a m e r i ­š k i b a r v n i f i l m » D v o r i š č n o o k n o « .

N o v o mes to — » K r k a « : 16. do 18. 9 f r a n c o s k i f i l m » P r i m e r d r . L a u -r e n t a « . O d 19. do 22. 9. a m e r i š k i f i l m » M o d r i p a j č o l a n « . 23. do 25. 9. r o m u n s k o - r u s k t f i l m » M a l a l a ž -n j i v k a « .

S e m i č : 21. 9. f r a n c o s k i f i l m » P r e p o v e d a n i s a d « .

S e v n i c a : 20. i n 21. 9 n e m š k i f i l m »Ni p r o s t o r a z a d i v j e ž i v a l i « .

T r e b n j e : 20. i n 21. 9. a m e r i š k i f i l m » T a r z a n b r a n i d ž u n g l o « . P r e d s t a v a v n e d e l j o o b 14., 16. i n 19. u r i .

2 u ž e m b e r k : 21. 9. p o l j s k i f i l m »Blago«

O b s m r t i n a š e n e p o z a b n e h č e r ­ke i n ses t r i ce

D A N I C E K O V A C l C se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o za p o ž r t ­v o v a l n o i n n e s e b i č n o s k r b v n j e ­n i t e ž k i b o l e z n i dr. K o s c u , d r . V o d n i k u , d r . H r i i b š e r j u , d r . P r l -m o ž i č e v i , s e s t r a m a M e t k i i n Š te f ­k i ter v s e m u oseb ju i n t e r n e g a o d ­d e l k a n o v o m e š k e b o l n i š n i c e .

Š o l s k i o d b o r A v t o m o t o društva N o v o mes to o b v e š č a , da prireja j e s e n s k i š o f e r s k i t e č a j za voznike a m a t e r j e A l n B k a t e g o r i j e . Pri­j a v e se s p r e j e m a j o vsak dan Od 10. d o 12, u r e i n o d il7. do 18 ure v p i s a r n i A v t o m o t o društva. Novo mesto , R a g o v s k a cesta.

N O V O M E S T O V č a s u o d 6. do 13. 9. je b i l o

r o j e n i h 5 d e č k o v i n 11 d e k l i c . P o r o č i l i so se; M a r t i n S l a d i c ,

m i z a r s k i p o m o č n i k , i n R o t i j a P u n g e r č a r , d e l a v k a , o b a l z N o v e ­g a mes t a . M e t o d P o d b e v š e k , s l i k a r , i z R e g a r č e v a s i , i n J o ž e f a P i š k u r , d e l a v k a i z S m i h e l a .

U m r l i so : D a n i c a K o v a č i č , de ­l a v k a i z C e g e l n i c e , 23 le t . J o ž e S m r k e , d e l a v e c i z L u k o v k a , SI le t . M a r j a n a M o ž i n a . g o s p o d i n j a z J e s e n i c , 46 le t .

P R E Č N A U m r l j e A n t o n G o l o b i c , n o č n i

č u v a i i z D o l . K a m e n e , 64 l e t .

T r g o v s k e g a p o m o č n i k a , m l a j š o m o č , s p r e j m e N o v o t e k s — M a n u ­f a k t u r a . N o v o mes to .

V c e n t r u N o v e g a m e s t a p r o d a m h i š o , p r i m e r n o za l o k a l a l i o b r t . D v o s o b n o s t a n o v a n j e v s e l j i v o . — N a s l o v v u p r a v i l i s t a (539-58),

K m e t i j s k a š o l a G r m p r o d a v e č ­jo k o l i č i n o s o r t n i h j a b o l k . N a r o ­č i l a se s p r e j e m a j o v s a k d a n v u p r a v n i p i s a r n i od 7. do 14. u r e .

Prodam m a l o r a b l j e n ž e n s k i š i ­v a l n i s t r o j . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (540-58.

P r o d a m v e č p a r c e l z a r a š č e n e g a gozda . G a č n l k . B r o d p r i N o v e m mes tu .

P r o d a m e m a j l i r a n l e v i š t e d i l ­n i k , k i d o b r o p e č e . . Z e r j a l , Š o l s k a 6, N o v o mes to .

Vseljivo h i š o z g o s p o d a r s k i m p o s l o p j e m i n 3 h a z e m l j e v M o ­k r o n o g u , p r o d a m . S t r o j a n š e k I n a . S t a r e p r a v d e 1, L j u b l j a n a .

12. septembra sem izgubil od K o s t a n j e v i c e d o G o r , S t r a ž e k o ­n u s n i z o b č a n i k t o v o r n e g a a v t o ­m o b i l a R e n a u l t P o š t e n e g a n a j d i ­t e l j a p r o s i m , naj ga p r o t i n a g r a -

P r e t e k l l t eden so v n o m e š k i p o r o d n i š n i c i r o d i l e : K r i s t i n a K a -s t e l i c i z V i d e m - K r š k e g a — d e č k a , M a r i j a S m o l i č i z N o v e g a mes t a — d e k l i c o , M a r i j a K o v a č i č i z L j u b ­l j ane — d e k l i c o , M a r i j a Z u p a n č i č i z V a v t e v a s i — d e k l i c o , M a r i j a H m e l i n a iz N o v e g a mes t a — d e ­k l i c o , V e r o n i k a G r i l i z R u m a n j e vasi" — d e č k a , B o n i f a c i j a Z a g o r e i z D o l . B r e z o v i c e — d e č k a , A n a J a k l i č i z R u m a n j e v a s i — d e k l i ­co . M l a d e n a B r a n c e l j i z G r a d c a — d e k l i c o , F a n i k a G o l o b i z V a v t e v a s i d e č k a . V e r a Stih i z K a m n i c e — d e k l i c o , R o z a l i j a M a j d e i z K n e ž j e v a s i — d e k l i c o , I v a n k a R a d o š s H r a s t a — d e k l i c o , J o ž i ­ca K r e g a r i z G o r . S t r a ž e — d e č ­k a , A n i c a K o p o r c i z Smavra — d e č k a , A n t o n i j a H r e n i z V e l S l a t n i k a — d e č k a , B r a n k a K o s i z L o č n e — d e č k a . M a r i j a M a r š i č i z

pe i z R e g e r č e v a s i — d v e d e k l i ­c i .

KRON I K A C D N E-SR €r P r e t e k l i t e d e n so se p o n e s r e č i l i

In i s k a l i p o m o č v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i ; Alojz J u r š a k , d e l a v e c iz D r a g a t u š , s^ j e n a t a k n i l na kol i n s i p o š k o d o v a l desno nogo. A n ­ton Radovan, p r e m o g a r i z D o l . K a m e n e , j e p a d e l z lokomotive l n s i p o š k o d o v a l g l a v o . J o ž e S t e -f a n i č , s i n p o s e s t n i k a i z D r a g o v a n -je v a s i . s i j e na p a š i z l o m i l levo r o k o . Savo Karlos, d e l a v e c i z Z a ­l o g a , j e p a d e l po s t o p n i c a h in t i p o š k o d o v a l glavo. Izidor Vrana, k l j u č a v n i č a r z V r h a , s i je s š k a r ­j a m i p o š k o d o v a l l e v o nogo. A n ­t o n K a m i n , u p o k o j e n e c i z Ve l . L o k e , se j e s k o s o u r e z a l v desno r o k o Š t e f a n M a k o v l j i č , rudar U D o b l i č , s i j e pri d e l u p o š k o d o v a l l e v o nogo , J o ž e Fabjan, m a l i po­se s tn ik i z D o l e n j e v a s i , si je t c l r k u l a r j e m p o š k o d o v a l prste l e» ve r o k e . Viktor Bartolj , n a m e ­š č e n e c l z N o v e g a m e s t a , j e padel po s t o p n i c a h in si p o š k o d o v a l le­v o nogo . '

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

P r e t e k l i t e d e n so se p o n e s r e č i l i i n i s k a l i p o m o č i v b r e ž i š k i bol­n i š n i c i : T e r e z i j o N e č e m e r i z Z a -d o v i n k a j e p o v o z i l av to t e r jI z l o m i l l e v o n o g o . F r a n c a Smita iz S t r a n j a j e n e k i z n a n e c r a n i l z no­ž e m po v r a t u l n h r b t u . Alojz O m r z e l i z Z d o l Je p a d e l z d r e v e ­sa i n s i p o š k o d o v a l h rbe t . Tere-

L j u b l j a n e — d e k l i c o , K a t i c a S o - zi . ia S i r c e l j i z S m a r i a j a padla na p o t i i n s i z l o m i l a l e v o n o g o . I v a n a D o r n i k i z V r b o v s k e vas i Je p a d l a z d r e v e s a i n s i ' Z l o m i l a l e ­v o nogo . A l o j z F e r l i n si j e p r i d e l u v t o v a r n i C e l u l o z a p o š k o d o ­v a l de sno r o k o . C i r i l a H e r v o l iz A r t l č j e p a d l a z v o z a ln s i zlo­m i l a l e v o r o k o . M a r j a n a S t e f a n i -č a iz P r i s t a v e j e b r c n i l k o n j po g l a v i .

IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE

P r e t e k l i t e d e n so v b r e ž i š k i DO-r o d n l š n i c i r o d i l e : M a r i j a M a r k o -v i č l z L a d U c a — d e č k a , L j u d m i l a B a z n i k i z Z u p e č e v a s i — d e k l i c o , A n i c a Z u p a n č i č i z A n o v c a — d e ­k l i c o , T i l k a K r o š l i z K o s t a n j e v i ­ce — d e k l i c o , T e r e z i j a M a u z e r % T r š k e gore — d e č k a , A n a Ban lz S t a r e g a g r a d a — d e k l i c o .

č a k i z L i v o l d a — d e k l i c o , D a n i c a J a n e ž s P l a n i n e — d e č k a , M i l e n a O s t a n e k iz D o l . M e d v e d j e g a sela — d e č k a , J o ž i c a G o l o b i c i z J u r k e v a s i — d e k l i c o , P e p c a S p o l a r i z M i r n e p e č i — d e č k a , M a r i j a M a r ­t ine iz L j u b l j a n e — d e k l i c o , J o ­žefa S m r e k a r i z Ravnika — de­k l i c o , T e r e z i j a F r a n č i č i z C a d r a ž — d e č k a . C e c i l i j a K r h i n Iz D o l . G r a d i š č a — d e č k a , M a r i j a P r i m o ­ž i č z O t o k a — d e k l i c o , J o ž e f a Z e l j k o z L o k e — d e č k a , M a r i j a ? .e leznik i z N o v e g a m e s t a — d e č ­k a , M a r i j a P i l e t i č i z G o r . M a h a -r o v c a — d e k l i c o , S i l v a V e n e i z L j . — d e č k a . H e d v i k a B a l o g i z Š m a r j e š k i h T o p l i c — d e k l i c o , M a r i j a B o h t e i z V i n j e v a s i — de­k l i c o , A n i c a K r i z m a n i z P r i ce r ­k v e — d e k l i c o , C i r i l a M a d l e l z B & l e c e r k v e — d e k l i c o , F a n l L a m -

Borbenost premagala tehniko

Strelski dvoboj v Novi Gorici Z r a č n a p u š k a : N o v a G o r i c a —

N o v o mes to 1242—1241 k r o g o v P i š t o l a : N o v a G o r i c a — N o v o

m e s t o 357:379 k r o g o v V n e d e l j o s ta se v N o v i G o r i c i

s r e č a l i s t r e l s k i r e p r e z e n t a n c i N o ­v e g a m e s t a i n N o v e G o r i c e n a p o ­v r a t n e m s t r e l s k e m d v o b o j u . T e k ­m o v a l i s ta v s t r e l j a n j u t z r a č n o p u š k o i n p i š t o l o . Z z r a č n o p u š k o so z m a g a l i d o m a č i t e k m o v a l c i i n to z n a j m a n j š o m o ž n o r a z l i k o . Z m a l o v e č s r e č e b i l a h k o z m a g a l i gost je . V s t r e l j a n j u s p i š t o l o so z m a g a l i N o v o m e š č a n i z o b č u t n o r a z l i k o . O r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a Je b i l a ze lo d o b r a , d o m a č i so se l e p o r e v a n ž t r a l i za s p r e j e m v N o ­v e m m e s t u . U p a j m o , da b o m o d r u g o sezono v i d e l i v e č p o d o b n i h d v o b o j r v š e z o s t a l i m i n a š i m i m e s t i .

T e h n i č n i rezultati: Nova Gorica — z r a č n a p u š k a —

skupno 13*2 krogov. Novo mesto — z r a č n a p u š k a —

skupno 1241 krogov: R e m s Peter 252 kroga, Bele Ivan 244 krogov, P l e n i č a r A n d r e j ' 253 krogov, K o s Marjan 254 krogov, Kopina M a r ­j a n 238 krogov.

Nova Qorlca — piltola — » k u p ­no U7 krogov.

Novo mesto — p i š t o l a — skupno 379 krogov: Rems Peter 84 krogov Bele Ivan 02 krogov, P l e n i č a r A n ­drej 75 krogov, Kos Marjan 83 krogov, Kopina Marjan 76 krogov.

Tako Je bil k o n č n i rezultat ne­o d l o č e n , kar je uspeh za obe eki­pi, k i sta relo I z e n a č e n i .

Slavko Doki

»Ljubljanske mlekarne«

VODOVODNA 94 ,

sprejmejo vajenko ?« tr­govsko stroko. Pogoj: 4 razredi gimnazije aH 8-letna osnovna Sola. Stano­vanje priskrbljeno.

Takojšnje ponudbe za upravo podjetja.

R U D A R ( T R B O V L J E : V O J V O ­

D I N A ( N O V I S A D 3:2 <2:(>)

P o v e č k r a t n i h o d p o v e d i h so n o ­g o m e t a š i n o v o s a d s k e V o j v o d i n e l e i z p o l n i l i o b l j u b o , d a b o d o i g r a l i z a g r a d i t e l j e av to ceste p r o p a ­g a n d n o n o g o m e t n o t e k m o . Z a n a ­s p r o t n i k a so i m e l i b o r b e n o e n a j -s t o r l c o t r b o v e l j s k e g a R u d a r j a , k i

Ie t o k r a t z d o b r o i g r o i n z a s l u -eno z m a g o n a đ z v e z n i m l i g a š e m

V o j v o d i n o , p r e s e n e t i l a vse p r i s o t ­ne l j u b i t e l j e n o g o m e t a , k i so v v e l i k e m š t e v i l u o b i s k a l i to t e k m o .

P r e d z a č e t k o m t e k m e so se v e ­l i k e m n o ž i c e l j u b i t e l j e v n o g o m e -to (tu so seveda p r e v l a d o v a l i b r i ­g a d i r j i , k a j t i n J i m j e b i l a v p r v i v r s t i n a m e n j e n a ta t e k m a ) v a l i l e na i g r i š č e E l a n a , k i dos le j Se n i i m e l o t o l i k o o b i s k o v a l c e v . C e n i j o , da Je t e k m o g l e d a l o p r e k o 2000 l j u b i t e l j e v n o g o m e t a .

Obe euflpl s t a n a s t o p i l i v n a j ­m o č n e j š i h p o s t a v a h , V o j v o d i n a n a

č e l u z z n a n i m i d r ž a v n i m i r e p r e -z e n t a n t i V e s e l i n o v i č e m , R a j k o -v o m , K r s t i č e m i n N i k o l i č e m , R u ­d a r p a z r e p u b l i š k i m a r e p r e z e n -t a n t o m a O p r e s n i k o m i n K n a v s o m .

V o j v o d i n a Je v p r v e m p o l č a s u

i g r a l a b r ez p r a v e b o r b e n o s t i i n tO se j i j e m a š č e v a l o . R u d a r j e p o m a n j k a n j e t e h n i k e n a d o k n a d i l z v e l i k o b o r b e n o s t j o i n to m u Je p r i n e s l o z m a g o . V s i g l e d a l c i so p o z d r a v i l i z a s l u ž e n o z m a g o R u -

Presenetljiva dvojna zmaga ELANA E L A N A : K O Č E V J E B 4:0 (4:0)

E l a n o v o p r v o m o š t v o š e n a p r e j z m a g u j e z v i s o k i m i i z i d i . T o k r a t so g o s t o v a l i v K o č e v j u i n z l a h ­k o t o p r e m a g a l i t a m k a j š n j o d r u g o g a r n i t u r o P a r t i z a n a . O č i v i d c i p r a ­v i j o , da b i b i l E l a n l a h k o z m a g a l c e l o z d v o š t e v i l č n i m r e z u l t a t o m , č e se i g r a l c i ne b i v r g l i v p r e i g r a -v a n j e i n » e k s h i b i c i j o « , k e r so že po d v a j s e t i h m i n u t a h p r v e g a p o l ­č a s a v o d i l i s 4:0. S to z m a g o se Je A m o š t v o E l a n a u t r d i l o n a p r v e m m e s t u v l i g i z z e l o d o b r o ' r a z l i k o v g o l i h — 16:1, v e n d a r b o i m e l o v e n a j s t o r i c i G r o s u p l j a z e l o n e v a r ­n e g a k o n k u r e n t a .

»LOV NA LISICO« — a brez plena

1 elesna vzgoici naj ne bo samo sezonska

S prifetkom šolskega pouka ne zaživi samo šolska telesna vzgoja, ampak tudi delo pri partizanskih društvih, kjer je večina vaditeljev še vedno ll vrst prosvetnih delavcev, vadi pa predvsem šolska mladina.

Treba bo poiskati nove oblike dela v času šolskih počitnic, da ne bomo vsako leto prekinjali s telesnovv.gojno dejavnostjo, ki ne sme biti le sezonska, temve.* stalna. Le r.a ta način lahki vplivamo na pravilen razvoj or­ganizma in bomo lahko dosegli boljše uspehe.

V tnvu počitnic bomo te nalo­ge najlepšo iavedll z raznimi krajšimi in d.MjSimi pohodi, iz­leti, 9 taborjenji in propagand-nJjrii nastopi v manjših krajih.

Pohvaliti moramo vrxJstvo m vzgojitelje šole v Trebnjem, k: jo ie v letošnjih počitnicah pri­redilo taborjenje za šolsko mla­dino ln bo tudi v bodoče vsako leto feOElMmttO del šolr!<e mladi­ne z življenjem in delom v nu-ravl. Tako bodo tudi lz leta v leto povečali število plavačev.

Tudi beltftnovzfojno druitv Partizan v Novem mestu je v

p*>čitnlcah za Čin: • slo večji llfo* v Tjrl-

glavsko pogorje. Lepo število članov se Je med nekajdnevnim napornim pohodom dobro »po­znalo med seboj. S tako obliko dela bo treba še nadaljevati. Manjši del naših tekmovalcev in, vodnikov je obiskoval razne tečaje: na Bledu, v Vikrčah, v Mariboru in Mozirju. Na vseh tečajih po si izpopolnjevali zna­nje. V okrajnem merilu bomo

m o r a l i t u d i v b o d o č e o r g a n i z i ­r a t i t e č a j z a v a d i t e l j e d r u š t e v , p r e d v s e m v l e t n i h p o č i t n i c a h , k e r p r i v s e h p a r t i z a n s k i h i n d r u g i h š p o r t n i h d r u š t v i h p r i ­m a n j k u j e s p o s o b n i h v o d i t e l j e v .

P r v i k o r a k i z a p r a v i l e n n a ­č i n d e l a so b i L i l e t o s s t o r j e n i i n u p a m o , d a t e l e s n a v z g o j a v b o ­d o č « n e b o v e č s a m o s e z o n s k a . '

J o ž e Olonar

Š p o r t n a k o m i s i j a A v t o - m o t o d r u š t v a N o v o mesto j e p r i r e d i l a v n e d e l j o 14. s e p t e m b r a s v o j o z a ­d n j o š p o r t n o p r i r e d i t e v v l e t o š ­n j e m l e t u , t r a d i c i o n a l n i » i , o v n a l i s i c o « . S t a r t U s i c e - m o t o r l s t a Je b i l ob 13.30 u r i z G l a v n e g a t r g a . P r o g a je Dotekala o d G l a v n e g a trga skozi 2 a b J o vas — C i k a v o — R a t e ž — B r u s n i c e — G a b r j e — H r u š t c o — Sentjoftt — C r m o š n j i -ce — G o t n o vas i n naza j v N o ­vo mes to . Motorist-lisica j e p r o g o na v s a k e m p o m e m b n e m k r i ž i š č u m a r k i r a l z r d e č e b a r v a n i m ž a ­g a n j e m . V o z a č i - l o v c i so s t a r t a l i ob 14 u r i . L i s i c o je l o v i l o 12 v o -* a č e v - l o v c e v 2 u r l , n i p a n o b e ­n e m u uspe lo , da b i j o n a š e l . L l -s i o a - m o t o r i s t P r a g o S t a n i š a i n s o v o z a č C i r i l R a h n e s ta se p o t r u ­d i l a i n l i s i c o d o b r o skrila o z i r o ­m a odlično maskirala. S k r i l a s ta j o v gos tem r o b i d o v j u med. S e n t -

Jos tom i n H r u s i c o . V o z a č i - l o v c i so i s k a l i v n e p o s r e d n i b l i ž i n i i n se J i p r i b l i ž a l i n a n e k a j m e t r o v r a z d a l j e k e r p a je b i l a o d l i č n o m a s k i r a n a , se n i n o b e n e m u p o ­s r e č i l o , d a b i j o o d k r i l O b 16, u r i l e b i l o k o n e c l o v a . V s i u d e l e ž e n ­c i p r i r e d i t v e so se z b r a l i n a Jas i v b l i ž i n i s k r i v a l i š č a l i s i c e , k j e r je p r e d s e d n i k š p o r t n e k o m i s i j e A M D N o v o mes to B o r i s K o s i z ­r o č i l z m a g o v a l c u D r a g u S t a n l š l p r e h o d n i p o k a l l n d e n a r n o n a -R r a d o . D r a g o S t a n i š a j e h r a n i l p r e h o d n i p o k a l z a l o v n a l i s i c o t u d i v l e t u 1957., za to m u t e m b o l j Č e s t i t a m o k e r j e l e m a l o k o m u uspe lo , d a j e o b d r ž a l p r e h o d n i p o k a l d v e l e t i . P o k o n č a n i p r i r e ­d i t v i Je A v t o m o t o d r u š t v o N o v o mes to p o g o s t i l o vse u d e l e ž e n c e » L o v a na l i s i c o « .

M P .

E L A N B : Š K O F L J I C A 4:3 (1:3) B m o š t v o E l a n a j e p r e t e k l o ne ­

d e l j o v Š k o f l j i c i z m a g a l o s 4:3. V p r v e m p o l č a s u so d o m a č i n i u s p e l i t r i k r a t p o t r e s t i m r e ž o n e i z k u š e n e ­ga E l a n o v e g a v r a t a r j a . T o d a m l a d i E l a n o v c i n i s o k l o n i l i . V d r u g e m p o l č a s u so d a l i vse o d sebe, In p o r a z s p r e m e n i l i v z m a g o . Z a ­s luge za to n e p r i č a k o v a n o z m a g o i m a j o v s i , o d p r v e g a do z a d n j e ­ga. M l a d i v r a t a r se Je v d r u g e m p o l č a s u o b č u t n o p o p r a v i l in Je b r a n i l k o t š e n i k d a r dos l e j . T u d i o b r a m b a Je b i l a v e l i k o b o l j o d ­l o č n a l n se n i d a l a p r e v a r a t i . N a ­p a d Je b i l v d r u g e m d e l u t e k m e n a j b o l j š i d e l m o š t v a , v n j e m p a je b i l n a j b o l j š i M a r j a n K o ž u h , k i je s a m d o s e g e l t r i go le . Vse k a ž e , d a b o B m o š t v o E l a n a n a p r i ­h o d n j i h t e k m a h Se b o l j e z a i g r a l o , k e r ga b o d o o k r e p i l i š e n e k a t e r i n o v i i g r a l c i .

L e s t v i c a TT. r a z r e d a Je po ne­d e l j s k i h t e k m a h t a k a l e : E L A N A G r o s u p U e R u d a r A B o r a c (R) Š k o f l j i c a K o č e v j e B E L A N B R u d a r B (K)

16:1 9:4

10:7 4:4 7:11 4:8 4:12 /1 2:9 0

r. M .

d a r j a , k i se Je res p o ž r t v o v a l n o b o r i l i n u s p e l p r e m a g a t i r e n o m i ­r a n o e k i p o V o j v o d i n e , k i s o d i m e d n a j b o l j š e J u g o s l o v a n s k e no­g o m e t n e e n a j s t o r i c e .

F . M .

Spet po starem - na trgu Z a d n j i č s m o p o r o č a l i , d a je b i l

ž i v i l s k i trpr s l abo z a l o ž e n , t o k r a t pa m o r a m o z a b e l e ž i t i , da j e b i l n o v o m e š k i ž i v i l s k i t r g v p o n e d e ­l j e k 16. s e p t e m b r a z e l o d o b r o z a ­l o ž e n .

P r o d a j a l i so p a r a d i ž n i k e po 40 d i n a r j e v , p a p r i k o p o 40 d i n a r j e v , k u m a r e za v l a g a n j e p o 60 d i n a r ­j e v , z a l e n o so la to DO 50 d i n a r j e v , k r o m p i r po 16 d i n a r j e v , j a b o l ­k a po 30 d i n a r j e v , h r u š k e p o 80 d i n a r j e v , s l i v e p o 25 d i n a r j e v , b r e s k v e po 50 a l i 60 d i n a r j e v , g rozd j e o d 70 do 90 d i n a r j e v , f i ­žo l po 50 d i n a r j e v , o h r o v t p o SO denar jev , p rehe p o 100 d i n a r j e v »f i rk l« , č e b u l o p o 50 d i n a r j e v t e r d r v a po 2300 d i n a r j e v m e t e r .

H r v a t j e so to pot š e v e č k o t po n a v a d i r a z s t a v i l i v o l n e n i h i z d e l ­k o v , z l a s t i j o p i c i n h l a č k za o t r o ­k e .

Z e p r o m e t v m e s t u j e d a l s l u t i ­t i , d a j e n a ž i v i n s k e m s e j m i š č u z e l o ž i v a h n o T o po t so nase p r a ­š i č e r a z e n d o m a č i h k u p c e v kupo­v a l i t u d i H r v a t j e l n D a l m a t i n c i . N a se j em so p r i g n a l i 1050 repov, p r o d a l i pa so j i h 872. Z a n j e so z a h t e v a l i o d 2.500 do 22.000 d i n a r ­j e v , u p o š t e v a j o č t e ž o i n pasmo .

Atleti stalno tekmujejo

Kaj bo z ELAN0V1M stadionom v Novem mestu D o g r a d i t e v v e l i k e g a Etanocvega

s t a d i o n a v N o v e m m e s t u p o s t a l a v s a k d a n bo l ) p e r e č e v p r a š a n j e .

V e d n o v e č Je p r i r e d i t e v i n t e k ­m o v a n j , t a k o d a m a n j š i s * i d i o n P a r t i z a n a na L o k i ne us t r eza v e č , z l a s t i se, k e r g a u p o d a b l j a j o t u d i vse n o v o m e š O c e š o l e N a v e i t k e m s t a d i o n u so t r e n u t n o le nogomet ­ne t e k m e , v e n d a r i g r i š č e , k i Je p o k r i t o t u g a s k : l n vse p o r a s l o s t r a v o , ne us t r eza p r e d p i s o m . V e s p r o s t o r o k r o g ig r i šča , k i Je d o l o č e n »a a t l e t sko n a p r a v e , i e nt urejen, p r a v taki> ne piof l to r za g] Klalo«

s predviđano gradnjo 430 matr­ike atletske steze bo t r e b a č«m-p iv j / : i f v t l Ny p r e k r a t k i s'.e/.i na V e k i n ' i i o g c č « dotafij b o l j š i h re-7iiltaV>v n r i " - e ^ n j i h ln d o l g i h , , >• r u . p ^ • » • M pa s teza nI v lOrfacHi H ur* •' ' v . ih> ras­n i h o r v e n « t * v

Te'-«*v-v r " " < " " i - U M V J I partizan se vs-ko \z'<r udffleSHd pokrajin­

s k i h ž l ebov , k i J ih p r i r e j a t a sosed­nj i r e p u b l i k i H r v a t s k a l n B o s n a . L e t o s j e b i l z l e t v S l s iku , l a n i v B i h a č u , zdaj p r i d e v r s t a n * NOTO mesto, vendar o r g a n i z a c i j e z l e u n i m o g o č e p r e v z e t i , d o k l e r ne bo koni ' . - iu v - l i K . Ntml ion .

P r e d d n e v i so d e l a l i n a s t a d i -onu m l a d i n c i lz naselja Maf rkovec , k i so p r i p r a v l j a l i s t a d i o n za p r i ­r ed i tve v . o k v i r u n j i h o v e g a fes t iva l a . T u d i m a n j k a s k u p i n a s t a l n i h delavcev ne b i z m o g l a v sega <!eln. Zato bo tre'oa p r i h o d n j o l e to po­i s k a t i v sa razpo lo f t l j i va m a t e r i a l u ; '

kar s p o m o č j o posebna m l a d i n s k e d e l o v n e b r i g a d e d o g n i -d.ti s t a d i o n .

Nekateri o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r <-.(> ?«» p i -evze l 1 v k o m u n a i n o u p r a v ­l jan je v se t e l e s n o v z g o j n e o b j e k t e i , i p o d r o č j u O b L O . T u d i v N o v e m mes tu bo breba to č i m p r e j s t o r i t i , k e r d r u š t v a n i m a j o d o v o l j s r e d ­stev, da bi o s k r b o v a l a v s e tajesmo-v z g o j n e o b j e k t « . i. O .

Pred tekmo VOJVODINA • RUDAR (2:3), prirejeno za mladin­ske delovne brigade pretekli teden v Novem mestu' *>rigadirke so izročile šopke cvetja kapetanoma obeh ekip — drž. repre­zentanci VeselinoviCu (Vojvodina - levo) in Knavou (Rudar)

Ze v e č k r a t smo zapisali, da sko­raj ne p r e t e č e teden dni brez n a ­stopa n o v o m e š k i h atletov, k i so v l e t o š n j i atletski sezoni zelo a k ­tivni. Pretekli teden ni bilo n o ­b e n e g a d o m a č e g a tekmovanja, zato pa so nekateri nastopili n a t u j i h t e k a l i š č i h , Hudetova pa c e l o v Romunij i kot č l a n i c a d r ž a v n e reprezentance, zato se nI mogla u d e l e ž i t i povratnega troboja mes t ­nih reprezentanc Celje : G r a z : Ljubljana v Celju. T u so v r e ­prezentanci ljubljanske a t l e t ske podzveze, k i Je nastopila p o d Imenom reprezentance Ljubljane, nastouilt ie š t i r j e atleti oz . a t l e t i ­nje n o v o m e š k e g a Partizana in v e č atletov k o č e v s k e g a Partizana.

Zaradi izredno slabega vremena so bi l i d o s e ž e n i s l a b š i rezultati ko t . ponavadi. Tako je P o t r č v s k o k u v v i š i n o z rezultatom 170 centimetrov zasedel 4. mesto, S p i -lar pa v skoku v daljino 6. mesto i skokom preko 6 metrov. Z e l o lep uspeh Je dosegla Ganterjeva, k i Je zmagala v skoku v v i š i n o z rezultatom 138 cm. Z a seboj Je ' n i š t i l a obe predstavnici Graza ln C e l j a .

K o n č n o moramo p o r o č a t i Se o n a s t o p u nekaterih n o v o m e š k i h iitletov ln atletinj v mladinski ' - ep rezen tanc i S l o v e n i j e n a t r a d i ­cionalnem š e s t e r o b o j u r e p u b l i š k i h r e p r e z e n t a n c . T o k r a t j e b i l o to t e k m o v a n j e v T u z l i , zanimivo p a !'•, da so se slovenski mladinci in mladinke o d r a ž a l i n e p r i č a k o ­v a n « dobro. Zmagali so v obeh

k o n k u r e n c a h — v t e k m o v a n j u m l a d i n c e v so z m a g a l i z 42 t o č k a m i p r e d n o s t i p r e d H r v a t s k o i n 70 toč­k a m i p r e d n o s t i p r e d S r b i j o , v t e k m o v a n j u m l a d i n k pa z l l t o č ­k a m i p r e d n o s t i p r e d H r v a t s k o ln 14 t o č k a m i p r e d S r b i j o . V r e p r e ­z e n t a n c i so n a s t o p i l i t u d i N o v o -m e š . č a n l : Z u r c v s k o k u v d a l j i n o ( r ezu l t a t l n p l a s m a n n a m n i znan) , H u d e t o v a v t e k u n a 800 m (2. m e s t o za G a š p a r u t o v o — 1:43,4), K o t n i k o v a l n G a n t e r j e v a p a v s k o k u v v i š i n o ( K o t n i k o v a 5. m e ­s to — 138 c m , G a n t e r j e v a 7. m e ­sto 13S c m ) .

S t e m i t e k m o v a n j i p a l e t o š n j a a t l e t s k a sezona Se n i z a k l j u č e n a . N o v o m e š k e a t le te č a k a j o Se zelo v a ž n a t e k m o v a n j a , m e d n j i m i t u d i l e t o š n j e p r v e n s t v o D o l e n j s k e . P r i ­h o d n j o n e d e l j o b o d o spet t e k m o ­v a l i n a t u j i h t e k a l i š č i h — v K o ­č e v j u n a p r v e n s t v u l j u b l j a n s k e a t l e t ske p o d z v e z e . Z a to t e k m o ­v a n j e j e d r u š t v o ž e p r i j a v i l o 10 t e k m o v a l c e v l n 9 t e k m o v a l k , p r v i č po d a l j š e m o b d o b j u p a bo na t e k m o v a n j u n a s t o p i l t u d i z n a n i t e k a č D e r g a n c ( r e k o r d e r D o l e n j ­ske n a 3000 m) k i se Je v r n i l iz J L A .

F. M .

P O Z D R A V Z DOLENJSKE Bratu Jožetu MedZetu, W

služi vojaški rok v, Kosmetn, pošiljajo pozdrave bratje: VU ko, Rado in Franci.

Stran 6 mm a

D O b E N J S K I U S T . fttev. 37 (443)

T a k i s m o m i , m l a d i r o d . Jankomir. Stal sem na največjem

objektu avtomobilske ces-te, na nedograjenem savskem mostu Brigadir v usnjenem predpas­niku je nekaj kričal . Njegov tovariš je zaman lovi l besede. Trušč žerjava c « je vsesal v zrak in v gla=' \ Nedaleč na Obzorju so se v :•'.< obrisi Za­greba in Slemena, pred menoj pa je bil velik, masiven sav­ski most, in vse to je sestav­ljalo presenetljivo skladje z mladimi, gibčnimi telesi. Na oporniku, kjer sem stal, je mlad fant klesal belo kame­no klado. Klesal je zdaj z močnejšimi, zdaj s šibkejšimi ud are ;. Vse to je zvenelo ne­kako kot: »In ces-ta mo-ra ste-či in ces-ta. . .*

Dva kilometra črnega, mast­nega asfalta. Potem srečujem brigadirje, k i korakajo v na­selje. Ustavil sem se in z za>-čudenjem opazoval fante v ve­l ik ih , gumijastih škornjih.

»To so naši jamarj i ,« mi pojasni prikupno dekletce iz Ljubljanske brigade.

»Kopljejo meter in pol glo­bok jarek ob cesti. Zelo čedni so, ali ne?« Moram se nasme­jati. Res, čudoviti so ti fant­je, k i gredo pojoč v svojih škornjih in z belo ilovico po­škropljenimi rokami v naselje pri vasici Raki tj e.

Nema, a vendarle srečna mladost . . .

Skupina še ni končala z de­lom. Stopim k njim. Navajeni smo, da da beseda besedo. To­da . . . To je brigada nemih. Sto dvajset fantov in deklet je Čutilo, da ne smejo biti pri­krajšani pri naporih mladine in vstopili so v brigade. S kretnjami se je začel počasen, nerni pomenek. Nekatere č rke si r išemo v ilovico. Na vpra­šanje, od kje so, mi pokažejo z roko na vse strani. Nisem jih več spraševal . Njihovi ve­seli obrazi in gibi so mi pove­dali v€e. V naselju so mi p r i ­povedovali o njih in o njiho­vem delu. Prve dni je šlo teže, dosegli so 70°/o norme. Danes

Jovica iz Zaječarske brigade mi je nagajivo dejal: »Pa /.naš, nije baš Iako gradili mostov«.« Potem je z roko po­kazal na velik objekt, k i je v jutranji samoborski megli bil videti še večji in veličastnejši.

•Pri Domasloveu sem zapeljal na beton, na čisti, beli beton. Ta me pripelje skoraj do Bo-bovice. Nedaleč stran od tra­se je mladinsko naselje. Ne vem, morda me je prvi vtis varal, toda naselje je bilo kot izumrlo. V naselju so bile sa­mo tri brigade, toda pr ičaku­jejo novih. Poiščem koman­danta Dobojske brigade. M u -harem Jaškič je takoj priprav­ljen za pogovor.

»Kaj je pri nas tako mrtvo? Veš. naše naselje je bilo pred

Ivan A r h . »Prvi je razdelrlec Na tem delajo brigadirji sami. Drugi je vibrator, ta tlači oe-ton. Tretji, tale moj konjiček, je pa rezalec. Ta reže plošče na vsakih šest metrov.*" P r i tem je prijazno potrepljal svoi stroj. Težka gmota rezalca je odrezala šes tmetrsko ploščo in zopet se počasi pom ; ka naprej. Pogovor z brigadir : , ki delajo na finišerju, se ie odvijal ne­kako takole:

»Fantje, katera brigada ste?-Trušč av tomobi la . . . »Koja ste v i br igada?« »Ne čujem te!« »Kako ide?« vprašam, ke:

vidim, da celega stavka ni mogoče postaviti preko fini-šerja. Brigadirji pokimajo in se nasmejejo.

vi poklicni k u h a r j i . . . da j im ne bo treba samo krampati. ker bodo to delo opravili bul­dožerji in bagerji. Danes vi­dim, da je to resnica in samo ćudim se.«

tiho opazujejo to čudovito vr ven je pod seboj. Veličasten fcx ta del ceste, toda za ceno tru da in težkih težkih ur.

2e pred Drago se cesta pri­bliža K r k i in jo spremlja do

Tridnevno potovanje po novi avtomobilski c e s t i

»Bratstva in enotnosti« ter vzdolž nje

Po slokem in drzno graje­nem brežiškem mostu sem na­daljeval pot. Cesta je tudi na tem odseku že zdavnaj dogra­jena. Vije se med polji, zdaj-med gozdovi, se ogne vasi . . Ob cesti, na njivah pa delajo ljudje, kot da teh betonskih plošč pred njimi sploh ni. Srečal sem kmeta, ki je tik

Na tej strani smo hoteli danes objaviti tudi skico že gotovih, se pravi zbe-toniranih in asfaltiranih odsekov avto ceste med Ivančno gorico in zadnjim na­seljem na Hrvaškem, toda direktor Investicijske grupe tovariš inž. Ciril Mravlja nam je obljubil tako skico konec tega meseca. »Zdaj je preveč delov in delč­kov*- nam je nato pojasnil sekretar komiteja komunistov-graditeljev avto ce­ste, tovariš Niko Belopavlovič, »-konec septembra bo pa slika že docela dru­gačna.*« Izkoristili smo priložnost in naprosili tovariša Nika, da je dal za naše bralce naslednjo izjavo:

»Na avto cesti smo s septembrski mi deli pripravili vse potrebno za .zad­nji, odločilni naskok.' Ugodno vreme, dobro izpeljane organizacijske naloge in­vestitorjev in podjetij in izvrstno delo septembrskih brigad delavsko-kmečke mladine — vse to izredno mnogo pomeni za nemoten potek del. Trenutno je položaj tak, da se stanje na cesti sproti spreminja. Glavno pa je zdaj: popolno­ma točno vemo za vsako malenkost, za vsako potrebo in za najmanjšo nalogo, kaj je še treba in kdaj je to treba narediti. Hitro polaganje tampona in tol-čenca, hkrati pa forsiranje betoniranja in asfaltiranja ceste — to je zdaj naša glavna naloga.«

V .

štirinajstimi dnevi živo in ve­selo. Sedaj, ko so odšli sred­nješolci, je tu nekak čuden mir, ki ga nismo vajeni. In ta mir nas moti. Tako nevsakda­nje nam je.* No, tudi to bo prešlo, sem pomislil in se pri tem spomnil, da so nekatera naselja prepolna brigadirjev in da dan za dnem prihajajo novi. V tem naselju so svoj prosti čas temeljito izpopolnili,

Ce se mudi, gre avtomobil v rokah zanesljivega šoferja po lani zgrajenem delu nove ceste tudi 135 km na uro. . .

pa so jo že dvignili jn norma je presežena za 30%. Po veči­ni so študentje. Med njimi je tudi nekaj prav dobrih šport­nikov — rokometa šev, noeo-metašev . . .

Večer v naselju Rakitje. Nn sredi, med barakami, plešejo kolo. Malo stran pa dekle uči fanta iz Ljubljanske brigade prve korake. Kmalu tudi ona dva vstopita in vrsta je vedno večja. Fant poje in pleše. De­kle samo pleše. Je nema

Desetine in desetine kilo­metrov daleč od doma spozna­vajo nov košček dežele, neko povsem novo življenje m utri­pe velike ceste.

NA HRVAŠKO-SLOVENSKI MEJI

Cesta vodi po usekih in na­sipih proti Sloveniji. Dolgo­časna in pusta je samoborska pokrajina. Gosta megla se ulega prav na tla. Brigadirji iz mladinskih naselij v Do-

saj Imajo šest različnih te­čajev.

Trušč ob finišerju Po vlainj ilovici in kamenju

sem počasi prispel do Mokric. Vso pot sem se ustavljal pri brigadirjih iz Bosne, Sloveni­je, Srbije... Pogovor je tekel o finišerju, ki bo kmalu med njimi. Tudi spomin na Titov obisk je še vedno ves živ.

Pri Mokricah sem zopet na betonu. Toda ne dolgo. Pred menoj je finišer, ki ne pusti naprej. Brigadir — Koprčan — mi zakliče s stroja:

»Se ti dopade ta zverinica?« In pokaže finišer. Potem pri­pelje avtomobil in nasuje be­ton v razdelilec.

»Finišer je garnitura treh strojev,*i pripoveduje strojnik

»Se š t ir inajst dni bomo be­tonirali desno stran ceste. Na­ša naloga je, da pridemo do Bregane, do zadnje slovenske vasice,« mi pojasni gradbenik podjetja Gradiš . »Potem pa še mesec dni in finišer bo nare­di l na tem odseku finiš.«

INOZEMSKA RADOVEDNOST

Beton, ki ga napravi finišer, skrbno pokrijejo s platnenimi k r i l i in posujejo z žaganjem. Neutrudljivi moped me je dva kilometra in pol »vlekel« po mokrem žaganju. Na desni strani ceste, na stari cesti pred tablo z napisom »Cha-teau Mokrice« se je . ustavil črn mercedes z oznako D. Sku­pino nemških turistov sem sre­čal med brigadirji. Zanimalo jih je, v kolikem času so do­gradili ta del ceste in star mož je skozi brezzoba usta ponavljal: »Ja, schon, schon.«

Pokrajina se hitro spremi­nja. Cesta ni več ravna, eno­lična. Na levi se že vidijo obronki Gorjancev, na desni pa Brežice s svojimi mostovi z gradom, vodovodnim stol­pom in s rjišami. Prav pred menoj je prečkal cesto fant ? majhnim osličkom. Prav čud­no s rečanje je bilo to. Nehote sem se spomnil tako pogosto objavljene slike: velblod, v ozadju pa stolpi za vrtanje nafte: No, tudi ta sivček je bil nekaj podobnega, saj je tako čudno sovpadal z moderno cesto.

Počitek v Brežicah V brežiškem gradu sem sre­

čal š tudenta arhitekture, ki s prof. Kruglerjern skrbi za ar­hitektonsko lice razstav. Stu­dent je brigadir — veteran. O današnji cesti je rekel: »Sme­jal bi se, če bi mi kdo pred de­setimi leti na mladinskih pro­gah v Bosni rekel, da bodo brigadirji čez deset let imeli pograde s čistimi, belimi rju­hami, da j im bodo kuhali pra-

ob cesti oral. Ustavil sem svo­jega konjička, pa tudi on svo­jega, in že sva se zapletla v pogovor.

Mačkovca. Najlepši del ce­s t e . . . Mimo finišerja pri Dra­gi zapeljem na asfalt. Pohitim mimo vasic, hišic in že imam na levi Otočec s slikovitimi stolpi. V tem kotu na>e deže­lice je še toliko pristnega, sta­rega in neiz&vetega. da se moraš ustavljati na vsakem koraku.

Na cesti sem spoznal briga-dirja-pesnika. Pripovedoval mi je o svoji domovini, o Banji Luk i , o minaretih, ozkih uliči­cah . . . Govori l mi je o svojih pesmih in še posebno o ciklu »Cesta želja«, ki ga je napisal na cesti. Ena sama nepregled­na cesta želja.

Približujem se največjemu useku na trasi. V zgodovini brigad morda ne bodo imeno­vali tega useka skupaj z Vrandukom in drugimi zmaga­mi mladih ljudi. K o pa vidiš, kako se trda skala le za cen­timetre umika in daje prostor cesti, se sam sebi med stena­mi in buldožerji zazdiš čisto majhen. Dolina je poravnana z nasipom in hrib so stroji — buldožerji, kompresorji — in pridne roke mladincev prese­kali. Če ne bi vsega videl, ni­koli ne bi verjel, da so to ve­liko delo opravili v tako krat­kem času. In še se včasih s krikom zažene čaplja iz K r k e v gozd, ker kamenje pada pod oglušujočimi streli min in pa­da, pada. Cesta mora steči . . .

»Kako bo s cesto, fant?« NAD RIMSKO LIVARNO »Kako bo z letino, oče?« »Dobro fant! Kako bo pa s

cesto, fant?« Tako me povpra­ša in me s svojimi preiskujo-čimi očmi preti pije od glave do peta.

»Bo, oče, bo! Najbrž bo še pred 29. novembrom izgotov-ljena.«

»Moj fant je tudi Sel* je trdo pristavil. »Delo je doma, z ženo se sama mučiva s temi krpami zemlje. Pa sem mu re­kel: ,Fant, kaj pa misliš, da boš gledal, kako vse mlado drvi na cesto?' In Šel je.« Ves ponosen je na svojega sina in pristavil je še. da je bila nji-

Košec Rajko, gradbenik, me je pri Mačkovcu povabil, naj si ogledam ostanke stare rimske livarne, na katero so naleteli pri izkopu zemlje. Res je ostalo malo. Toda arheolo­gi so najdbo skrbno registri­rali. Cez staro livarno, kjer so dobili železo v primitivni pe­či, gre danes moderna cesta... In Prijedorska brigada, ki tu dela, je bila včeraj že tretjič udarna...

»S CESTE DOLI« Tudi manjši usek pri Mač­

kovcu je poln mladih, potnih teles. To so Mariborčani ki so

H I T R A N A G L I C A

— Tole mi gre pa počasi na ž i v c e ! 2e celo uro gledam, kako nas tale žival vztrajno spremlja ( K a r i k a t u r e na tej sitranl: L Cehić)

a, prej ko bodo pri-lli s toilMHtti, da jih bole noge, objavite prek razglasne postaje, ia bo nocoj ples . . .

maslovcu in Bobovicj kljub te­mu že ob šestih odidejo na de­lo. Na poti proti Domasloveu sem naletel na globoke useke Brigadirji delajo v i lovici , tu bo treba skopati in poravnati ie stotine kub ; kov zemlje »Toda šlo bo,* pravijo in se zopet zagrizejo v delo, ta s krampom, oni z lopato ali vr­talnim strojem. Tu še vedno traja tih, neizprosen boj. Se najholj se ' to vidi pri gradnji mostu pri Samoboru. Brigadir

Avto cesta v konzervah « — je podpisal fotoreporter Stanki. Vrzic tole sliko v predzadnji Številki MLADOSTI, glasilu mladih graditeljev. Obiskal je namreč skladište sodov bitumena v

'"rebnjem, kjer »kuhajo« asfalt za novo cest«

hova brigada že četrtič pro­glašena za udarno.

. . .Cez mesec dni bo fant prišel domov. In zopet bo oral z očetom na njivi ob cesti. In takrat bo imel to belo cesto za del svoje zemlje, čeprav ne bo oral in sejal na njej. Njegova domačija bo tudi to. . .

MED ILOVICO IN BLATOM

Pri naselju v Gmajni se konča dograjeni betonski del ceste. Z lepe gladke ploskve padeš v ilovico, v useke ln jarke. Zemlja je močvirna In delo je težko. Tu brigade še vedno vlhte krampe in vozijo samokolnice . . . Cesta pelje skozi gozd, ki je poln močvir­skega blata in mahu.

»Će te povprašajo še kje, kaj je Z našim odsekom, jim povej, da bomo tud t mi kmalu naredili svoje. Pri nas ni zem­lja taka kakor drugod. Ilovica je hujša od kamenja. Kamenje 7.miniraš in odpelješ, tu pa koplješ in se do kolen pogre­ta! v b lato« mi Je rekel bri­gadir in spet pograbil za kramp... Pred dnevi jim je dež porušil Je narejene odvod­ne kanale. Sedaj jih kopljejo rnova.

CESTA MLADOSTI — CESTA ŽELJA

Le počasi sem napredoval Brigadirji so mi pomagali, da sem lahko prešel zdaj jarek, zdaj nasip. Nad Cetto se na-gibijejo stoletna dreves« ln

na cesti že mesec dni. »Ce ne bi imeli strojev, bi morale v tem useku delati mesece ln mesece tisoče rok. Toda danes je vse drugače,« ml je zatrje­val komandant brigade. Tudi tu je cesta že pripravljena za asfaltiranje. Po drobnem pe­sku me »konjiček« potegne mimo Trške gore do Kartelje-vega. Tam pa —• stop!

»Mi smo to podlago »dotera-li« do milimetra, ti se pa voziš po nji?« se je ujezila skupina tehnikov. Moral sem jih ubo­gati. Po slabi dovozni poti se vlečem naprej proti Šentjurju.

V ospredju zanimanja je zdaj betoniranje in asfaltiranje

(Fo to M L A D O S T , O t o č e c ob K r k i )

Pri Lukovku zopet zapeljem na cesto. Skupino deklet po­vprašam, kdaj bo cesta že po­polnoma izgotovljena in kako gre z delom. Visoka črnolaska, najbrž študentka, mi simbolič­no odgovori:

»Pred osmimi dnevi sem ho­tela pisati domov. Pisala sem mami, da smo ta dan naredili dvajset metrov nasipa. Potem je prišel komandant in mora­la sem iti na predavanje. Dru­gi dan smo na cesti napravili še več. Staro v pismu sem po­pravila. In tako delam sedaj že ves teden. Najbrž bom pi­smo nesla kar sama domov.* Drugi mi je z glasom napove­dovalca nogometne tekme pri­povedoval o tekmovanju med dvema brigadama.

In tako naprej.

črni členki dolge verige Zapeljem še na viadukt in z

njega pogledam na cesto. Bri­gadirji v daljavi so le sivo-zelene postavice. Tudi tu je asfalt že položen. Iz letala je cesta sedaj nemara videti kot črni členki verige, ki jo bodo zdaj zdaj speli.

Veriga bratstva med narodi naše domovine...

V Trebnjem še nikoli nI bi­lo toliko prometa kot te dni. Tu obratuje asfaltna baza ki je največja na Balkanu. Sest ogromnih in kadečih se »Ama-nov« naredi na dan do deset tisoč ton asfalta. Cisti bitu­men dovažajo z Reke, pesek pa iz vseh delov Slovenije. V to tiho dolino je kot poneve­doma zašila ogromna tovarna. Zato. da bo veriga bratstva še bolj trdna.. . Od Trebnjega proti Korenitki sem nekje na sredi poti zagledal ploščo: »Tu­kaj je delala tretja Ljubljan­ska brigada.« Avtomobili bo­do drveli po cesti. Leta in leta. In ljudje bodo brali majhno, z okornimi črkami napisano ploščo: »Tu je delala.. .*

Kmalu zatem se pripeljem do največjega nasipa na cesti pri Medvedjeku. Nasip je ta­koj za usekom In je pokril dobršen del doline. Pod sep­tembrskim soncem vozim proti Ljubljani. Le tu in tam še sre­čujem brigadirje, zdaj Novo-meščane, zdaj Makedonce. Ce­sta že postaja ravna. Slikoviti nadvozi se vrste drug za dru­gim in podobo še bolj požive.

NA KONCU — MED NAJBOLJŠIMI

Petdeset kilometrov in še več, blizu druge republiške prestolnice, so na cesti zadnji brigadirji. V majhnem nase­lju Velike Pece je te dni samo še ena brigada: beograjska študentska. To je bil pogovor ob dvanajstih z zadnjimi bri­gadirji na cesti — in z najbolj­šimi.

Sicer je tu asfalt že položen.

S T R O K O V N J A K

Takole, tovarli učitelj: tlstole tam je popravljeno motorno kolo, tole tu pa so odvečni deli. . .

Brigadirji delajo samo še na bankinah, sejejo travo ob ce-~ti, delajo počivališča in bokse za avtomobile. Na prvi pogled bi rekel, da je njihovo delo lahko. Toda naj vam po­ve Djoko, »difovec« iz Beo­grada, kako je s tem.

»Za te bankine je potrebno ogromno potrpljenja Do cen­timetra morajo bi tj enako v i ­soke, sicer pa si gotovo v i ­del . . . «

»Kaj pa?« ga vprašam in se ozrem naokoli.

»Tole,« mi pravj ln z roko potreplja zastavico, ki visi nad nama.

»Prehodna zastavica glavne­ga štaba. A l i ne veš. da je to največje priznanje na cesti? Zaslužili smo jo in se odločili, da ostanemo tu še deset dni.* Pravijo, da se jih ni tu, daleč od uradno zadnjega naselja

Netočni podatki? Vprašaj v naslovu bo

ob branju tega sprehoda po avtomobilski cesti po­stavil prenekateri briga­dir, ki se bo upravičeno začudil: »To in to smu medtem vendar že nare­dili!« Res je. Stvari na avtomobilski cesti se spreminjajo tako hitro da so bili podatki našega sodelavca na prenekate. rem odseku zastareli .že čez 2, 3 dni. Toda, ted­nik smo in v Ljubljani tiskamo naš list. Zato lahko pred koncem samo zapišemo: tudi ta izlet na avto cesto je tak kot vsa poročila z nje. Da­nes še naloga, morda ce­lo majhen problem, jutrj ali pojutrišnjem: izvrše­na, rešena dolžnost! Ta­ko delajo naše brigade, naša podjetja in investi­torji naše največje pro­metne magistrale!

Koren i tke, dolgo nihče spom­ni l . Sele s prejemom zastavice so postali popularni. Pripove­dujejo še, da j ih je pred dne­vi nadzorni inženir tega odse­ka oštel, ker bankine niso sa­mo odlične, ampak še več kot to! Kranjska brigada, k i je bila v tem naselju, je odšla. Mirko o slovesu pripoveduje: »To je bilo težko težko slovo. Vsi smo j o k a l i . . . Cez dva dni smo že dobili obisk iz Kranja-« Komandant pravi o tej briga­d i : »Ze devet let se pomikam po raznih kolektivih in usta­novah, toda v tako lepem še nisem živel. Nepozabni trenut­ki so to.«

Ura Je poldne, toda še vedno delajo. Komandant naselja jih mora dobesedno spoditi z dela h kosilu. Prav smejati sem se moral, ko mi je pravil , da so vsak dan »hujši«.

»Rad bi vam povedal« Tako. Moja pot je bila kon­

čana. V daljavi pred menoj le­ži Ljubljansko polje . •. Delo na vsej cesti skokovito napre­duje. Brigadirjev je že manj, saj j ih srečuješ le tu in tam, razen na nekaterih odsekih. Toda tudi tam bo šlo.

Dolga dolga je cesta. T r i dni sem potoval po njoj, od Zagre­ba do Ljubljane. Vtisov je bilo preveč in napis?.! sem 1 nekaj značilnih. Cez mesec aii dva bodo to cesto imenovali »Ce­sta, dolga nekaj ur«. Speta bo črnobela veriga bratstva.

Spomnil sem se brigadirja-pesnika in lz vsakega metra ceste so žarele njegove besede: »Rad bi vam p o v o d n i , ljudje, kakšni smo mi. mlado gene­racija v tej dolini Kfelene reke, v Dolini srečanj .*

V s v e t u io nastopil neki nov element, M In d a gcnora^lja J e

našla svojo pot v delu. Peter Hreščftk

\