UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

VADBA NA PROSTEM NEKOČ IN DANES

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: prof. dr. Ivan Čuk, prof. šp. vzg. RECENZENT: Avtor: doc. dr. Maja Bučar Pajek, prof. šp. vzg. GAŠPER PINTER

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

S tem diplomskim delom, se končuje še ena etapa moje Poti. Hvala Vsem, ki ste me na to pot usmerili, me na njej spremljali, spodbujali in vodili. Pred mano so že novi cilji, vzponi in padci. Vesel bom vaše družbe, nasvetov, spodbud in kritik tudi v prihodnje!

Hvala prof. dr. Ivanu Čuku, ki me je podpiral, razumel in usmerjal med izdelavo tega dela.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice, a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova.

(T. Pavček)

Ključne besede: Vadba, sokolstvo, Nauk o telovadbi, ulična vadba

VADBA NA PROSTEM NEKOČ IN DANES

Gašper Pinter

IZVLEČEK

Človek je z naravo neločljivo povezan, čeprav se v zadnjem času od nje pospešeno odmika. Viktor Murnik (1929) je zapisal, da je telo kos prirode, ki so njene moči tudi misterij za nas. In če se človek z genialno osnovo odtuji od prirode je kakor Anteus, ki z oddaljenem od zemlje izgublja moč. To priča o tem, da je bil (tudi slovenski) človek, že od nekdaj tesno povezan z naravo, v kateri ni našel samo hrane in drugih dobrin, pač pa mu je služila, tudi kot »telovadnica« oz. igrišče. Eichberg (1989) je v zgodovini športa identificiral tri »zelena gibanja«. Prvo naj bi se pojavilo na prehodu iz 18. v 19. stoletje., vzporedno z razvojem gimnastike na prostem, ter številnimi športnimi poligoni v naravnem okolju, ki so se pojavili kot reakcija na športne aktivnosti v zaprtem prostoru. Drugo naj bi se pojavilo v začetku 20. stoletja, ko so vaje na prostem izvajali predvsem z namenom, da bi učvrstili telo. Nemško »Wandervogel« gibanje in anglo saksonsko »woodcraft« sta kasneje privedli do mladinskih gibanj, kot so taborniki-skavti, ki so prevzeli gibanje v naravi, kot vzgojni model. V 60. in 70. letih 20. stoletja pa je prišlo do tretjega »zelenega vala«, ki se je najbolj kazal v interesu ljudi za različne oblike teka v naravi (jogging, maratonski tek, trim…). Človek se danes ponovno vrača v naravo. Priča smo vzponu vadbe na prostem v obliki ulične vadbe, ki se pospešeno širi po vsem svetu- tudi pri nas. Le-ta ne prinaša revolucije, kot jo želijo prikazati nekateri najbolj goreči privrženci, prinaša pa »navlako« iz tujine, ki (na žalost) prekriva neprecenljivo gibalno zapuščino naših prednikov in jo tako potiska v pozabo, s čimer ji zagotovo dela veliko krivico.

Key words: Excercise, sokolstvo, »The doctrine of exercise«, street workout

OUTDOOR EXCERCISE IN THE PAST AND NOW

Gašper Pinter

ABSTRACT

Man is inseparably connected with nature, although he recently travels away really quick. Viktor Murnik (1929) wrote that the body is a piece of nature that its power is also a mystery to us. And if a man with a brilliant base estranged from nature is as Anteus that the earth away from losing power. This testifies to the fact that man (also Slovenian) has always been closely connected to nature, inside which he didn’t find only food and other goods, but it has also served him as a "gym" or. playground. Eichberg (1989) has identified three "green movement" in the history of the sport. The first is expected to appear at the turn of the 18th to the 19th century in a parallel with the development of gymnastics in nature and the many sporting polygons in a natural environment, which have emerged as a reaction to the sports activities in a confined space. Others expected to appear in the early 20th century, when the exercises outdoors implemented primarily with a view to firms the body. German “wandervogel” movement and the Anglo Saxon woodcraft have subsequently led to youth movements, such as scouts, who took over the movement in nature, such as the educational model. In the 60s and 70s of the 20th century, there was a third "green wave" that is most reflected in the interest of people for various forms of running in nature, such as jogging, marathon running,... The man is now returning to nature. We are witnessing the rise of outdoor exercise in the form of street workout, which is rapidly spreading around, also in our country. It does not produce the revolution, as some of the most ardent supporters want to show. It delivers "junk" from abroad, which (unfortunately) overlap invaluable physical legacy of our ancestors and thus pushed into oblivion, which is definitely a great injustice.

KAZALO

1. Uvod..................................................................................................................................................................................7

2. Jedro.................................................................................................................................................................................9NEKOLIKO BESED O TELOVADSTVU (Dr.E.H.Costa).................................................................................9NAUK O TELOVADBI 1. DEL (1867).................................................................................................................11NAUK O TELOVADBI 2. DEL (1869).................................................................................................................13SOKOLSKI TELOVADNI SISTEM, DO LETA 1914......................................................................................15VADBENO BESEDJE (Vazzaz, 1968)..................................................................................................................19ULIČNA VADBA.......................................................................................................................................................24

4. Sklep..............................................................................................................................................................................34

5. Viri.................................................................................................................................................................................35

Kazalo slik

Slika1.Vesnarazovkaodspredaj............................................................................................................................25Slika2.Razovkavvesispredaj.................................................................................................................................25Slika3.Vesnarazovkaizpreobrte..........................................................................................................................25Slika4.Razovkavvesizadaj......................................................................................................................................25Slika5.Razpetavesa....................................................................................................................................................26Slika6.Zgibvvesispredajsširokimprijemom.................................................................................................26Slika7.Potegomapovpiratiseizvesevzganjenooporoobéroč;stegovatisedostegnjeneopore..26Slika8.Naoportezno...................................................................................................................................................26Slika9.Pohajativramenskiopori...........................................................................................................................27Slika10.Naoporteznozadajizvesezadaj............................................................................................................27Slika11.Stegnjenainzganjenaoporačredoma.................................................................................................27Slika12.Sklek.................................................................................................................................................................27Slika13.Voporiobenogirazomanaprejpromaljati......................................................................................28Slika14.Prednosvopori............................................................................................................................................28Slika15.Naramenskarazovka..................................................................................................................................28Slika16.Razovkavoporispredajraznožno........................................................................................................28Slika17.Prevrnišiseizveserazovkonarediti....................................................................................................29Slika18.Sklekvrazovkivodoravno.......................................................................................................................29Slika19.Vzkipnitiizoporenakomolcih...............................................................................................................29Slika20.Vzporaizoporenapodlahteh.................................................................................................................29Slika21.Prostaročnazastava..................................................................................................................................30Slika22.Zastava............................................................................................................................................................30Slika23.Prostaoprtarazovka..................................................................................................................................30Slika24.Razovkavoporispredaj............................................................................................................................30Slika25.Vztezativstraninkrčitioberokobenemvopori...........................................................................31Slika26.Razpora...........................................................................................................................................................31Slika27.Vskrčenivesivzdigovatise,daseramenidotakneteročev;potemvztezatizdajenozdaj

drugoroko......................................................................................................................................................31Slika28.Zgibvvesispredajodročitilevo/desno...............................................................................................31Slika29.Spuščatiseizoporevoprtokljukoingor...........................................................................................32Slika30.Sklek.................................................................................................................................................................32Slika31.Ramenskarazovkanaprekli...................................................................................................................32Slika32.Zastavavopori.............................................................................................................................................32Slika33.Čredomakoleninavzdolupogibati;pritemseprostanogaobstranidrevesaspustiinna

lahnonastegnonasloni.............................................................................................................................33

Slika34.Čepvstojinaeninogi.................................................................................................................................33Slika35.Rinitipeze(kolebajealibrezkoleba)...................................................................................................33Slika36.Vzročenjezenoroko..................................................................................................................................33 Slike:

Slika 2. Front lever. Pridobljeno iz: https://www.racocatala.cat/forums/fil/199515/com-treballar-abdominals- sense-cascar-se-lesquena?pag=1

Slika 4. Back lever. Pridobljeno iz: http://markszelistowski.com/update-on-japan/

Slika 6. Pull up. Pridobljeno iz: https://www.dhealthfitness.com/how-to-do-pull-ups-properly/

Slika 8. Muscle up. Pridobljeno iz: www.alkavadlo.com/body-weight-exercises/getting-your-first-muscle-up/

Slika 10. Korean dips. Pridobljenoiz: http://mulpix.com/instagram/korean_muscle_fit_fitfam.html

Slika 12. Dips. Pridobljeno iz: http://www.mensfitness.com/training/build-muscle/yearlong-ph-v-w-iv

Slika 14. L sit. Pridobljeno iz: http://www.crossfitfivecities.com/29-july-2015/

Slika 16. Planche on bars. Pridobljeno iz: https://www.fitstream.com/exercises/planche-a6021

Slika 18. Planche dips. Pridobljeno iz:http://www.menshealth.com/guy-wisdom/body-weight-warriors

Slika 20. Russian dips. Pridobljeno iz:https://www.youtube.com/watch?v=TdMOTkBU-2U

Slika 22. Humman flag. Pridobljeno iz: https://en.wikipedia.org/wiki/Human_flag

Slika 24. Planche on rings. Pridobljeno iz: https://www.youtube.com/watch?v=B3CRzKu9LXw

Slika 26. Iron cross. Pridobljeno iz: https://en.wikipedia.org/wiki/Rings_(gymnastics)

Slika 28. Archer pull ups. Pridobljeno iz: http://www.globalbodyweighttraining.com/archer-pull-up/

Slika 30. Ring dips. Pridobljeno iz: http://www.bodybuilding.com/exercises/detail/view/name/ring-dips

Slika 32. Clutch flag. Pridobljeno iz: https://www.flickr.com/photos/54126331@N05/6798982066

Slika 34. Pistol squat. Pridobljeno iz: https://www.pinterest.com/abbyyant30/f-i-t-n-e-s-s/

Slika 36. Kettlebell Pridobljeno iz: http://fitnessdoctrine.com/kettlebell-workouts/3-beginner-kettlebell- exercises/ Vse ostale slike so del Nauk-a o telovadbi drugi del. Vaje na orodji (s 164 podobami in VI obrazci). (1869). Ljubljana: Matica slovenska.

Kazalo tabel

Tabela1Razdelitevposebnihvaj(Naukotelovadbi,1867)...........................................................................11Tabela2Razdelitevprostihvaj(Naukotelovadbi,1867)................................................................................12Tabela3Delitevvajnaorodji.(Naukotelovadbi2.del,1869).....................................................................13Tabela4Delitevvajnastroke,razredeinpanoge(Slovenskisokol,1904)...............................................17

1. Uvod Narodi se starajo kakor se stara posamezen človek! Ko se narod začne starati, je v njem vedno več »postarane« mladine in zato tudi vedno manj nadarjenega »prvega reda«-genijev, pa tudi pri teh vedno manj tvorne moči. (V. Murnik)

Diplomsko delo se osredotoča na vadbo v preteklosti in trenutno stanje in trende, ki jih v vadbi na prostem postavlja Street workout-ulična vadba. Skozi proučevanje literature, smo lahko še enkrat več potrdili tezo, da sta gibalna kultura in zapuščina naših prednikov izjemno bogati. Menimo, da bi se morali večkrat ozreti h koreninam in tam črpati informacije in dognanja, ki bi nas usmerjala v prihodnosti. Misel, da je bilo naše telo zgrajeno za gibanje, v zadnjih letih in desetletjih žal tone v pozabo, kljub temu da je informacij o pozitivnih vplivih vadbe na telo in duha vedno več. Kot družba postajamo vedno bolj pasivni in obremenjeni z vsakodnevnimi izzivi, ki nam jih prinaša hiter in stresen način življenja Ob tem žalosti spoznanje, da nam (praktično vsi) odgovori ležijo pred nogami, a jih sploh ne vidimo. Morda je vse skupaj »kriva« naša geografska lega, saj ležimo na križišču med severom, jugom, vzhodom in zahodom. Posledično smo (na vseh področjih) bombardirani z novimi trendi in dognanji, ki jih (navadno) brez premisleka poizkušamo umestiti v svoj sistem v upanju, da bodo naredile odločilno razliko. Strinjamo se z mislijo, da vse deluje, če mi delujemo. A že bežen pogled v naše osnovne šole, domove za ostarele in bolnišnice, nas hitro pripelje do spoznanja, da stvari ne delujejo kot bi morale. Soočamo se z več težavami kot kadarkoli, kljub temu da nam je na voljo več informacij in znanj, kot kadarkoli v pretekli zgodovini. Kljub želji in težnji različnih krogov, da bi se število težav zmanjšalo, se zdi, da je vse samo še slabše. Zavedamo se, da ni povsod tako črno, kot je zapisano v zgodnjih vrsticah, a naša želja je, bralca opomniti na to, da težave so, da so resne in da je nujno takojšnje ukrepanje. Zagotovo se vsi odgovori ne skrivajo na področju gibanja, ki ga (delno) zajema to diplomsko delo, a ob spoznanju/zavedanju, da je gibanje (in z njim povezana skrb za telo) eden najpomembnejših kamnov na poti do »boljšega življenja«, lahko izvedemo tudi ustrezne ukrepe, ki nas bodo tja pripeljali.

Za dvig kakovosti življenja ne potrebujemo prefinjenih vadb, vaj in pripomočkov, temveč le nekaj preprostih korakov, ki jih izvajamo dnevno. Bralca spodbujamo, naj se ne izgovarja na pomanjkanje domišljije, temveč naj se raje začne ponovno igrati in uživati v raziskovanju gibanja in ponovnem odkrivanju vseh zmožnosti svojega telesa. Prepričani smo, da se ne prenehamo se igrati, ker postanemo stari, ampak postajamo stari, ker se prenehamo igrati!

Če se igramo v naravi, k čemur bralca tudi spodbujamo, pa gibanju dodamo še dodaten draž in povečamo njegov vpliv na svoje počutje in zdravje. Da pa je v dvoje ali troje lepše, pa nam verjetno ni treba posebej poudarjati.

Za začetek predlagamo osnovne oblike gibanja: lazenje, plazenje, plezanje in hojo, v nadaljevanju pa tudi tek, skoke, padce ter različne oblike potiskanj, vlečenj, metov in lovljenj. Bolj kot intenzivnost je pomembna pogostost. Naj telesna dejavnost postane del vaše

vsakodnevne rutine, tako kot je prehranjevanje in dihanje. Ko boste iskali naslednji izziv, pa vam ponujamo vaje z lastno telesno težo, prikazane v tem diplomskem delu. Sokolsko gibanje je ob koncu 19. stoletja z delom Nauk o telovadbi položilo temelje, na katerih z lahkoto gradi vsak izmed nas. To so temelji k dobremu počutju, večjemu osebnemu zadovoljstvu, boljši produktivnosti, izboljšanemu zdravstvenemu statusu, ter (predvsem) večji kakovosti življenja!

Ker diplomsko delo obravnava literaturo, ki po večini izhaja iz konca 19. in začetka 20. stoletja, bomo v njem zasledili preplet staroslovenskega jezika in knjižne slovenščine. Kjer bodo zapisi kompleksnejši jim bomo, zaradi lažjega razumevanja, v oklepaju dodali še ustrezen prevod oz. pojasnilo.

Raziščimo drevo na katerem smo pristali. Spoštujmo in raziskujmo delo svojih prednikov, ter vanj vgrajujmo (naša) nova spoznanja, ki bodo služila prihodnjim rodovom. Negujmo svoje telo, duha in zdravje. Če bom posameznik poskrbel zase in svoje zdravje, bo zdrav in čil tudi narod-drevo.

2. Jedro

NEKOLIKO BESED O TELOVADSTVU (Dr.E.H.Costa) Slovenski narod ima na področju gibalne kulture bogato zgodovino. Najstarejši znan zapis o telovadstvu datira v leto 1864. V njem dr. Costa, 1. načelnik Južnega sokola (1. telovadno društvo na Slovenskem), telovadstvo definira takole: »Malo časa je še le, kar je ta koristna in lepa umetnost med nami javno pripoznana, in skoraj bi človek mislil, da se menimo o kaki iznajdbi najnovejših časov. Zgodovina pak nam pripoveduje, da je telovadstvo uže več tisoč let staro in da se je po sistemih razvijalo in dovršilo. Uže samo ime nam pravi, da telovadstvo je umetnost, po kterej se telo vadi, da je potem ugibčnejše in močnejše.« (Telovadstvo je umetnost, po kateri se vadi telo, da je gibčnejše in močnejše).

Če se ozremo h koreninam ugotovimo, da začetki telovadbe segajo že v staro Grčijo, kjer so telovadstvo delili na vojaško, krepčalno in borsko (najslavnejše). V vseh primerih si je prizadevalo izuriti telo v zvezi z duhom. In to bi moralo biti še dandanes njegovo pravilo in njegov namen.

Prvo telovadstvo našega veka datira v leto 1810, ko je Jahn z njim začel v Berlinu. Zanimivo in za današnje čase nerazumljivo pa je, da je bil zaradi njega je celo sodno preganjan. Poleg Jahna se kot tistega, ki je pravi pomen telovadstva spoznal in prvi tudi udejanjil, omenja Šved Peter Ling.

Med »avstrijanskimi Slovani« so nam pravo pot pokazali Čehi s svojim Praškim Sokolom. Kakor v stari Grčiji so se zavedali, da se je potrebno poleg telesa, osredotočiti tudi na dušo. Vedeli so, da je potrebno, da človek izuri vse svoje dele in da se lahko morebitna neravnovesja ali obolenja v telesu negativno vplivajo na dušo in obratno.

Vizionarsko je Costino razmišljanje, ko že leta 1864 zapiše: »Čedalje bolj bodo telovadstvo prištevali tistim rečem, ki spadajo k izreji (vzgoji) in javno ga bodo podučevali. Telesne vaje in sicer dobro premišljene, redno osnovane, splošno ukazane morajo priti v učilni črtež (učni načrt) vsake javne učilnice v kterej se bodo tako podučevale kakor druge reči, s katerimi se duh izobražuje. Pa ne samo v učene, ampak tudi v ljudske učilnice mora priti telovadstvo«.

Močno se je zavedal pomena vadbe in si skupaj s somišljeniki postavil visoke standarde, ki jih je strnil v naslednjo vizijo: »Narod, ki bi se nikdar ne ustrašil, kadar bi trebalo dela in truda; mladina izrejena (vzgojena) v ljubezni do svoje domovine in do svojega naroda in izobražena s potrebnimi vsemi pripomočki s kterimi se služi narodu in domovini- to je vzor in idejal, po katerem hrepeni telovadna umetnost.«

Ko je bil Costov zapis star že celo desetletje, se je rodil dr. Viktor Murnik, velikan slovenskega telovadstva, ki je s svojim delovanjem močno prispeval k širitvi telovadstva in dvigu telesne in narodne kulture na slovenskem.

V svojem delu Kultura in telovadba (1929) podobno kot Costa zapiše, da »pravo, močno, zdravo gibanje, ki ga primitivno življenje daje samo po sebi, morajo v kulturni dobi dati le sistematične telesne vaje, kolikor je mogoče v prosti prirodi (na prostem –v naravi). Samo one morajo v človeku, v narodu, vzdrževati one prirodne pogoje, ki so neogibno potrebni«.

To poslanstvo je skupaj s Sokoli udejanjal vse svoje življenje in nam s tem postavil temelje, na katerih bi morali graditi našo gibalno kulturo. Organizacija in oblika telovadbe v Sokolu med preporodno dobo, zlasti pa potem, ko se je slovensko sokolstvo razraščalo v široko gibanje, se je izoblikovala tudi sokolska telovadba, temelj sokolskega vzgojnega dela na Slovenskem. Opirala se je na sistem, ki ga je na Češkem uveljavil Tyrš in ki je v glavnem ustrezal tudi našim potrebam (Stepišnik, 1968). Slovensko sokolstvo je po češkem zgledu prevzelo narodno vzgojo v opisanem duhu prek telovadnice ali telesne vzgoje. Ta ne vzgaja samo telesa, temveč tudi moralno in estetsko; človek, vzgojen v sokolskem duhu, raste v plemenito osebnost. Temelj vzgojnega dela je redna vadba. Ta je obvezna in v vseh pogledih organizirana po enotnih, skupnih načelih, poteka po strogo določenem in za vse osnovne enote obveznem učnem načrtu. Zato mora biti tako vzgojno delo usmerjeno iz skupnega in enotnega vodstva, iz Sokolske zveze (Stepišnik, 1974). Ura redne vadbe je načelno in kadar je bilo mogoče, imela naslednjo podobo. V prvem delu so telovadci vadili skupaj in v enem samem oddelku. Najprej so bile na vrsti redovne vaje, vadba je imela organizacijski, še bolj pa vzgojni smoter. Telovadci teh vaj niso delali radi, zato so bile te vaje najlepša priložnost za vzgajanje k podrejanju, sprejemanju in izvajanju navodil, k disciplini. Vadba je pomenila trdo, neprijetno delo, toda potrebno zaradi telovadne skupnosti in po tej poti dobra šola za življenje. V drugem delu skupne vadbe so bile na vrsti proste vaje. To so bile telovadne sestave, namenjene skupnemu nastopanju, na manifestnih nastopih, obenem so bile spet imenitno moralno vzgojno sredstvo. Tudi prostih vaj telovadci niso vadili radi, vendar je bil vzgojni učinek enak učinku vadbe redovnih vaj. V drugem delu vadbe so vadili vaje na orodju in proste panoge kot skoke, plezanje in podobno. Telovadci so bili razdeljeni na vrste glede na sposobnost in doseženi napredek. Vadba je bila nekoliko bolj sproščena, kljub temu pa ni odstopala od splošnih vzgojnih načel. Telovadci si orodij in prostih panog niso izbirali sami, temveč so morali vaditi po načrtu in pod vodstvom vodnikov vrst ter se podrejati njihovim navodilom. Vendar se je orodna telovadba v posameznih primerih le približala tudi željam posameznikov. Ne vsem, temveč tistim, ki se je ta oblika vadbe prilegala njihovi osebnosti in sposobnostim. Taki telovadci so lahko posebej ustrezali svojim nagnjenjem pri tako imenovani prosti vadbi, kjer so si lahko izbirali orodja in vaje. Iz te oblike vadbe se je razvila tekmovalna telovadba, ki jo lahko imenujemo tudi športno vadbo. Športne vadbe v Sokolu načelno in skladno s splošnimi načeli niso podpirali, vendar se ji povsem niso mogli izogniti (Stepišnik, 1974)

NAUK O TELOVADBI 1. DEL (1867) Kmalu po ustanovitvi Južnega sokola, leta 1863, so se njegovi ustanovitelji, soočili z mnogimi političnimi in tehničnimi ovirami. Največja je bila gotovo odsotnost slovenskega telovadnega jezika. Teh znanj takrat preprosto še nihče ni imel. (Stepišnik, 1974) Slovenski jezik je v tem času prodiral v javno življenje z veliko težavami in celo zavedni Slovenci so se težko in počasi otresli miselnosti, da je slovenščina jezik kmetov, neuporaben v sleherni boljši, tudi slovenski družbi, zlasti pa neuporaben za znanstveno, tehnično in podobno izražanje. Posebej težko je bilo s slovensko telovadno terminologijo, ki je dotlej še nikjer niso potrebovali; tako se je Južni Sokol znašel pred težkim, pomembnim vprašanjem. Tega so se v društvu dobro zavedali in so prvič razpravljali o tem že na prvem občnem zboru in poskušali najti rešitev. (Stepišnik, 1974). V društvu so tako pooblastili dr. Zupanca, da ob pomoči dveh vidnih slovenskih kulturnih delavcev, prevzame skrb za čim hitrejšo pripravo slovenske telovadne terminologije. Slovensko narodno društvo resnično ni moglo in tudi ni smelo izvajati svoje osnovne dejavnosti v nemščini. Tako je leta 1867, po zgledu nemškega turnerskega telovadnega sistema, izšel v založbi Južnega sokola prvi del telovadne knjige, napisane v slovenskem jeziku, z naslovom Nauk o telovadbi. V njem so avtorji (Viktor Coloreto, Fran Levstik, Luka Svetec in profesor Vavrů) vadbo oz. vaje razdelili na:

- PROSTE VAJE z nekaterimi rédnimi vajami (Telovadec stoji na tleh brez orodja) avtorji jih opisujejo kot prvo telovadno hrano vsakemu začetniku (Nauk o telovadbi, 1867).

V nadaljevanju jih delijo na:

- POSEBNE VAJE

Tabela 1 Razdelitev posebnih vaj (Nauk o telovadbi, 1867).

Z glavo

Vaje s trupom

Vaje z rokama

Vaje z nogama

- Nektere izmed PROSTIH VAJ

Tabela 2 Razdelitev prostih vaj (Nauk o telovadbi, 1867).

Vaje z rokama

Vaje z nogama

Vaje v napadu

Vaje s trupom

Vaje v oprtej leži

Vaje z medsebojno (vzajemno) podporo po dva

po trije

Borba

Vaje v hoji

Vaje v tekanji vaje v poskoku

Vaje v skakanji

Zapisi v tabeli so dobesedno prepisani iz knjige Nauk o telovadbi 1. del (1867), kjer je uporabljen staroslovenski jezik. Uporabljamo jih zato, ker želimo z njimi bralcu omogočiti pristen vpogled v razmišljanje in izrazoslovje svojih prednikov.

NAUK O TELOVADBI 2. DEL (1869) VAJE NA ORODJI (s 164 podobami in VI obrazci)

V drugem delu, ki je izšel dve leti kasneje, pa so dodali še vaje na orodjih in z orodji. Zaradi večje preglednosti jih predstavljamo v tabeli.

Tabela 3 Delitev vaj na orodji. (Nauk o telovadbi 2. del, 1869).

Prosto skakanje

Vaje v skakanji

skakanje iz navadnega nastopa (t.j. brez zaleta)

skakanje z nagonom čez vrvico

skakanje z nagonom čez vrvico, pred katero se postavita dve deski

skakanje čez dve vrvici z dvema deskama brez nagona z nagonom

Koza (bradlja)

vaje v opori

vaje v komolčni opori

vaje v vesi

vaje v zganjeni (sključeni) opori

Vaje s palicami

Metanje

metanje s kopjem

lučati

odrivati

metati kamne ali lahke krogle

Vzdigovati, držati in nositi različna bremena (teže)

z eno pezo in z eno roko

z dvema pezama kolebati naprej

krožiti samoroč in oberoč

Drog

Plezala vaje na ročih (privitah)

napoševna lestva

razovna lestva

vpična lestva

plezalice in plezalna vrv

vaje na vpični plezalici in na plezalni vrvi

vaje na dveh vpičnih prekljah

vaje na vševnih preklah

Gred

Zapisi v tabeli so dobesedno prepisani iz knjige Nauk o telovadbi 2. del (1869) , kjer je uporabljen staroslovenski jezik.

SOKOLSKI TELOVADNI SISTEM, DO LETA 1914 V želji po tem, da bi sokolskim vaditeljem zagotovil obširnejše znanje in razumevanje telesnih vaj, je dr. Murnik po Tyršovem vzoru oblikoval sokolski telovadni sestav. Telovadni ali vadbeni sestav ima torej na tak način razporediti vse telesne vaje, da omogoči lahek in hiter, popoln in jasen pregled ter pravilno predstavo vse vadbene tvarine. Razčleniti in razporediti mu je gradivo tako, da je vsaka zmešnjava izključena. Ni to lahka naloga! Naš sokolski vadbeni sestav, ki mu je zasnovatelj genijalni dr. Miroslav Tyrš, jo je rešil na preznamenit način (Slovenski sokol, 1904, str. 9). Tyršev telovadni sestav:

Za razdelitev vadbene tvarine v celoti in v posameznih delih so važne vnanje okolnosti (zunanje okoliščine) in notranje lastnosti. Izbrana temeljna podlaga je tu odločilna kakor za splošno tako posredno tudi za podrobno razpredelitev vadiva.

Za temeljno, najširšo, najsplošnejšo razdelitev vse vadbene tvarine1 je Tyrš vpošteval dvoje:

1. Vse telesne vaje je moči izvajati a) brez pomoči ali brez odpora (upiranja) sotelovadcev, ali pa b) le vsled (z malo) pomoči ali ob odporu drugih telovadcev;

2. v primeru 1. a) ter tudi 1. b) pa je razločevati, a) ali je vaje moči izvesti brez vsake posebne priprave ali orodja, b) ali pa je zanje treba orodja, in sicer

- trdnega, tako da se gibamo čeznje ali na njem, ali pa -gibljivega, tako da ga dvigamo, mečemo, sukamo, krožimo itd., skratka: da telo-vadimo ž njim.

Na tej podlagi imamo naslednje najširše dele sestava: štiri vadbene stroke:

I. vaje brez orodja, brez pomoči in brez odpora drugih, II. orodnje vaje, III. vaje s pomočjo drugih, IV. borilne vaje.

Vadbene stroke pa deli Tyrš dalje na razrede, te na panoge, dalje v vrste (glavne in podrejene), v načine, na koncu vse razdelitve pa se nam pokažejo posamezne konkretne vaje: tvori.

Stroke, razredi, panoge - ta razdelitev je splošnega značaja, in sicer v stroke in razrede še neposredno na glavni podlagi, panoge po vnanjih okolnostih, npr. po orodju, skupljajo vaje v zaključeno celoto.

1 Tyrš se je omejil na telovadbo v ožjem smislu, to je na vaje, ki jih je moč izvajati v telovadnici. Izpuščeno je

Vrste že družijo vaje po gotovem skupnem notranjem značaju; tako dobimo vaje, ki imajo bistveni znak svoje vrste, sicer pa se razlikujejo med seboj: imenu jemo jih vadbene prvine ali elemente, ker se v svojem bistvu ne dajo več deliti, dopuščajo pa razne načine izvedbe. Šele, ko smo določili ta način, se nam pokaže konkretna vaja, tvor. (Slovenski sokol, 1904, str. 9). Samo po sebi je umevno, da se ravna število razredov in panog po večjem ali manjšem obsegu snovi, pripadajoče posamezni stroki. Manjše stroke celo nimajo razredov, ampak jih delimo neposredno v panoge. Razdelitev strok v razrede in posredno ali neposredno v panoge pa je naslednja (Slovenski sokol, 1904, str.21): Podrobneje sokolsko vadbeno strukturo sestavljeno iz strok, razredov in panog, v svojem diplomskem delu z naslovom Sokolska telovadba do leta 1914, opisuje Vinko Plevnik. Stroka 1: Vaje brez orodja, brez pomoči in brez odpora drugih Ta stroka ima dva razreda: 1. Proste vaje; to so vaje, ki jih more telovadec sam zase, brez pomoči ali odpora drugega, brez orodja vaditi na samih tleh. Več telovadcev jih more izvajati enakomerno istočasno, na povelje ali po taktu ob godbi.

2. Redovne vaje; telovadec jih more izvajati, sicer brez pomoči in brez odpora drugih, pa vendar ne sam, ampak le v družbi z drugimi telovadci, po katerih mora uravnavati svoje delovanje in s katerimi je združen v določeno urejeno celoto (Slovenski sokol, 1904, str. 21).

Proste vaje nadalje delimo na:

a) Proste vaje v ožjem smislu; izvaja jih sicer lahko tudi posamezen telovadec, vendar se vadijo praviloma z več telovadci skupaj na povelje. Od redovnih vaj se razlikujejo po tem, da v bistvu njihova izvedba ni vezana na ravnanje po drugih telovadcih. To ravnanje je potrebno le za lep, enoten vtis na gledalca.

b) »Raznoterosti« (raznovrstnosti); v to panogo so združene take proste vaje, ki se zaradi težavnosti ne morejo na skupno povelje izvajati (Slovenski sokol, 1904, str.22).

Redovne vaje pa delimo na naslednji dve panogi:

a) Redovne vaje v ožjem smislu ali tvorbene vaje; pri njih uvrščamo telovadce v določen red, v t. i. Redovne tvorbe, ki omogočajo, da lahko hitro s kratkim poveljem obvladamo celoto.

b) Rajalne vaje; to so praviloma v pohodu po estetičnih načelih slikovito izvajane redovne vaje. Tyrš jih opredeljuje kot premene, s katerimi telovadce na someren način iz temeljne postave izvedemo in zopet privedemo vanjo; so tako rekoč umetniška dovršitev redovnih vaj (Slovenski sokol, 1904, str. 23).

Stroka 2: Orodne vaje

Ta stroka ima tudi dva razreda:

1. Vaje z orodjem; izvajamo jih, kakor že omenjeno z gibljivim orodjem, ki ga dvigamo, mečemo, sučemo, krožimo itd.

2. Vaje na orodju; gibljemo se na in čez orodje ter pod njim; orodje je trdno in nepregibno ali pa pritrjeno in pregibno (Slovenski sokol, 1904, str. 23).

Oba razreda imata precejšnje število panog, ki jih, skupaj z ostalimi strokami, razredi in panogami, predstavljamo v tabeli številka 4.

Stroka 3: Vaje s pomočjo drugih (skupinske vaje) Skupinske vaje nimajo razredov in se delijo na panogi: skupine in igre. Skupine so skupne vaje, ki jih izvajamo s pomočjo drugih telovadcev ali ob opori nanje. Namen jim je, da podamo lepo sliko, ali pa da dosežemo končno višino brez pripravnega orodja (Slovenski sokol, 1904, str. 24).

Stroka 4: Borilne vaje Pri borilnih vajah brez orodja ali z njim premagujemo odpor drugih telovadcev. Tudi ta stroka nima razredov, delimo jo na štiri panoge:

a) vaje v odporih (npr. Krčenje in iztegovanje rok in nog), b) vaje v metanju, c) vaje v rokovanju in d) vaje v mečevanju

(Slovenski sokol, 1904, str. 24)

Tabela 4 Delitev vaj na stroke, razrede in panoge (Slovenski sokol, 1904).

STROKE RAZREDI PANOGE

Stroka 1 Vaje brez orodja,

brez pomoči in brez odpora drugih

Proste vaje Proste vaje v ožjem smislu

Raznoterosti

Redovne vaje Redovne vaje v ožjem smislu/tvorbene vaje

Rajalne vaje

Stroka 2 Orodne vaje

Vaje z orodjem

vaje z ročkami

vaje z bremeni

vaje s palicami

vaje z »batonom« (vaje s kratko in dolgo palico)

vaje s kiji

vaje s kopjem

vaje s ploščo (diskom) ali kroglo

Vaje na orodju

vaje v prostih skokih

vaje v skokih z naskokom

vaje v skokih ob palici

vaje na konju

vaje na kozi

vaje na mizi

vaje na bradlji

vaje na drogu

vaje na nihalnem drogu

vaje na krogih

vaje na koloteku

vaje na lestvah

vaje na plezalih

vaje na gredeh

vaje na "hodaljkah" (hoduljah)

Stroka 3 Vaje s pomočjo drugih

(skupinske vaje)

skupine

igre

Stroka 4 Borilne vaje

vaje v odporih (npr. krčenje in iztegovanje rok in nog)

vaje v metanju

vaje v rokovanju

vaje v mečevanju

19

VADBENO BESEDJE (Vazzaz, 1968) Kot ena najtesnejših sodelavk dr. Viktorja Murnika, je Jelica Vazzaz zagotovo oseba, katere delo predstavlja razvoj in nadgradnjo Murnikovega, predvsem na področju gimnastike za ženske. Na tem mestu velja omeniti delo z naslovom Športna gimnastika –ženske, katerega objava leta 1968, prinese aktualiziran sistem vadbenega besedja, ki se od takrat naprej ne spreminja več bistveno. V svojem delu vadbeno besedje opredeli kot skupek nazivov in poimenovanj posameznih vaj, ki je ključno za učinkovito izvajanje vaj in predvsem njihovo pravilno poimenovanje. Tu delitev na stroke, razrede in panoge ne srečujemo več. Besedje se opira na nazive, ki se izvajajo iz smeri gibov, iz razmerja telesnih delov in iz položaja telesa k orodju. Osnovna postavitev

-Glede na os, to je premico, ki jo ima vsako orodje in si jo zamišljamo položeno po dolžini orodja. Čelno: Ramenska os je vzporedna z glavno (dolžinsko) osjo orodja.

Bočno: Ramenska os je pravokotna na glavno os orodja

Prečno: Ramenska os je poševno na os orodja

Pred orodjem: Orodje je za tvojim hrbtom in mu kažeš hrbet

Za orodjem: Orodje je pred teboj in mu kažeš čelo

Ob orodju: Bok je ob orodju

Znotraj: če si med deli orodja (npr. med lestvinama bradlje)

Zunaj: si na strani poleg orodja

Na začetku: Obrnjen v bočni postavi s čelom proti njemu

Na koncu: Obrnjen v bočni postavi s hrbtom proti njemu

Prijemi za orodje: Polni: vsi prsti so drug poleg drugega

Viličasti: palec smeri nasproti drugim prstom

Nadprijem: hrbet roke smeri dol

Podprijem: hrbet roke smeri dol

Notranji prijem: hrbet roke smeri noter

Dvoprijem: vsaka roka v drugem prijemu

20

Obrnjeni podprijem: podprijem obrnjen za 180° Uleknjeno telo je telo iztegnjeno ali uločeno nazaj Sklonjeno pa, če je upognjeno v pasu, ali je trup nad nogami Vznosni položaj – Telo je upognjeno kakor v sklonjenem , toda noge so nad trupom Vzklopno je narejen gib, ki pri njem iz vznosnega položaja z naglim uleknjenjem preidemo iz nižjega položaja v višjega.

Razovna je izvedba, pri katerem je uleknjen trup (in noge) v vodoravnem položaju; drži v tem položaju pravimo razovka.

Tezna je izvedba, pri kateri uporabljamo samo moč mišičevja; nasprotje je kolebna izvedba

Ziboma (trzoma) je narejen gib, pri katerem gre zgornji del trupa naprej in noge nazaj ali obratno, gib je zelo hiter in ga skoraj vedno podpira sunkovit zgib v križu

Vesa in izmene

Vesa je položaj, pri katerem visimo na orodju z lahtmi ali njihovimi deli, z nogami ali njihovimi deli ali z obojnimi hkrati in je zavesni del pod tegom (ne pod tlakom, kakor pri opori).

Vrste vese:

Prosta vesa: če visimo le za lahti ali le za noge in njihove dele

Mešana vesa: če visimo sočasno za lahti in za noge, ali če se viseči za ene opiramo z drugimi na tla ali orodje.

Oblike vese:

Vesa za roke, vesa za podlahti, vesa vznosno, vesa strmoglavo, vesa v podkolenih ipd.

Načini vese so:

Enoročno, oberočno, spredaj, zadaj, bočno, čelno ipd.

Zavese so mešane vese, ki pri njih visimo z lahti in za noge na orodju, ki se torej pri njih ne opiramo z nogami ob orodje ali na tla. Načini mešanih ves: spredaj, zadaj, pred rokama ali za rokama, bočno ali čelno, obenožno znotraj ali zunaj rok, enonožno, znotraj ali zunaj rok, snožno, raznonožno, oberočno ali enoročno ter z raznimi prijemi. Telo je v vesi stojno takrat, če tvori dolžinska os telesa z oporno ravnino večji kot kakor 45°, v vesi ležno pa, če je ta kot manjši kot 45°.

21

Opora in izmene

Opora je položaj, ki se v njem na orodje opiramo z lahtmi ali njihovimi deli ali z lahtmi in nogami. Oporni del telesa je pod tlakom: teža nanj pritiska, ne pa vleče. (opore samo z nogami imenujemo stoje)

Vrste opore so:

Prosta opora: Ko se opiramo na orodje z lahtmi ali njihovimi deli

Mešana opora: Ko se opiramo na orodje z lahtmi in z nogami ali če se opiramo z lahtmi na orodje, noge pa so oprte na tla. Oblike proste opore so: Vzpora- lahti so iztegnjene

Sklek- lahti so skrčene

Opora na lahteh…

Načini proste opore so: bočno, čelno, spredaj, zadaj, oberočno, z raznimi prijemi, uleknjeno, sklonjeno, snožno, raznonožno itd.

Oblike mešane opore so:

Vzpora stojno, vzpora ležno, sklek stojno, sklek ležno, sklek čepno, opora na lahth ležno ipd.

Razlika med oporo ležno in stojno (vzpora, sklek) je ista kot pri vesi.

Izmena opore: Prehod iz ene opore v drugo, ki se dela s premim prehodom:

a) Iz višjega v nižji položaj: 1) Se odrinemo z lahtmi, ko je telo v zakolebu, z odsunom, to je s kolebom narejen

prehod iz višje opore v nižjo 2) Padem naravnost dol ob iztegnjenih lahteh s spadom, to je s kolebom izveden hiter

prehod iz višje opore v nižjo 3) S skrčevanjem lahti s spuščanjem, to je s premim prehodom iz višje opore v nižjo.

b) Iz nižjega položaja v višjega:

z vzpiranjem, to je s prehodom iz nižje opore v višjo oporo – v vzporo.

Sed in izmene:

Sed je položaj, v katerem se opiramo na orodje z zadnjim ali notranjim delom stegen; teža telesa je na stegnih, nikdar na rokah; z njimi vzdržujemo le ravnotežje.

Oblike seda so: Enonožno, snožno, raznonožno, jezdno

Načini seda so: Bočno, čelno, pred rokama, za rokama, zunaj rok, na eni obeh lestvinah, znotraj ali zunaj lestvin, oberočno, enoročno, prosto (brez oprijema z rokami).

Vsed: Gib noge ali nog na orodje ali čez njega do seda. Vsed je torej tudi prehod iz prvine druge vadbene vrste ali stoje na tleh v sed.

22

Obratni prehod iz seda v prvino druge vadbene vrste ali v stojo na tleh imenujemo sesed. Sed menjamo s presedom (iz enega neposredno v drug sed)

Ročkanje:

Ročkanje je prenašanje telesa z rokami v smeri orodne osi. Ročkamo v vesi ali v opori.

Načini ročkanja so: Bočno, čelno, naprej, nazaj, v stran, gor, dol, soročno, menoma, z raznimi prijemi, z obrati, v kolebu, s spremniki rok in nog itd.

Plezanje je poseben način ročkanja na plezalnem orodju ali samo z rokami ali nogami z nogami in rokami.

Stopanje je ročkanje po orodju, ki ga olajšujemo z oporo stopal ob orodje. Kolebanje:

Koleb: Nihajoč gib telesa okrog orodne osi, če kolebamo v vesi, ali okrog ramenske osi, če kolebamo v opori.

Predkoleb: Nih naprej (od zadnje mrtve točke do prednje mrtve točke) Zakoleb: Nih nazaj (od prednje mrtve točke, do zadnje mrtve točke)

Mrtva točka: Točka v kateri telo doseže skrajno mejo koleba ali orodje skrajno točko guga, od koder znova zaniha v nasprotno smer. Nih v levo ali v desno stran imenujemo koleb v levo (desno) stran. Oblike koleba so: v opori, v vesi. V opori kolebamo le v prostih oporah, v vesi pa kolebamo v vseh oblikah in načinih prostih in mešanih ves. Odkoleb je s kolebom nazaj narejen prehod iz opore ali seda v veso. Delamo lahko odkoleb naprej ali nazaj.

Posebne vrste koleba so:

- Kolebanje podmetno - Zibanje (prsti in križ potisnjeni naprej, z nogami zanožiš) - Kroženje je sestava predkoleba, koleba v stran in zakoleba - Pokoleb je zmeren koleb, ki ga navadno dobimo že s samim naskokom na orodje - Medkoleb je koleb med dvema vadbenima prvinama

- Gug: Nihaj orodja okrog njegovega obesišča - Predgug in zagug (ne zamenjuj s kolebom): nih naprej in nih nazaj

Oblike guga: V vesi, v opori

Obrati

Obrat je zavrtljaj telesa okoli dolžinske osi. Lahko jih delamo v vesi, v opori ali sedu, z naskokom iz stoje v veso ali oporo ali spotoma pri izmeni prvin. Načini obrata so: enoročno in oberočno, menoma, soročno v desno ali levo, naprej (čelo v smeri giba), nazaj (hrbet v smeri giba), v kolebu, v gugu, podmetno ipd. -Naziv levoročno (desnoročno) pomeni da se obračamo okoli leve (desne) roke;

23

-Menoma označuje obrat, ki pri njem preprimemo najprej z eno, nato z drugo roko -Soročen je obrat, ki pri njem preprimemo z obema rokama hkrati.

Vzmiki

Vzmik je prehod iz vese v oporo z nogami naprej. Oblike vzmika so:

- spredaj (noge prehajajo pred orodjem) - zadaj (noge prehajajo za orodjem)

Zmik je prehod po nasprotni poti vzmika. Vzmike lahko delamo iz mirne vese, s kolebom, s pokolebom, v gugu ipd. Naupori

Naupor je prehod iz vese v oporo z glavo naprej.

Oblike naupora: spredaj, zadaj, vzklopno, s kolebom, trzoma, jezdno ipd. Naupore delamo iz proste in iz mešane vese. (Loči naupor od vzpore). Drža

Drža je vztrajanje v vesi ali opori vsaj tri sekunde.

Posebne oblike drže so:

- prednos: Noge držimo prednožno v vodoravni ravnini tako, da tvorijo s trupom kot 90°

- vznos: Isti položaj kot prednos, le da so noge znatno višje nad vodoravno ravnino. - razovka: Položaj telesa, k ista v njem ramenska in dolžinska os telesa vzporedni s

tlom.

Drže lahko izvedemo tudi v stoji na ramenih, na glavi, v stoji na rokah, v vzpori ipd.

24

ULIČNA VADBA Ulična vadba, ki jo danes poznamo pod angleškim imenom »street workout« je k nam kot največjo novost prinesla novo oz. svoje vadbeno besedje. Čeprav gre za mlado športno zvrst, je mlado pravzaprav zgolj njeno poimenovanje, saj temelji na vadbi na prostem, ki ima svoje korenine v telovadbi, za katero pa vemo, da s svojimi začetki sega v čas antične Grčije. Kljub močni povezanosti s telovadbo so se posamezniki odločili, da leta 2011 ustanovijo svojo zvezo - Svetovna Zveza "Ulične Vadbe" in Kalistenike (prostih vaj) (World Street Workout and Chalistenics Federation – WSWCF), ki ima sedež v glavnem mestu Latvije, Rigi in tako krenejo svojo pot. V okviru zveze potekajo tudi različna tekmovanja. Do zdaj so organizirali 5 svetovnih prvenstev (2011-2015) in svetovni pokal, katerega prizorišča so razpršena po vsem svetu. Ulična vadba/vadba na prostem, je mešanica kalistenike in telovadbe, ki se odvija v zunanjem okolju, največkrat na drogovih različnih oblik, višin in postavitev, bradljah, krogih, lestvah, plezalih in drugih orodjih in v splošnem zajema vaje oziroma prvine z lastnim telesom, kot so različni dvigi, drže, vese, opore ipd. ter različne variacije in kombinacije vseh naštetih v nadaljevanju. V preglednicah prikazujemo nekaj, danes najpogosteje uporabljenih vaj na orodju in njihovo poimenovanje v primerjavi z vajami in poimenovanjem, kot so jih poznali naši predniki. Glavni namen preglednice je prikazati podobnost med vajami, ki so jih poznali in izvajali nekoč in med tistimi, ki jih izvajamo danes. Poleg tega pa želimo Angleškim izrazom ulične vadbe, dodati tudi pravilno Slovensko poimenovanje. Vaje se izvajajo na različnih orodjih. Ker so znana jih posebej ne opisujemo, prav tako detajlov, ki so lahko različni (prijem orodja, položaj na orodju…) Slike na levi strani preglednice so pridobljene iz Nauk-a o telovadbi 2. del. Vaje na orodji (s 164 podobami in VI obrazci), (1869). Slike na desni pa so bile pridobljene s spleta. Njihove vire lahko bralec najde pod kazalom slik na začetku diplomskega dela.

25

Slika 1.Vesna razovka od spredaj.

Slika 2. Razovka v vesi spredaj.

Poimenovanje nekoč: Vesna razovka od spredaj

Angleški izraz ulične vadbe: Front lever

Pravilno poimenovanje: Razovka v vesi spredaj

Slika 3. Vesna razovka iz preobrte.

Slika 4. Razovka v vesi zadaj.

Poimenovanje nekoč: Vesna razovka iz preobrte

Angleški izraz ulične vadbe: Back lever

Pravilno poimenovanje: Razovka v vesi zadaj

26

Slika 5. Razpeta vesa

Slika 6. Zgib v vesi spredaj s širokim prijemom.

Poimenovanje nekoč: Razpeta vesa* Angleški izraz ulične vadbe: Pull up

Pravilno poimenovanje: Zgib v vesi spredaj s širokim prijemom

*Zgiba v vesi spredaj neposredno ne prikazuje/opisuje nobena podoba v knjigi, a lahko iz podob št. 68 in 69 sklepamo, da so jih zagotovo izvajali.

Slika 7. Potegoma povpirati se iz vese v zganjeno oporo obéroč; stegovati se do stegnjene opore.

Slika 8. Naopor tezno.

Poimenovanje nekoč: Potegoma povpirati se iz vese v zganjeno oporo obéroč; stegovati se do stegnjene opore

Angleški izraz ulične vadbe : Muscle up

Pravilno poimenovanje: Naopor tezno

27

Slika 9. Pohajati v ramenski opori.

Slika 10. Naopor tezno zadaj iz vese zadaj.

Poimenovanje nekoč: Pohajati v ramenski opori*

Angleški izraz ulične vadbe : Korean dips

Pravilno poimenovanje: Naopor tezno zadaj iz vese zadaj

*Podobno kot pri zgibu tudi tega naopora v knjigi ne najdemo. Ponovno pa lahko iz podobe sklepamo, da so podobne vaje zagotovo izvajali.

Slika 11. Stegnjena in zganjena opora čredoma.

Slika 12. Sklek.

Poimenovanje nekoč: Stegnjena in zganjena opora čredoma

Angleški izraz ulične vadbe : Dips

Pravilno poimenovanje: Sklek

28

Slika 13. V opori obe nogi razoma naprej promaljati.

Slika 14. Prednos v opori.

Poimenovanje nekoč: V opori obe nogi razoma naprej promaljati

Angleški izraz ulične vadbe : L-sit

Pravilno poimenovanje: Prednos v opori

Slika 15. Naramenska razovka.

Slika 16. Razovka v opori spredaj raznožno.

Poimenovanje nekoč: Naramenska razovka

Angleški izraz ulične vadbe : Planche (on bars)

Pravilno poimenovanje: Razovka v opori spredaj raznožno

29

Slika 17. Prevrniši se iz vese razovko narediti.

Slika 18. Sklek v razovki vodoravno.

Poimenovanje nekoč: Prevrniši se iz vese razovko narediti

Angleški izraz ulične vadbe : Planche dips

Pravilno poimenovanje: Sklek v razovki vodoravno

Slika 19. Vzkipniti iz opore na komolcih.

Slika 20. Vzpora iz opore na podlahteh.

Poimenovanje nekoč: Vzkipniti iz opore na komolcih (Nauk o telovadbi 2)

Angleški izraz ulične vadbe : Russian dips

Pravilno poimenovanje: Vzpora iz opore na podlahteh

30

Slika 21. Prosta ročna zastava.

Slika 22. Zastava.

Poimenovanje nekoč: Prosta ročna zastava Angleški izraz ulične vadbe : Human flag

Pravilno poimenovanje: Zastava

Slika 23. Prosta oprta razovka. Slika 24. Razovka v opori spredaj.

Poimenovanje nekoč: Prosta oprta razovka Angleški izraz ulične vadbe : Full planche (on rings)

Pravilno poimenovanje: Razovka v opori spredaj

31

Slika 25. Vztezati v stran in krčiti obe rok ob enem v opori

Slika 26. Razpora

Poimenovanje nekoč: Vztezati v stran in krčiti obe rok ob enem v opori

Angleški izraz ulične vadbe : Iron cross (on rings)

Pravilno poimenovanje: Razpora

Slika 27. V skrčeni vesi vzdigovati se, da se rameni dotaknete ročev; potem vztezati zdaj eno zdaj drugo roko.

Slika 28. Zgib v vesi spredaj odročiti levo/desno.

Poimenovanje nekoč: V skrčeni vesi vzdigovati se, da se rameni dotaknete ročev; potem vztezati zdaj eno zdaj drugo roko.

Angleški izraz ulične vadbe : Archer pull ups (on rings)

Pravilno poimenovanje: Zgib v vesi spredaj odročiti levo/desno

32

Slika 29. Spuščati se iz opore v oprto kljuko in gor.

Slika 30. Sklek.

Poimenovanje nekoč: Spuščati se iz opore v oprto kljuko in gor

Angleški izraz ulične vadbe : Ring dips

Pravilno poimenovanje: Sklek

Slika 31. Ramenska razovka na prekli

Slika 32. Zastava v opori

Poimenovanje nekoč: Ramenska razovka na prekli

Angleški izraz ulične vadbe : Clutch flag

Pravilno poimenovanje: Zastava v opori

33

Slika 33. Čredoma koleni na vzdol upogibati; pri tem se prosta noga ob strani drevesa spusti in na lahno na stegno nasloni.

Slika 34. Čep v stoji na eni nogi.

Poimenovanje nekoč: Čredoma koleni na vzdol upogibati; pri tem se prosta noga ob strani drevesa spusti in na lahno na stegno nasloni

Angleški izraz ulične vadbe : Pistol squat

Pravilno poimenovanje: Čep v stoji na eni nogi

Slika 35. Riniti peze (kolebaje ali brez koleba). Slika 36. Vzročenje z eno roko.

Poimenovanje nekoč: Riniti peze (kolebaje ali brez koleba) (Nauk o telovadbi 2)

Angleški izraz ulične vadbe : Kettlebell military press

Pravilno poimenovanje: Vzročenje z eno roko

34

4. Sklep Diplomsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da revolucije, ki naj bi jo ulična vadba prinašala na področje vadbe na prostem ni, saj ne prinaša ničesar, česar ne bi poznali že iz preteklosti. Prinaša pa (ponovno) ugotovitev, da smo Slovenci zelo dovzetni za nove trende, kar lahko pripišemo svoji geografski legi in pregovorni majhnosti. V želji, da bi bili vsaj na nekem področju v ospredju, vsak dan odkrivamo in preizkušamo »najnovejše tuje trende«. Žal s temi (številnimi) eksperimenti prekrivamo neprecenljivo zapuščino naših prednikov in jo tako potiskamo v pozabo, s čimer ji zagotovo delamo veliko krivico. Enako se dogaja tudi na področju telesne aktivnosti in z njo povezane vadbe na prostem. Skozi proučevanje literature smo lahko še enkrat več potrdili dejstvo, da je gibalna dediščina naših prednikov izjemno bogata. Na področju vadbe na prostem lahko opažamo, da so poleg močne estetsko, vzgojno in narodno zavedne komponente, ogromno pozornosti namenili sistematizaciji vaj in ustreznemu vadbenemu besedju. Na ta način so želeli vsem vaditeljem in vadečim omogočiti kakovostne pogoje za učinkovito in varno vadbo. Na teh temeljih bi gotovo veljalo graditi tudi v prihodnje, a zdi se, da se trenutno raje oziramo in opiramo na dognanja, ki jih k nam prinaša ulična vadba in žal niso v skladu z našo gibalno zapuščino. Seveda ne želimo zaničevati učinkov, ki jih je ulična vadba prinesla -čedalje več je (primernih) prostorov –vadbišč za udejstvovanje v tej obliki telesne aktivnosti in kar je še pomembneje, priča smo porastu uporabnikov (teh prostorov in naprav), sploh med mladimi. To absolutno pozdravljamo, a v isti sapi dodajamo, da je treba pozornost v večji meri nameniti gibalni dediščini, ki so, nam jo zapustili dedki in pradedki. Iz nje lahko črpamo navdih, ideje in znanje, ki nam ne bo pomagalo okrepiti samo teles, temveč tudi našega duha. Ravno ravnovesje med telesom in duhom, zgled telesne in duševne popolnosti, kot so to poimenovali že stari Grki, je cilj, ki bi ga morali aktivneje zasledovati. Če bomo preudarno in spoštljivo ravnali s svojo dediščino ter na njej intenzivno gradili, bomo to zagotovo dosegli lažje in hitreje. Viktor Murnik je kot 1. nalogo sokolstva v svojem delu Kultura in telovadba, že leta 1929 označil naslednje. »Pred drugimi smo poklicani ohranjati svoj narod pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem telesnem in duhovnem in naravnem zdravju, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno izprijenje«. V svetu, ki se z veliko naglico spreminja in dnevno prinaša nove ideje in dognanja z vseh področij, bomo (kot narod) najlažje obstali tako, da bomo vedeli, kakšni so naši temelji in zakaj bi bilo na njih smiselno graditi tudi v prihodnje. Močen sistem vrednot in spoštovanje dediščine naših prednikov bosta zato ključna pri čuvanju in jačanju življenjske sile našega naroda.

35

5. Viri Costa, E.H. (1864). Nekaj besed o telovadstvu. Ljubljana: Jožef Blaznik.

Moški tehnični komite (CTM/FIG). (1985). Pravilnik za ocenjevanje. Ljubljana: Gimnastična zveza Slovenije Murnik, V. (1929). Kultura in telovadba, Ljubljana: Samozaložba. Nauk o telovadbi. Proste vaje (s 50 podobami). (1867). Ljubljana: Južni sokol. Ljubljansko gimnastično društvo.

Nauk o telovadbi drugi del. Vaje na orodji (s 164 podobami in VI obrazci). (1869). Ljubljana: Matica slovenska.

Plevnik, V. (2008). Sokolska telovadba do leta 1914 (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana. Slovenski sokol (1904). Glasilo slovenske sokolske zveze.

Stepišnik, D. (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Stepišnik, D. (1974). Telovadba na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Vazzaz, J. (1968). Športna gimnastika ženske. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.