Vaše pravice iz socialne varnosti - European Commissionec.europa.eu/employment_social/empl_portal/SSRinEU/Your social security... · Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

v Češki republiki

Vaše pravice iz socialne varnosti

Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Vaše pravice iz socialne varnosti v Češki republiki

Julij 2012 2

Informacije v tem vodniku so bile zbrane in posodobljene v tesnem sodelovanju z

nacionalnimi korespondenti v vzajemnem informacijskem sistemu o socialni zaščiti

(MISSOC).

Več informacij o mreži MISSOC je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=815.

Vodnik vsebuje splošni opis ureditev socialne varnosti v posameznih državah. Dodatne

informacije so na voljo v drugih publikacijah MISSOC, do katerih je mogoče dostopati

prek zgoraj navedene povezave. Obrnete se lahko tudi na pristojne organe in

institucije, navedene v Prilogi k temu vodniku.

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za

uporabo podatkov iz te publikacije.

© Evropska unija, 2012

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=815


Julij 2012 3

VSEBINA

Poglavje I: Uvod, organizacija in financiranje ........................................................ 4 Uvod ............................................................................................................. 4 Organizacija socialne zaščite ............................................................................ 4 Financiranje ................................................................................................... 6

Poglavje II: Zdravstveno varstvo ......................................................................... 7 Kdaj imate pravico do zdravstvenega varstva? ................................................... 7 Kaj obsega kritje? ........................................................................................... 7 Kako je omogočen dostop do zdravstvenega varstva? ......................................... 7

Poglavje III: Denarna nadomestila v primeru bolezni ............................................. 8 Kdaj imate pravico do denarnih nadomestil v primeru bolezni? ............................. 8 Kaj obsega kritje? ........................................................................................... 8 Kako je omogočen dostop do denarnih nadomestil v primeru bolezni? ................... 9

Poglavje IV: Nadomestila za materinstvo in očetovstvo .........................................10 Kdaj imate pravico do nadomestil za materinstvo ali očetovstvo? .........................10 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................10 Kako je omogočen dostop do nadomestil za materinstvo in očetovstvo? ...............11

Poglavje V: Nadomestila za invalidnost ................................................................12 Kdaj imate pravico do nadomestil za invalidnost? ...............................................12 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................12 Kako je omogočen dostop do nadomestil za invalidnost? .....................................13

Poglavje VI: Starostne pokojnine in nadomestila za starost ....................................14 Kdaj imate pravico do nadomestil za starost? ....................................................14 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................14 Kako je omogočen dostop do nadomestil za starost? ..........................................15

Poglavje VII: Nadomestila za preživele družinske člane .........................................17 Kdaj imate pravico do nadomestil za preživele družinske člane? ..........................17 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................17 Kako je omogočen dostop do nadomestil za preživele družinske člane? .................18

Poglavje VIII: Nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ........................19 Kdaj imate pravico do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni? ........19 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................19 Kako je omogočen dostop do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

...................................................................................................................21 Poglavje IX: Družinski prejemki ..........................................................................22

Kdaj imate pravico do družinskih prejemkov? ....................................................22 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................22 Kako je omogočen dostop do družinskih prejemkov? ..........................................23

Poglavje X: Brezposelnost..................................................................................24 Kdaj imate pravico do nadomestil za primer brezposelnosti? ...............................24 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................24 Kako je omogočen dostop do nadomestil za primer brezposelnosti? .....................25

Poglavje XI: Minimalna sredstva .........................................................................26 Kdaj imate pravico do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev? ..............26 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................26 Kako je omogočen dostop do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev? ....26

Poglavje XII: Dolgotrajna oskrba ........................................................................28 Kdaj imate pravico do dolgotrajne oskrbe? ........................................................28 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................28 Kako je omogočen dostop do dolgotrajne oskrbe? ..............................................28

Priloga: Podatki o ustanovah in koristne spletne strani ..........................................29


Julij 2012 4

Poglavje I: Uvod, organizacija in financiranje

Uvod

Sistem socialne varnosti v Češki republiki zajema sisteme pokojninskega zavarovanja,

zavarovanja za primer bolezni in zdravstvenega zavarovanja kot tudi nacionalno

politiko zaposlovanja in sistem socialnih nadomestil, za katera se ne plačujejo

prispevki. Sistem zdravstvenega zavarovanja se financira prek skladov zdravstvenega

zavarovanja. Drugi sestavni deli sistema se financirajo iz državnega proračuna.

Premije plačujejo delodajalci in zaposleni ali samozaposlene osebe. Zdravstveno

zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in sistem nacionalne politike zaposlovanja so

obvezni za vsakega ekonomsko aktivnega posameznika; sistem zavarovanja v primeru

bolezni je obvezen za zaposlene in prostovoljen za samozaposlene osebe. Poleg tega

se kot zavarovanci obravnavajo nekatere skupine, ki jim ni treba plačevati nobenih

premij (študenti, ženske na porodniškem dopustu itd.), če so izpolnjeni nekateri

pogoji.

Zdravstveno zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki imajo stalno prebivališče v Češki

republiki ali so zaposlene pri delodajalcu s sedežem na ozemlju Češke republike. Prav

tako so zavarovani državljani Evropske unije, ki opravljajo plačano dejavnost ali so

samozaposleni v Češki republiki. Določenim skupinam oseb, kot so otroci brez

sredstev (do starosti 26 let), upokojenci, upravičenci do družinskih dodatkov, ženske

na porodniškem dopustu, iskalci zaposlitve itd., zavarovalne premije plača država.

Zavarovanje za primer brezposelnosti je obvezni sistem socialnega zavarovanja, ki se

financira s prispevki in ki zajema aktivno prebivalstvo (vključno s samozaposlenimi

osebami) ter zagotavlja nadomestila, vezana na prejemke.

Sistem državne socialne pomoči je sistem, za katerega se prispevki ne plačujejo in ki

se financira iz državnega proračuna ter ga upravljajo za to imenovani državni organi.

Država na podlagi sistema državne socialne pomoči pomaga zlasti družinam z

vzdrževanimi otroki v primeru ugotovljenih socialnih težav, ki jih družina ne more

rešiti z lastnimi sredstvi in močmi.

Nadomestila iz naslova socialne pomoči, ki se financirajo prek davkov, vključujejo

poleg sistema socialnih storitev tudi nekatera enkratna nadomestila za invalidne osebe

ter sistem pomoči v primeru materialnih potreb. Slednji sistem je namenjen ljudem z

nezadostnim dohodkom. Njegov glavni cilj je zagotoviti osnovne potrebe za življenje in

nastanitev. Glavna pogoja sta nizek dohodek in nezmožnost zvišanja tega dohodka z

lastnim trudom (delo, uporaba premoženja in drugih prednostnih terjatev).

Organizacija socialne zaščite

Zdravstveno varstvo

Osrednji organ državne uprave za zdravstveno varstvo je Ministrstvo za zdravje

(Ministerstvo zdravotnictví), ki med drugim pripravlja zakonodajo na tem področju.

Zdravstveno zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki imajo stalno prebivališče v Češki

republiki ali so zaposlene pri delodajalcu s sedežem na ozemlju Češke republike, kot


Julij 2012 5

tudi za tiste, ki jih zadevajo predpisi EU ali dvostranski sporazumi. To zavarovanje

zagotavlja osem zavodov za zdravstveno zavarovanje, ki so neodvisne pravne osebe.

Upravičene osebe lahko same izberejo zdravstveno zavarovalnico in ponudnike

zdravstvenega varstva, ki imajo z izbrano zavarovalnico sklenjeno pogodbo.

Pogodbena pravila ter dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva so zajamčeni z

zakonom.

Denarna nadomestila za starost, invalidnost, preživele družinske člane in v

primeru bolezni

Ministrstvo za delo in socialne zadeve (MOLSA) (Ministerstvo práce a sociálních věcí)

pripravlja zakonodajo za vsa področja socialne varnosti (razen za zdravstveno

zavarovanje). Administrativne naloge opravljajo zavodi Češke uprave za socialno

varnost (Česká správa sociálního zabezpečení, CSSZ), ki je podrejena ministrstvu in je

pod njegovim nadzorom. Center Češke uprave za socialno varnost (Ústředí České

správy sociálního zabezpečení, CSSZ) nadzoruje 76 območnih uprav socialne varnosti

(Okresní správa sociálního zabezpečení, OSSZ).

Glavna naloga Češke uprave za socialno varnost (CSSZ) je zbirati prispevke za

osnovni sistem pokojninskega zavarovanja, sistem zdravstvenega zavarovanja in

sistem javne politike zaposlovanja (zavarovanje za primer brezposelnosti in programi

politike zaposlovanja). Češka uprava za socialno varnost je zadolžena tudi za izračun

in plačilo nadomestil iz naslova pokojninskega sistema in sistema zavarovanja za

primer bolezni ter za vodenje evidence o zavarovancih (razen sistema nacionalne

politike zaposlovanja).

Brezposelnost

14 regionalnih uradov za delo (Úřad práce) in njihova pogodbena mesta delujejo v

posameznih regijah in so podrejeni oddelku za zaposlovanje Češke, ki ga nadzira del

MOLSA in je pristojen za politike zaposlovanja in trg dela (Sekce a trhu práce). V

glavnem skrbijo za plačevanje nadomestil za primer brezposelnosti, vodenje registrov

iskalcev zaposlitve ter spodbujanje in ustvarjanje možnosti za zaposlitev. Razvijajo in

organizirajo tudi programe za zaposlovanje (zaposlovanje, poklicno usmerjanje,

ponovno poklicno vključevanje itd.).

Družina

Sisteme državne socialne pomoči, ki zajemajo družinske prejemke in nadomestilo za

pogrebne stroške, upravljajo regionalni uradi za delo (Úřad práce) in njihova

pogodbenega mesta. Ta pooblaščena mesta in uradi so zadolženi za vse dejavnosti,

povezane z upravljanjem nadomestil iz naslova državne socialne pomoči, zlasti za

zbiranje zahtevkov, registracijo prosilcev, zbiranje potrebnih podatkov, upravljanje

informacijskega sistema na nacionalni ravni, sprejemanje odločitev v zvezi z

nadomestili in izdajo uradnih sklepov).

Socialna pomoč

Enkratna ali ponavljajoča se nadomestila zagotavljajo regionalni uradi za delo in

njihova pogodbena mesta, financirajo pa se iz državnega proračuna (splošna

obdavčitev). Gre za obvezna ali neobvezna nadomestila za nakup posebnih

pripomočkov, prenovo stanovanja, za nabavo, posebno prilagoditev in delovanje

motornega vozila, za individualni prevoz in za hrano za psa vodnika.


Julij 2012 6

V okviru sistema pomoči v primeru materialnih potreb se zagotavljajo naslednja

ponavljajoča se ali enkratna nadomestila: Dodatek za bivanje, stanovanjski dodatek in

takojšnja izredna pomoč. Nadomestila so namenjena osebam z nizkimi dohodki ali za

primer izrednih razmer. Regionalni uradi za delo in njihova pogodbena mesta

upravljajo pomoč v primeru materialnih potreb, ki se financira iz državnega proračuna

(splošna obdavčitev).

Socialne službe zagotavljajo pomoč in podporo osebam v težkih socialnih razmerah in

dodatek za oskrbo. Slednji je ponavljajoči se mesečni dodatek za osebe, ki so zaradi

dolgotrajnega slabega zdravstvenega stanja odvisne od pomoči tretje osebe. Dodatek

za oskrbo upravljajo regionalni uradi za delo in njihova pogodbena mesta, financira pa

se iz državnega proračuna (splošna obdavčitev).

Dolgotrajna oskrba

Dolgotrajna oskrba se ne zagotavlja v okviru enega sistema, temveč je delno

vključena v sistem zdravstvenega varstva, za katerega je pristojno Ministrstvo za

zdravje, in v sistem socialnih storitev, ki ga upravlja Ministrstvo za delo in socialne

zadeve.

Financiranje

Sistem socialnega zavarovanja in nadomestila za primer brezposelnosti se financirajo s

prispevki zaposlenih in delodajalcev. Sistem zdravstvenega varstva se financira s

prispevki in prek obdavčitve. Družinski prejemki in socialna pomoč se financirajo prek

davkov.


Julij 2012 7

Poglavje II: Zdravstveno varstvo

Kdaj imate pravico do zdravstvenega varstva?

Vse osebe s stalnim prebivališčem, zaposlene osebe v podjetjih s sedežem na ozemlju

Češke republike in samozaposlene osebe, za katere velja češka zakonodaja, so

obvezno zdravstveno zavarovane in upravičene do javnega zdravstvenega varstva.

Kaj obsega kritje?

Zavarovanci lahko prosto izberejo zdravnika v okviru primarnega zdravstvenega

varstva, ki ima sklenjeno pogodbo z zavarovančevo zavarovalnico. Vsake tri mesece

lahko izberejo novega zdravnika. Bolnik pri izbiri ponudnika zdravstvenega varstva ni

omejen.

Za obisk zdravnika, specialista ali zobozdravnika, ki je izvedel klinične preiskave, je

treba plačati 30 CZK (1,16 EUR), za obisk zdravnika na urgentnem oddelku pa 90 CZK

(3,49 EUR). Za bivanje v bolnišnici (institucionalna oskrba in celovita balneološka

oskrba) je treba plačati 100 CZK (3,88 EUR) na dan. Iz predpisanih pristojbin je

izvzetih več kategorij oseb, zlasti:

osebe v domovih za nego otrok;

otroci v rejništvu

osebe v domovih za invalide ali starejše, če je preostanek njihovega minimalnega

dohodka (kot določa druga zakonska določba) nižji od 800 CZK (31 EUR);

osebe, za katere je sodišče odločilo zaščitno zdravljenje;

osebe z materialnimi potrebami;

osebe, ki se morajo zdraviti zaradi nalezljive bolezni.

Te pristojbine prav tako ne veljajo v primeru preventivnih pregledov, ambulantne

oskrbe nekaterih bolnikov (tudi nosečnic), hemodialize, laboratorijskih ali diagnostičnih

preiskav, preiskav, ki jih opravi zdravnik za transfuzijo krvi, in za otroke do 18. leta

starosti.

Pristojbine za ambulantno zdravstveno varstvo so sestavljene iz soplačil za zdravila in

medicinske pripomočke. Predpisana pristojbina 30 CZK (1,16 EUR) mora biti plačana

za recept. Za te pristojbine veljajo enake izjeme kot zgoraj.

Zobozdravstvene storitve se povrnejo v skladu s posebnim cenikom, bolniku pa ni

treba kriti stroškov, razen če zakon predvideva drugače.

Kako je omogočen dostop do zdravstvenega varstva?

Bolniki imajo neposreden dostop, ki ni omejen s sistemom zdravstvenega varstva, v

katerem odločajo izbrani zdravniki primarnega zdravstvenega varstva. Edina omejitev

velja, kadar bolniki želijo, da stroške zdravljenja, ki ni nujno, povrne javna

zdravstvena zavarovalnica: ponudnik mora imeti sklenjeno pogodbo z zdravstveno

zavarovalnico zadevne osebe. Bolniki lahko prosto izberejo bolnišnice s koncesijo, in

sicer na podlagi napotnice zdravnika primarnega zdravstvenega varstva ali specialista.


Julij 2012 8

Poglavje III: Denarna nadomestila v primeru bolezni

Kdaj imate pravico do denarnih nadomestil v primeru bolezni?

Zdravstveno zavarovanje je del obveznega socialnega zavarovanja zaposlenih, ki so

upravičeni do nadomestil v sorazmerju s svojimi dohodki. Samozaposlene osebe se v

ta del zdravstvenega zavarovanja vključijo prostovoljno.

Zaposlenim, ki zaslužijo manj kot 2 000 CZK (78 EUR) mesečno ali ki delajo manj kot

14 zaporednih koledarskih dni, se ni treba zdravstveno zavarovati. Sistem

zdravstvenega zavarovanja zaposlenih predvideva štiri vrste nadomestil:

nadomestilo v primeru bolezni;

dodatek za nego družinskega člana;

nadomestilo za nosečnost in materinstvo;

nadomestilo za materinstvo.

Zavarovanje za primer bolezni za samozaposlene osebe je prostovoljno in predvideva

nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni in nadomestilo za materinstvo.

Nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni se izplačuje ob upoštevanju prosilčeve

nezmožnosti za delo, ki jo potrdi zdravnik od 22. koledarskega dne bolezni. Od

četrtega do 21. koledarskega dne delodajalec za vsak delovni dan, ko je bila oseba

zaradi bolezni odsotna, izplačuje nadomestilo za plačo. Delovna doba ali doba

usposabljanja nista potrebni. Za upravičenost do nadomestila so morali

samozaposleni, ki so prostovoljno zavarovani in so izbrali višino premij zavarovanja za

primer bolezni, plačevati prispevke v sistem zavarovanja samozaposlenih za primer

bolezni najmanj tri mesece pred nastopom začasne nezmožnosti.

Nadomestilo za nego družinskega člana vključuje finančno podporo za zaposlene, ki

negujejo bolnega otroka ali odraslega družinskega člana. Pogoj za upravičenost je, da

bolnik živi z zaposlenim v istem gospodinjstvu (razen otrok do 10 let), da ni nikogar

drugega, ki bi ga lahko negoval, in da ni možnosti za bolnišnično oskrbo.

Kaj obsega kritje?

Višina dodeljenih nadomestil temelji na referenčnem znesku (podlaga za izračun), ki

se izračuna z uporabo bruto dohodkov za zadnjih 12 mesecev, ki se pretvorijo v

dnevni znesek in upoštevajo, kot sledi:

do 825 CZK (32 EUR): 90 %.

od 825 CZK (32 EUR) do 1 237 CZK (48 EUR): 60 %.

od 1 237 CZK (48 EUR) do 2 474 CZK (96 EUR): 30 %.

dohodki nad 2 474 CZK (96 EUR) se ne upoštevajo.


Julij 2012 9

Nadomestila za odsotnost zaradi bolezni se izračunajo na podlagi dnevnega

referenčnega zneska na osnovi naslednje stopnje:

dodatek za nego družinskega člana; 60 % dnevnega dohodka, ki je podlaga za

izračun ;

nadomestilo za primer bolezni: 60 % dnevnega dohodka, ki je podlaga za izračun ,

od 15. koledarskega dne.

Nadomestila za primer bolezni se dodelijo po koledarskih dnevih. Izplačujejo se za

največ eno leto od začetka nezmožnosti za delo, vendar ne po preteku tega obdobja

ali potem, ko je potrjena popolna ali delna invalidnost;

Starejši upokojenci in prejemniki pokojnin za invalidnost 3. stopnje prejemajo

nadomestila za trajanje nezmožnosti za delo, če je invalidnost posledica poklicne

bolezni ali nezgode pri delu. Nadomestila se lahko odobrijo za največ 70 koledarskih

dni v enem koledarskem letu ali za obdobje 70 dni, če je bilo obdobje nezmožnosti za

delo v dveh koledarskih letih. Dnevni referenčni znesek se izračuna na podlagi

povprečnih bruto dohodkov;

Nadomestilo za nego družinskega člana se dodeli za največ prvih devet koledarskih dni

ali šestnajst koledarskih dni, če zaposleni živi sam in mora skrbeti za otroka, ki še ni

končal obveznega šolanja in ki bi sicer bil sam;

Kako je omogočen dostop do denarnih nadomestil v primeru bolezni?

Če želite prejemati nadomestilo za primer bolezni, morate predložiti obrazec, ki ga

potrdi zdravnik od prvega dne bolezni. Zaposleni vložijo zahtevek prek svojega

delodajalca, samozaposleni pa prek uprave svojega okrožja, ki obravnava vprašanja

socialne varnosti.

Vsak zaposleni, čigar pogodba o delu se sicer prekine, a njegovo obdobje varstva še

traja, ima pravico do nadomestil. Obdobje varstva je sedem dni od dneva prekinitve

delovnega razmerja. Če je zaposleni delal krajše obdobje, kot je trajala njegova

prejšnja zaposlitev, obdobje varstva traja samo toliko dni, kolikor je dejansko delal.


Julij 2012 10

Poglavje IV: Nadomestila za materinstvo in očetovstvo

Kdaj imate pravico do nadomestil za materinstvo ali očetovstvo?

Poleg prenatalne nege in nege po porodu, vključno z brezplačnim porodom in

bolnišnično oskrbo, sistem socialne varnosti zagotavlja denarna nadomestila za

materinstvo in očetovstvo.

Za pridobitev nadomestila za materinstvo morajo zaposlene delavke plačevati

prispevke za zavarovanje za primer bolezni najmanj 270 koledarskih dni v dveh letih

pred rojstvom svojega otroka. Samozaposlene delavke morajo imeti plačane premije

in prispevke za zdravstveno zavarovanje za samozaposlene za najmanj 180 dni v letu

pred rojstvom.

Odškodninsko nadomestilo za materinstvo se dodeli noseči zaposleni ženski ali materi

do devetega meseca po porodu, če je bila zaradi svoje nosečnosti premeščena na

drugo, manj plačano delovno mesto.

Kaj obsega kritje?

Nadomestilo za materinstvo znaša 70 % referenčnega zneska.

Dodeli se za največ 28 tednov ali 37 tednov pri istočasnem porodu več kot enega

otroka in če mati vzgaja najmanj dva otroka ali samskim ženskam, vdovam, ločenkam

ali ženskam, ki zaradi drugih pomembnih razlogov živijo same ali ki ne živijo s

partnerjem. Ti dodatki se dodelijo za največ 22 ali 31 tednov ali, izjemoma, do

otrokove starosti osmih mesecev, če upravičenka dobi trajno skrbništvo nad otrokom

na podlagi odločbe pristojnega organa ali nad otrokom, čigar mati je umrla, in če

sprejme vzdrževanega otroka moža, čigar žena nima dovoljenja, da skrbi za otroka ali

zaradi zdravstvenih razlogov ni sposobna skrbeti zanj in ki ne prejema finančnih

dodatkov za materinstvo;

Znesek odškodninskega nadomestila za materinstvo je razlika med povprečnim

dnevnim dohodkom, do katerega je bila zaposlena ženska upravičena pred

premestitvijo, in povprečnim dejanskim dnevnim dohodkom, ki ga prejme po

premestitvi na novo delovno mesto.

Referenčni znesek se izračuna na podlagi bruto mesečnih dohodkov kot sledi:

do 825 CZK (32 EUR): 100 %.

od 825 CZK (32 EUR) do 1 237 CZK (48 EUR): 60 %.

od 1 237 CZK (48 EUR) do 2 474 CZK (96 EUR): 30 %.

dohodki nad 2 474 CZK (96 EUR) se ne upoštevajo.

Odškodninsko nadomestilo za materinstvo se dodeli največ do nastopa porodniškega

dopusta in po prenehanju le-tega največ do izteka devetega meseca po rojstvu. Za

ženske, katerih delovno razmerje je bilo prekinjeno med nosečnostjo, je obdobje

varstva vedno šest mesecev. Enako velja tudi za samozaposlene.


Julij 2012 11

Kako je omogočen dostop do nadomestil za materinstvo in očetovstvo?

Za pridobitev nadomestila za materinstvo se zahteva zdravnikova napotnica, ki

potrjuje nosečnost. Ženske, ki želijo posvojiti otroka in ga prevzeti v varstvo, morajo

vložiti pisni zahtevek za dodatek za materinstvo.


Julij 2012 12

Poglavje V: Nadomestila za invalidnost

Kdaj imate pravico do nadomestil za invalidnost?

Priznajo se tri stopnje invalidnosti. Tretja stopnja invalidnosti pomeni, da je bila

zmožnost za opravljanje kakršne koli gospodarske dejavnosti zmanjšana za vsaj

70 %. Za drugo stopnjo invalidnosti velja, da je bila zmožnost opravljanja kakršne koli

gospodarske dejavnosti zmanjšana za 50–69 %, pri prvi stopnji invalidnosti pa je bila

ta zmožnost zmanjšana za 35–49 %. Prva stopnja invalidnosti je najnižja raven

nezmožnosti za delo, pri kateri je oseba upravičena do nadomestila.

Minimalno obdobje vključenosti v zavarovanje, ki daje pravico do tega nadomestila, je

odvisno od starosti, pri kateri se pojavi invalidnost:

do 20 let: zadostuje manj kot eno leto zavarovanja;

od 20 do 22 let: eno leto

od 22 do 24 let: dve leti;

od 24 do 26 let: tri leta;

od 26 do 28 let: štiri leta;

od 28 do 38 let: pet let.

nad 38 let: pet let (v zadnjih desetih letih) ali deset let (v zadnjih 20 letih).

Če je zavarovanec star med 28 in 38 let, se najnižje število let plačevanja prispevkov

oceni v desetletnem referenčnem obdobju pred nastopom invalidnosti. Če je

zavarovanec starejši od 38 let, je referenčno obdobje deset ali 20 let (glej zgoraj).

Osebe, pri katerih se je invalidnost pojavila pred 18. letom, so upravičene do

invalidske pokojnine tretje stopnje („osebe, ki so invalidne od otroštva“).

Kaj obsega kritje?

Kritje se dodeli za obdobje od pojava invalidnosti do okrevanja ali starosti 65 let. Ko

invalidna oseba dopolni upokojitveno starost, lahko vloži zahtevek za starostno

pokojnino, ki bo izplačana, če je njen znesek višji.

Odločilni dejavniki za znesek nadomestil so povprečni dohodki in zavarovalna doba.

Pokojnina je sestavljena iz dveh delov: osnovnega pavšala 2 230 CZK (87 EUR)

mesečno in odstotnega deleža, vezanega na dohodke, izračunanega na podlagi osebne

osnove za izračun in števila let plačevanja prispevkov zavarovanja. Znesek

minimalnega odstotnega deleža je 770 CZK (30 EUR). Osebna osnova za izračun

temelji na povprečnih bruto dohodkih v letih pred nastopom invalidnosti. To

referenčno obdobje je bilo prvotno deset let, vendar se vsako leto podaljša za eno

leto, dokler ni dopolnjena skupna doba 30 koledarskih let. Trenutno vključuje vse

dohodke od leta 1985.

Formula se razlikuje glede na vrsto pokojnine. Pokojnina za invalidnost tretje stopnje

znaša 1,5 % osebne osnove za izračun na leto plačevanja prispevkov. Pokojnina za

invalidnost druge in prve stopnje znaša 0,75 % oziroma 0,5 % osebne osnove za

izračun na leto plačevanja prispevkov. Za osebe, ki so invalidne od otroštva, znaša

odstotni delež 45 % letne splošne osnove za izračun, ki se določi na podlagi povprečne


Julij 2012 13

mesečne republiške plače, ob uporabi enakega zmanjšanja, kot se uporablja za

izračun osebne osnove za leto pred dodelitvijo pokojnine. Ta formula se uporablja tudi

za osebe, ki so bile zavarovane najmanj 15 let (razen obdobij kreditiranih prispevkov),

katerih pokojnina bi bila drugače nižja.

Posebnosti

Obdobja neplačevanja prispevkov (za pokojnine na splošno) se kreditirajo:

dijakom ali študentom s polnim učnim časom na srednji šoli ali univerzi za obdobja

študija, dopolnjena pred 1, januarjem 2010 (največ šest let po 18. letu starosti).

iskalcem zaposlitve, prijavljenim na uradih za delo za obdobja prejemanja

nadomestila za primer brezposelnosti (največ tri leta za osebe nad 55. letom

starosti in največ eno leto za osebe, mlajše od 55 let);

osebam z zmanjšano zmožnostjo za delo, ki so na poklicnem usposabljanju;

osebam na služenju vojaškega ali civilnega roka;

osebam, ki vzgajajo otroka do starosti štirih let (deset let, če otrok trpi za težko

trajno invalidnostjo, zaradi katere potrebuje posebno nego);

osebam, ki skrbijo za invalidno osebo;

prejemnikom pokojnine za tretjo stopnjo invalidnosti do dopolnjene upokojitvene

starosti.

Osebe, ki lahko zaprosijo za več pokojnin:

starostna in invalidska pokojnina: lahko prejmejo samo eno, to je višjo pokojnino;

starostna pokojnina, pokojnina za katero koli stopnjo invalidnosti ter vdovska

pokojnina ali pokojnina za sirote: prejmejo celotni znesek višje pokojnine in polovico

odstotnega deleža druge pokojnine.

Družinske dajatve se lahko seštevajo z invalidskimi pokojninami. Nadomestila za

primer brezposelnosti se lahko seštevajo s pokojnino za invalidnost prve in druge

stopnje. Pri seštevanju invalidske pokojnine in dohodkov iz poklicne dejavnosti ni

nobene omejitve.

Rehabilitacija in zaposlitvena rehabilitacija

Rehabilitacija in zaposlitvena rehabilitacija potekata v skladu z zdravstveno

zakonodajo. Lahko sta v obliki preventivnih zdravniških pregledov, posebnega

zdravljenja (v zdravilišču), ambulantnega zdravljenja v zdravilišču, ugodnosti za

posebno zdravljenje, obveznega posebnega zdravljenja, rehabilitacijskega zdravljenja

po priporočilu zdravnika specialista.

Dodatek za oskrbo je na voljo tudi osebam, ki dnevno sistematično in same skrbijo za

bližnjega sorodnika ali drugo osebo, ki je delno, pretežno ali popolnoma nepokretna.

Dodatek se zagotavlja iz sistema socialne pomoči.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za invalidnost?

Zdravnik, ki ga imenuje Češka uprava za socialno varnost, odloča o stopnji

nezmožnosti posameznega bolnika.


Julij 2012 14

Poglavje VI: Starostne pokojnine in nadomestila za starost

Kdaj imate pravico do nadomestil za starost?

Minimalna pokojninska doba je 17 let zavarovanja, če je prosilec že dopolnil zakonsko

določeno upokojitveno starost za moške in dodatnih pet let. Če se zavarovanec želi

upokojiti ob zakonski upokojitveni starosti, se zahteva minimalna zavarovalna doba 28

let, če oseba doseže starost za upokojitev v letu 2012. Zahtevane najnižje število

obdobij zavarovanja bo konstantno povečano na 35 let v letu 2018 in dalje.

Upokojitvena starost se razlikuje za moške in ženske. Moški se lahko upokojijo pri 62

letih in 4 mesecih, medtem ko je upokojitvena starost za ženske odvisna od števila

otrok, ki so jih vzgojile:

brez otrok: 60 let in osem mesecev;

eno leto: 59 let in osem mesecev;

dva otroka; 58 let in osem mesecev;

trije ali štirje otroci: 57 let in osem mesecev;

pet ali več otrok: 56 let in osem mesecev.

Upokojitvena starost se bo postopoma zvišala, in sicer za dva meseca za moške in štiri

mesece za ženske vsako leto, dokler ne bo dosegla 65 let za moške in ženske z enim

ali brez otrok ter od 62 do 64 let za ženske z dvema ali več otroki.

Kaj obsega kritje?

Zneski

Višina pokojnine je odvisna od dohodkov in zavarovalne dobe. Pokojnina se izračuna iz

naslednjih dveh delov: iz osnovnega zneska 2 230 CZK (87 EUR) mesečno, ki se mu

doda odstotni delež, vezan na dohodke, izračunan na podlagi osebne osnove za

izračun, in števila let plačevanja prispevkov (1,5 % osebne osnove za izračun na

vsako leto zavarovanja). Znesek minimalnega odstotnega deleža je 770 CZK (30 EUR)

na mesec.

Osebna osnova za izračun temelji na povprečnih bruto dohodkih v letih pred

upokojitvijo. To obdobje je bilo prvotno deset let, vendar se vsako leto podaljša za eno

leto, dokler ni dopolnjena skupna doba 30 koledarskih let. Trenutno to obdobje

vključuje vse dohodke od leta 1985. Vsi dohodki, ki se upoštevajo, se valorizirajo

glede na povprečno plačo. Osebna osnova za izračun se izračuna na podlagi teh bruto

dohodkov z uporabo naslednje formule:

do 11 000 CZK (427 EUR): 100 % vključitev;

od 11 000 CZK (427 EUR) do 28 200 CZK (1 095 EUR): 30 % vključitev;

več kot 28 200 CZK (1 095 EUR): 10 % vključitev;


Julij 2012 15

Prilagoditev

Pokojnine se redno prilagajajo, in sicer vsako leto januarja, za najmanj 100 % inflacijo

(v obdobju 12 mesecev pred mesecem julijem prejšnjega leta) in za najmanj eno

tretjino dejanskega povišanja plač (v obdobju 12 mesecev pred 1. januarjem

prejšnjega leta).

Pokojnine se lahko revalorizirajo z vladnim odlokom, da se pospeši zakonodajni

postopek in da njihov znesek stalno odraža gibanje cen in plač. Pragovi osebne osnove

za izračun se prav tako redno revalorizirajo, da se ohrani razmerje med obstoječimi in

novo dodeljenimi pokojninami in med pokojninami in prihodki. Za dohodek ni

omejitev. Dovoljene so vse vrste dohodkov.

Predčasna in odložena pokojnina

Znesek pokojnin, odvisen od prejemkov, se zniža za 0,9 % za vsako (tudi nepopolno)

obdobje 90 dni, v katerem se pokojnina prejema v 720-dnevnem referenčnem

obdobju pred običajno upokojitveno starostjo, in za 1,5 % za vsako 90-dnevno

obdobje prejemanja pokojnine pred tem referenčnim obdobjem, do največ treh

dodatnih let.

Odložene pokojnine so predmet minimalne omejitve 90 dni po običajni upokojitveni

starosti. Za vsako obdobje 90 dni gospodarske dejavnosti, med opravljanjem katere

se odloži vloga zahtevka za starostno pokojnino, se predvideva povišanje osnove za

izračun za 1,5 %.

Dokler je upravičenec do starostne pokojnine zaposlen (in dobiva samo polovico svoje

pokojnine), se njegova pokojnina zviša za približno 1,5 % za vsako obdobje 180

koledarskih dni ali 0,4 % za vsakih 360 dni, če upravičenec dela in prejema polno

pokojnino.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za starost?

Češka republika ima sistem obveznega socialnega zavarovanja, ki se financira iz

prispevkov delodajalcev in zaposlenih in jamči za nadomestila, vezana na plačila glede

na zavarovalno dobo. Na splošno se pokojnine dodelijo iz sistema socialnega

zavarovanja. Ta izplača nadomestila, vezana na dohodke in na zavarovalno dobo.

Zavarovanje je obvezno za zaposlene, enakovredne skupine (to so dijaki ali študenti v

srednjih šolah ali univerzah za obdobja študija, dopolnjena pred 1. januarjem 2010,

brezposelni, osebe, ki skrbijo za otroke/invalidne osebe, osebe na služenju vojaškega

roka itd.) in samozaposlene osebe. Osebe, navedene v zakonu o pokojninskem

zavarovanju, morajo plačevati prispevke tega zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje,

določene z zakonom. Večina plačuje prispevke za zavarovanje na podlagi zakona, ne

da bi se morali vključiti v zavarovanje. Obstajajo izjeme za osebe, ki same skrbijo za

vzdrževanega otroka (mlajšega od 10 let) s prvo do četrto stopnjo odvisnosti ali za

starejše vzdrževane osebe z drugo do četrto stopnjo odvisnosti, če so del istega

gospodinjstva (v primeru bližnjega sorodnika se pogoj glede gospodinjstva ne

zahteva). V tem primeru se lahko osebe vključijo v sistem pokojninskega zavarovanja

tako, da med obdobjem oskrbe ali po njem predložijo vlogo za oceno obdobja oskrbe v

povezavi z zahtevkom za katero koli pokojnino. Zahtevke je treba vložiti pri območni

upravi za socialno varnost okrožja, v katerem ima oseba, ki vzdržuje drugo osebo,

svoje stalno prebivališče.


Julij 2012 16

Samozaposleni

Samozaposlene osebe morajo obvestiti območno upravo za socialno varnost okrožja, v

katerem imajo stalno prebivališče (ali, če nimajo stalnega prebivališča v Češki

republiki, območno upravo za socialno varnost okrožja, v katerem opravljajo svojo

samozaposlitveno dejavnost), da so začeli ali obnovili svojo samozaposlitveno poklicno

pot ali svoje sodelovanje s tretjo samozaposleno osebo oziroma da so prenehali s

svojim statusom samozaposlene osebe, do osmega dneva koledarskega meseca po

mesecu, v katerem se je zgodil navedeni dogodek.

Neobvezna zavarovanja

Osebe, starejše od 18 let, lahko prostovoljno plačujejo prispevke za pokojninsko

zavarovanje, če gre za obdobje, ko:

so bile prijavljene kot iskalci zaposlitve, ki niso upravičeni do nadomestila za primer

brezposelnosti, kadar ta doba presega eno leto (tri leta), navedeno v zakonu;

so se šolale na srednjih in visokih šolah ali univerzah, razen prvih šestih let študija

po starosti 18 let, ki so zakonsko zavarovana (če so izpolnjena pred 1. januarjem

2010);

živijo v tujini kot zakonec osebe, zaposlene v diplomatski službi Češke republike:

opravljajo pridobitno dejavnost v tujini;

opravljajo prostovoljno delo na podlagi sporazuma, podpisanega z organizacijo, ki

jih je dodelila za prostovoljno delo, v skladu z zakonom o prostovoljni službi.

V prvih treh navedenih primerih se lahko vloži zahtevek za plačevanje prispevka za

zavarovanje in prispevki se lahko plačajo kadar koli pred vložitvijo zahtevka za

pokojnino. Oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost v tujini ali prostovoljno službo,

lahko plača prispevke za nazaj za obdobje, enako največ dvema letoma pred vložitvijo

zahtevka za zavarovanje.

Vse druge osebe, starejše od 18 let, se lahko prostovoljno pokojninsko zavarujejo.

Vendar pa lahko plačajo prispevke za nazaj samo za obdobje, enako največ enemu

letu pred vložitvijo zahtevka za plačevanje prispevkov za zavarovanje. Skupaj se lahko

tako pridobi do 10 let pokojninskega zavarovanja. Zahtevke je treba vložiti pri

območni upravi za socialno varnost okrožja, v katerem ima prosilec svoje stalno

prebivališče. Pokojninsko zavarovanje zajema naslednje:

starostno pokojnino;

invalidsko pokojnino;

vdovske pokojnine in pokojnino za sirote.


Julij 2012 17

Poglavje VII: Nadomestila za preživele družinske člane

Kdaj imate pravico do nadomestil za preživele družinske člane?

Upravičenci do pokojnine za preživele družinske člane so vdovci, vdove in sirote.

Pogoji za pridobitev pravice do pokojnine za preživele družinske člane so izpolnjeni, če

je pokojni prejemal starostno ali invalidsko pokojnino ali bil do nje upravičen ali če je

njegova smrt posledica nezgode pri delu ali poklicne bolezni. Sirote so lahko

upravičene do nadomestila za preživele družinske člane (sirote), če je preminul starš

izpolnjeval vsaj polovico let zahtevanih za upravičenost do invalidske pokojnine (torej

vsaj 2 leti in 6 mesecev v zadnjih desetih letih ali 5 let v zadnjih 20 letih. Prav tako

morajo biti vzdrževani in mlajši od 26 let, če nadaljujejo s šolanjem ali poklicnim

izobraževanjem.

Kaj obsega kritje?

Zneski

Preživeli zakonec:

osnovni znesek: pavšalno nadomestilo v višini2 230 CZK (87 EUR) na mesec;

odstotni delež: 50 % od odstotnega deleža, do katerega je umrli bil ali bi bil

upravičen.

Če se zakonec ponovno poroči, se pokojnina preneha izplačevati in se izplača enkratni

znesek v višini 12-kratnega zneska mesečne pokojnine.

Otroci, ki so izgubili enega starša, in sirote:

osnovni znesek: pavšalno nadomestilo v višini 2 230 CZK (87 EUR) na mesec;

odstotni delež:

otroci, ki so izgubili enega starša: 40 % od odstotnega deleža, do katerega je

umrli bil ali bi bil upravičen.

sirote po obeh starših: 40 % od odstotnega deleža pokojnine vsakega od

staršev.

Minimalna pokojnina:

osnovni znesek: pavšalno nadomestilo: 2 230 CZK (87 EUR) mesečno;

odstotni delež:

vdovci/vdove: 385 CZK (15 EUR) mesečno;

otroci, ki so izgubili enega ali oba starša: 308 CZK (12 EUR) na mesec.

Pokojnina za vdovca/vdovo se vedno dodeli za obdobje enega leta od datuma smrti.

Izplačuje se tudi po tem obdobju, če preživeli zakonec izpolnjuje naslednje pogoje:

je dopolnil upokojitveno starost;

mu manjkajo manj kot štiri leta do dopolnitve upokojitvene starosti za moške;

ima tretjo stopnjo invalidnosti;

skrbi za vzdrževanega otroka ali


Julij 2012 18

skrbi za otroka ali starša pokojnega zakonca, ki živi v istem gospodinjstvu in ima

drugo do četrto stopnjo odvisnosti.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za preživele družinske člane?

Zahtevke je treba vložiti pri uradu Uprave za socialno varnost v okrožju, v katerem

ima prosilec stalno prebivališče.


Julij 2012 19

Poglavje VIII: Nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Kdaj imate pravico do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Vsak delodajalec, ki zaposluje vsaj enega zaposlenega, je v skladu z zakonodajo

zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi bila povzročena zaposlenemu kot posledica

nezgode pri delu ali poklicne bolezni. To zavarovanje daje vsem zaposlenim brez

izjeme, članom njihove družine in tudi nekaterim skupinam oseb (na primer

upokojencem in študentom) niz ugodnosti. Vsa podjetja in organizacije morajo

prispevati k obveznemu zavarovanju, da so zaposleni zavarovani za tveganja poškodb,

bolezni ali smrti, posledično ali neposredno povezanih z opravljanjem svoje poklicne

dejavnosti. Kar zadeva poklicne bolezni, velja za podjetja mešani sistem, izdelan na

podlagi seznama bolezni. Pri nekaterih poklicih ali ekoloških tveganjih najvišje zgornje

meje izpostavljenosti določi pristojni organ službe za industrijsko higieno. Da lahko

zaprosite za nadomestila, ni določeno minimalno trajanje izpostavljenosti tem

okoliščinam, kemičnim sredstvom ali nevarnemu hrupu.

Kaj obsega kritje?

Začasna nezmožnost

Zaposleni lahko v primeru začasne nezmožnosti sami izberejo zdravnika, razen za

preventivno oskrbo, ki jo zagotavljajo zdravstveni domovi podjetij. Stroške

zdravstvenih storitev, ki jih s skupnim izrazom imenujemo „ustrezni stroški“ (določeni

z zakonom), krije delodajalec. Trajanje nadomestil je neomejeno. Nadomestilo za

izgubo dohodka kot posledice nezmožnosti za delo se izplačuje do starosti 65 let.

Delodajalec je neomejeno odgovoren za odškodnino, dokler ni popolnoma ali delno

odvezan svoje odgovornosti. Znesek nadomestil ustreza razliki med povprečnimi

dohodki zaposlenega pred nezgodo ali nastankom poklicne bolezni in celotnim

zneskom nadomestil za bolezen.

Trajna nezmožnost

Ob trajni nezmožnosti zdravnik, ki ga posebej imenuje Češke uprava za socialno

varnost, določi stopnjo nezmožnosti bolnika. Oseba se šteje za popolnega invalida, če

ta stopnja pade za 66 %. Delna invalidnost ustreza znižanju za 33 %. (V danih

primerih posameznik prejme invalidsko pokojnino).

Izračun pokojnine (nadomestila) temelji na prejšnjih dohodkih, to je povprečnem

bruto dohodku v treh mesecih pred nezmožnostjo. Nadomestilo jamči, da dohodki

zavarovanca po nezgodi ali bolezni ostanejo enaki povprečni plači, ki jo je prejemal

pred zavarovalnim primerom, in upošteva morebitna nadomestila za invalidnost, ki se

izplačajo zaradi nezgode ali bolezni. Delodajalec to nadomestilo izplačuje vsak mesec

do konca koledarskega meseca, v katerem je upravičenec dopolnil 65 let. Za

vzdrževane osebe ali osebe, ki potrebuje pomoč tretje osebe, ni predviden nikakršen

dodatek. Seštevanje z novim dohodkom iz poklicne dejavnosti je mogoče, ker se

nadomestilo za izgubo dohodka določi glede na znesek dohodkov, prejetih po nezgodi

pri delu. Obstaja tudi možnost seštevanja z drugimi pokojninami.


Julij 2012 20

Druga nadomestila

Nadomestilo za škodo in zmanjšanje družbenih dejavnosti se izračuna na podlagi

sistema točk, ki jih vpiše zdravnik.

Nadomestilo za materialno škodo, to je za vsako škodo, ki je posledica nezgode pri

delu ali poklicne bolezni, za katero se ne plača prej navedena odškodnina (nezmožnost

opravljanja gospodinjskih opravil, ki pomeni odvisnost od plačane pomoči).

Nadomestilo „ustreznih stroškov“, povezanih z zdravljenjem, se nakaže osebi, ki je

plačala medicinsko zdravljenje.

Zaščitene delavnice in delovni prostori omogočajo dostopnost do zaposlitev osebam, ki

nimajo možnosti dostopa do običajnega trga delovne sile. V zaščitenih delavnicah več

kot 60 % delovne sile predstavljajo osebe z zmanjšano zmožnostjo za delo. V

zaščitenem delovnem prostoru dela manj takšnih oseb, a je prilagojen dejavnostim

ene ali več invalidnih oseb; lahko se tudi prilagodi potrebam invalidne osebe, ki dela

doma. Te programe financira Javna agencija za zaposlovanje na zahtevo delodajalca,

invalidne osebe ali predstavniškega organa.

Rehabilitacijo navadno upravljajo javne službe za zaposlovanje, ki krijejo stroške

usposabljanja in tudi stroške prehrane, nastanitve ter prevoza, če usposabljanje

poteka daleč od doma. Programi usposabljanja ponavadi ne trajajo dlje kot tri mesece.

Delodajalci so dolžni prilagoditi delovni prostor invalidnim osebam in jim zagotoviti

poklicno usposabljanje. Vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 20 zaposlenih, morajo

najmanj 4,5 % svojih delovnih mest zapolniti z invalidnimi osebami in 0,5 % dodatnih

mest z osebami z visoko stopnjo nezmožnosti za delo. Območne agencije za

zaposlovanje pomagajo invalidnim osebam pri njihovem iskanju zaposlitve, prilagojene

njihovemu stanju. Na voljo imajo posebne svetovalce, ki so v neposrednem stiku z

delodajalci.

V primeru smrti

Ob smrti zadevne osebe:

nadomestilo stroškov oskrbe za preživele družinske člane, ki se izplača preživelim

družinskim članom, ki jih je umrli zavarovanec vzdrževal ali zanje skrbel;

enkratna pavšalna odškodnina za preživele družinske člane:

zakonec: 240 000 CZK (9 317 EUR);

sirota: (vzdrževani otrok): 240 000 CZK (9 317 EUR);

starš(i) umrlega (ki živijo v istem gospodinjstvu): 240 000 CZK (9 317 EUR);

V kolektivnih pogodbah ali internih pravilnikih, ki jih sprejmejo delodajalci, se

lahko določijo višji zneski;

nadomestilo za dohodke do 50 % (oz. 80 %) povprečnih mesečnih prihodkov

zaposlenega, če v družini ni drugih dohodkov;

povračilo stroškov preživljanja preživelim družinskim članom. Ni nobenega pogoja

glede roka dostopa do povračila ali starosti, poklicnega statusa itd. zakonca;

povračilo pogrebnih stroškov osebi, ki jih je plačala: obvezna nadomestila za

pogrebne stroške, ki se vsem preživelim članom plačajo iz javnega sistema socialne

pomoči, se odštejejo od tega zneska.

sirote so upravičene do pokojnine za preživele družinske člane.


Julij 2012 21

Znesek pomoči ob smrti (pogrebnina) znaša 5 000 CZK (194 EUR). Izplača se vsaki

osebi, ki je organizirala pogreb tretje osebe, ki je na dan svoje smrti imela stalno

prebivališče v Češki republiki in imela vzdrževanega otroka. Pomoč ob smrti je del

sistema državne socialne pomoči.

Kako je omogočen dostop do nadomestila za poškodbe pri delu in

poklicne bolezni?

Za nadomestilo je odgovorno podjetje, v katerem je zaposleni nazadnje delal, preden

je zbolel. Obstajajo roki za prijavo, ki začnejo teči od prvega pojava kakršnih koli

simptomov.


Julij 2012 22

Poglavje IX: Družinski prejemki

Kdaj imate pravico do družinskih prejemkov?

Otroški dodatek

Sistem otroških dodatkov (Přídavek na dítě) je univerzalen sistem, ki se financira prek

splošne obdavčitve in zagotavlja nadomestila, odvisna od premoženja in vezana na

dohodek, vsem prebivalcem, katerih otroci prebivajo v Češki republiki.

Upravičenci so vsi otroci s stalnim prebivališčem. Nadomestilo se lahko izplačuje do

konca obveznega šolanja (običajno do 15. leta), vendar se lahko podaljša do 26. leta,

če otrok obiskuje visoko šolo ali se poklicno usposablja ali ne more delati ali se

usposabljati za prihodnji poklic zaradi resnih zdravstvenih težav. Do otroškega

dodatka so upravičene družine, katerih dohodek je nižji od 2,4-kratnika eksistenčnega

minimuma za družino (Životní minimum).

Starševski dodatek

Starševski dodatek (Rodičovský příspěvek) je namenjen staršem, ki sami ves čas

skrbijo za otroka v zgodnji starosti. Gre za sistem splošne varnosti, ki se financira iz

davkov in zagotavlja kritje po fiksni stopnji osebam, za katere velja češka zakonodaja

ali prebivajo v Češki republiki in katerih otroci prebivajo v Češki republiki. Starši so

upravičeni do starševskega dodatka, kadar sami ves čas skrbijo za najmlajšega otroka

v družini.

Pomoč ob rojstvu otroka

To je enkratno nadomestilo za družine z nizkimi dohodki za pomoč pri kritju stroškov,

povezanih z rojstvom prvega otroka. Družine so upravičene do pomoči ob rojstvu

otroka, če družinski dohodek v koledarskem četrtletju pred rojstvom otroka ne

presega 2,4-kratnika eksistenčnega minimuma za družino.

Druga nadomestila

Drugi družinski prejemki vključujejo:

pomoč za posvojence;

dodatek rejniškim staršem;

pomoč ob sprejemu otroka v rejništvo;

pomoč za motorni voziček.

Kaj obsega kritje?

Otroški dodatek

Znesek otroškega dodatka je fiksen glede na starost otroka. Zneski so naslednji:

500 CZK (19 EUR) za otroke, mlajše od šest let;

610 CZK (24 EUR) za otroke med šestim in 15. letom;

700 CZK (27 EUR) za otroke med 15. in 26. letom.


Julij 2012 23

Starševski dodatek

Starševski dodatek je zagotovljen do skupnega zneska v višini 220,000 CZK (€ 8.541)

in prejemanj do četrtega rojstnega dneva otroka.

Pod pogojem, da ima vsaj eden izmed staršev zdravstveno zavarovanje, lahko starš

izbere tudi znesek dodatka (z določenimi omejitvami) in s tem tudi trajanje

prejemanja.

Starševski dodatek se izračuna z referenčno dnevno osnovo, ki se uporablja za

izračunavanje nadomestila v primeru bolezni.

Ta dodatek ne vključuje pregleda sredstev; starš lahko opravlja poklicno dejavnost in s

tem ne izgubi upravičenosti do starševskega dodatka. Vendar mora starš zagotoviti, da

je otrok med njegovo/njeno zaposlitvijo v varstvu.

Ta dodatne podrobnosti glejte preglednice MISSOC

Pomoč ob rojstvu otroka

Pomoč ob rojstvu znaša 13 000 CZK (505 EUR) za prvega živorojenega otroka. V

primeru dvojčkov (ali rojstva več otrok hkrati) pomoč znaša 19 500 CZK (757 EUR).

Kako je omogočen dostop do družinskih prejemkov?

Družinske prejemke upravljajo regionalni uradi za in njihova pogodbenega mesta.

http://www.missoc.org/MISSOC/comparativeTables


Julij 2012 24

Poglavje X: Brezposelnost

Kdaj imate pravico do nadomestil za primer brezposelnosti?

Češki sistem socialnega zavarovanja predvideva nadomestila za primer brezposelnosti,

vezana na prejemke, za največ pet mesecev (osem mesecev za osebe med 50. in 55.

letom starosti, 11 mesecev za osebe nad 55. letom starosti). Do tega nadomestila so

upravičeni vsi češki državljani, dokler izpolnjujejo naslednje pogoje:

zavarovanec ne dela ali ne študira;

zavarovanec je prijavljen kot iskalec zaposlitve na regionalnem uradu za delo in ne

izpolnjuje pogojev za upravičenost do nadomestil za starost.

zavarovanec je moral biti vključen v osnovno pokojninsko zavarovanje najmanj 12

mesecev v zadnjih dveh letih, in sicer na podlagi zaposlitve ali kake druge poklicne

dejavnosti (ali nadomestnega obdobja zaposlitve – npr. osebna skrb za otroka).

Iskalec zaposlitve, ki ne upošteva nekaterih pogojev (v glavnem pri sodelovanju z

regionalnim uradom za delo), se izključi iz registra urada za delo. Po šestih mesecih se

lahko ponovno vpiše. Prav tako mora povrniti vsa nadomestila, ki so bila napačno

izplačana.

Dokler ste upravičeni do plačila odpravnine, se nadomestilo za primer brezposelnosti

ne izplačuje. Nadomestilo za primer brezposelnosti se začne izplačevati, ko se obdobje

plačevanja odpravnine konča (npr. po 3 mesecih).

Večkratna nadomestila

Nadomestilo za primer brezposelnosti se lahko sešteva z družinskimi dodatki,

nadomestili v primeru materialnih potreb (Dávky pomoci v hmotné nouzi) in

nadomestili iz naslova socialne pomoči za invalide. Nadomestilo za primer

brezposelnosti se ne more združevati z dohodki iz dela.

Prosilec lahko opravlja poklicno dejavnost za krajši čas za največ tri mesece, kadar

sprejme zaposlitev, ki ni primerna glede na njegovo usposobljenost in izkušnje ter

obveznost prispevanja v sistem pokojninskega zavarovanja.

Kaj obsega kritje?

Odločilni dejavnik za znesek nadomestil za brezposelnost so prejšnji dohodki in

trajanje brezposelnosti. Nadomestila za primer brezposelnosti se izračunajo na podlagi

neto mesečnih dohodkov zadnjega četrtletja. Za osebo, ki je izpolnila pogoj predhodne

zaposlitve prek obdobij nadomestne zaposlitve ali ki ne more dokazati zneska

povprečnih mesečnih neto prejemkov ali za katero tega zneska ni mogoče oceniti, se

uporabi drugačna referenčna vrednost, tj. povprečni nacionalni prejemki v obdobju od

prvega do tretjega četrtletja koledarskega leta pred letom, v katerem je bil vložen

zahtevek za nadomestilo.

Znesek nadomestila za primer brezposelnosti se postopoma znižuje, kot sledi:

65 % referenčnih osebnih prejemkov za prva dva meseca;

50 % referenčnih prejemkov za naslednja dva meseca;


Julij 2012 25

45 % referenčnih prejemkov za preostalo obdobje podpore;

60 % referenčnih prejemkov med prekvalifikacijo;

45 % referenčnih prejemkov med celotnim obdobjem podpore, če je oseba prekinila

delovno razmerje na lastno željo ali v dogovoru z delodajalcem.

Najvišji znesek nadomestila za primer brezposelnosti je 0,58-kratnik (med

prekvalifikacijo: 0,65) povprečnih nacionalnih prejemkov v obdobju od prvega do

tretjega četrtletja koledarskega leta pred letom, v katerem je bil vložen zahtevek za

nadomestilo.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za primer brezposelnosti?

Prosilci se morajo na uradu za delo prijaviti kot iskalci zaposlitve ter vložiti zahtevek

za nadomestilo za primer brezposelnosti in izpolnjevati pogoje za upravičenost.


Julij 2012 26

Poglavje XI: Minimalna sredstva

Kdaj imate pravico do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev?

Pomoč v primeru materialnih potreb

Sistem pomoči v primeru materialnih potreb (SAMN, Systém pomoci v hmotné nouzi)

zagotavlja zajamčene minimalne prejemke za podporo. Sistem je namenjen ljudem z

nezadostnim dohodkom. Njegov cilj je zagotoviti osnovne potrebe za življenje in

nastanitev. Glavni pogoj sta nizek dohodek in majhna verjetnost, da bi se ta dohodek

zvišal z lastnim trudom (delo, uporaba premoženja in drugih prednostnih terjatev).

Prejemki v okviru tega sistema so odvisni od dohodka.

Kaj obsega kritje?


V okviru tega sistema se zagotavljajo trije prejemki:

dodatek za življenje (Příspěvek na živobytí) je prejemek, ki se dodeli osebi ali

družini z nezadostnim dohodkom za zadovoljitev osnovnih potreb (razen potreb v

zvezi z nastanitvijo). Določi se kot razlika med ‘razsežnostjo življenja’ osebe ali

družine ter dohodka zadevne osebe ali družine, zmanjšana za razumne

stanovanjske stroške (razumni stanovanjski stroški so stanovanjski stroški, ki niso

višji od 30 %, v Pragi 35 %, dohodka osebe ali družine). Razsežnost življenja se

določi za vsak primer posebej in temelji na oceni dohodka, truda in možnosti osebe

ali družine;

stanovanjski dodatek (Doplatek na bydlení) je prejemek, ki se zagotavlja osebi ali

družini z nezadostnim dohodkom za kritje upravičenih stanovanjskih stroškov.

Izračuna se tako, da zapolni vrzel med plačilom upravičenih stanovanjskih stroškov

in razsežnostjo življenja. Upravičeni stanovanjski stroški vključujejo najemnino,

stanovanjske storitve in stroške za energijo;

takojšnja izredna pomoč (Mimořádná okamžitá pomoc) je enkratni prejemek, ki se

dodeli osebam v negotovih razmerah, ki so zakonsko določene. Višina prejemka je

odvisna od razmer, ki naj bi jih ta prejemek izboljšal.

Kako je omogočen dostop do prejemkov za zagotavljanje minimalnih

sredstev?


Socialna pomoč je organizirana na osrednji ravni, vendar pa prejemke izplačujejo

regionalni uradi za delo in njihove točke za stike, pri čemer po vsej državi veljajo

enaki pogoji. Točke za stike urada za delo ocenijo položaj osebe, potrebne pomoči, na

njeno prošnjo. Odločitev o dodelitvi prejemka se sprejme, potem ko se v predpisani

obliki predloži zahtevek za izplačilo prejemka.


Julij 2012 27

Pripravljenost za delo je osnovni pogoj, da se oseba obravnava kot oseba z

materialnimi potrebami. Prejemniki, razen če so zaposleni ali v kakšnem drugem

podobnem razmerju, morajo:

biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve;

aktivno iskati delo:

sprejeti kakršno koli zaposlitev (tudi za krajši čas ali z nižjim plačilom);

sodelovati v programih aktivne politike zaposlovanja, javnih delih, delih v okviru

javnih storitev itd.

Nekatere osebe so izključene iz delovne aktivnosti zaradi starosti, zdravstvenega

stanja ali družinskih razmer (npr. osebe, stare 68 let ali več, upokojenci, invalidne

osebe, starši, ki skrbijo za majhne otroke, negovalci oseb, ki potrebujejo oskrbo,

vzdrževani otroci in začasno nezmožne osebe zaradi bolezni).

Pred dodelitvijo prejemka je potrebno socialno delo s posamezniki ali družinami.

Preučitev socialnih razmer in obiski na domu so sestavni del ocene v okviru sistema

pomoči v primeru materialnih potreb.


Julij 2012 28

Poglavje XII: Dolgotrajna oskrba

Kdaj imate pravico do dolgotrajne oskrbe?

Dolgotrajno oskrbo potrebujejo starejše osebe, invalidne osebe ter osebe s kronično

boleznijo, ki težko skrbijo zase in niso samostojne (merila instrumentalnih dnevnih

življenjskih aktivnosti (Instrumental Activities of Daily Living, IADL: pomoč pri

gospodinjskih opravilih, priprava hrane, nakupovanje, prevoz, družbene aktivnosti

itd.); vključuje tudi tiste, ki potrebujejo višjo raven oskrbe (merila dnevnih življenjskih

aktivnosti (Activities of Daily Living, ADL): osebna higiena, pomoč pri oblačenju,

hranjenje, priprava za spanje in pomoč pri vstajanju iz postelje, vstajanje, sedanje,

hoja in orientacija v bližnji okolici itd.).

Kaj obsega kritje?

Institucionalne storitve vključujejo socialno oskrbo (podpora pri samopomoči) in

zdravstveno oskrbo (bolniška nega), ki se zagotavljata v okviru dolgotrajne oskrbe.

Nepoklicni negovalci (družinski člani, prijatelji in drugi prostovoljci) prispevajo k tej

oskrbi v domačem okolju vzdrževane osebe.

Glavno nadomestilo v okviru storitev socialne oskrbe je dodatek za oskrbo, ki je

nadomestilo, namenjeno posameznikom, odvisnim od oskrbe, da uredijo potrebno

oskrbo ali storitve. Znesek dodatka za oskrbo se razlikuje glede na starost

upravičencev (mlajši ali starejši od 18 let) in stopnjo odvisnosti (na podlagi ocene

možnosti za samopomoč (ADL, IADL) znaša od 800 CZK (31 EUR) do 12 000 CZK (466

EUR) na mesec. Uporabniki krijejo stroške oskrbe iz dodatka za oskrbo, ki ga prejmejo

od države.

Oseba, ki potrebuje oskrbo, ne more izbirati med storitvami in denarnimi nadomestili,

vendar pa lahko denarno nadomestilo (dodatek za oskrbo) porabi za strokovno ali

neformalno oskrbo.

Kako je omogočen dostop do dolgotrajne oskrbe?

Dolgotrajna oskrba državljanov se ne zagotavlja v okviru enega sistema, temveč je

delno vključena v sistem zdravstvenega varstva in v sistem socialnih storitev, ki ga

upravlja Ministrstvo za delo in socialne zadeve.

V sistemu socialnih storitev odvisnost oseb od oskrbe, ki so upravičene do dodatka za

oskrbo, ocenita socialni delavec, zaposlen v regionalnem uradu za delo (kar zadeva

socialno odvisnost), in zdravnik (kar zadeva odvisnost zaradi zdravstvenega stanja).

Ponovna ocena se opravi, ko vzdrževana oseba dopolni 18 let ali ko je potekla

veljavnost zdravniškega mnenja zaradi spremembe zdravstvenega stanja.

Za vzdrževane osebe skrbijo poklicni ponudniki storitev v institucijah ali doma, s

sodelovanjem nepoklicnih negovalcev (zlasti v domačem okolju).


Julij 2012 29

Priloga: Podatki o ustanovah in koristne spletne strani

Če imate vprašanja v zvezi s socialno varnostjo, ki zadevajo več kot eno državo EU,

lahko poiščete ustanovo, na katero se lahko obrnete, na seznamu ustanov, ki ga vodi

Evropska komisija in je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/social-security-

directory.

Ministrstvo za delo in socialne zadeve (MOLSA):

Ministerstvo Práce a Sociálních Věcí

Na Poricnim pravu 1

128 01 Praha 2

E-naslov: [email protected]

http://www.mpsv.cz

MOLSA

Oddelek za trg dela

Sekce trhu práce

Na Poricnim pravu 1

128 01 Praha 2

E-naslov: [email protected], [email protected]

http://www.ssz.mpsv.cz

Češka uprava za socialno varnost:

Česká Správa Sociálního Zabezpečení

Krizova 25

225 08 Praha 5


http://www.cssz.cz

Ministrstvo za zdravje:

Ministerstvo Zdravotnictví

Palackeho namesti 4

128 00 Praha 2


http://www.mzcr.cz

Center za mednarodna povračila

Centrum mezistátních úhrad

nám. W. Churchilla 2

113 59 Praha 3


http://www.cmu.cz

Urad za delo Češke republike – GD

Úřad práce České republiky- Generální ředitelství

Karlovo náměstí 1

128 01 Praha 2


http://Portal.mpsv.cz/upcr

http://ec.europa.eu/social-security-directory

http://ec.europa.eu/social-security-directory

mailto:[email protected]

http://www.mpsv.cz/



http://www.ssz.mpsv.cz/


http://www.cssz.cz/


http://www.mzcr.cz/


http://www.cmu.cz/


http://portal.mpsv.cz/upcr

Documents

Vaše pravice iz socialne varnosti - European Commissionec.europa.eu/employment_social/empl_portal/SSRinEU/Your social security... · Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje