VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJUŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Marko Rebolj, u.d.i.e.Marko Rebolj, u.d.i.e.

JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OSEBESTAREJŠE OSEBE

Marko Rebolj 2

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE UvodUvod

Želel bi predstaviti samo dve podrobnosti iz širokega področja javljanja požara, ki se nanašata predvsem na javljanje požara v domovih za starejše osebe:

Nevarnost ne-delovanja sistema požarnega javljanja v določenih okoliščinah(tehnični problem).

Usposobljenost zaposlenih, da se pravilno odločijo v primeru alarma s požarne centrale (organizacijski problem).

Marko Rebolj 3


Tehnika: Tehnika: javljanje, javljanje,

dimnidimni javljalniki, javljalniki, CO javljalniki, CO javljalniki,

drugi požarni plinski javljalnikidrugi požarni plinski javljalniki

Marko Rebolj 4


viši

na s

trop

a

razdalja med javljalniki

razdalja od stene

Tehnika: Tehnika: dimnidimni javljalnik javljalnik

Produkti gorenja dospejo do javljalnikov s konvekcijo

Pogoj za javljanje je prodor dima v javljalnik

Marko Rebolj 5

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Tehnika: dimni ali CO javljalniki?Tehnika: dimni ali CO javljalniki?

V nekaterih primerih lahko pride do preprečitve prodora dima v javljalnik zaradi razslojevanja - zrak pod stropom je toplejši od dima nizkoenergijskega požara npr. tlečega požara posteljnine ali v oblazinjenem pohištvu.

V takih primerih požarna centrala ne more javiti požara. Spodnja slika je posledica resničnega požara v domu

upokojencev.

Marko Rebolj 6

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Tehnika: dimni ali CO javljalniki?Tehnika: dimni ali CO javljalniki?

Rešitev tega problema je možna z uporabo posebnih javljalnikov, predvsem aspiracijskih, specialnih temperaturnih, detekcija s pomočjo videokamere ipd.

Nobena od zgoraj omenjenih rešitev zaradi previsoke cene za domove upokojencev in podobne ustanove ne pride v poštev.

Za manjše prostore do 50 m2 je primerna uporaba požarnih CO javljalnikov, ki pa jih je treba uporabiti zelo preudarno, saj to niso univerzalni javljalniki, ki bi lahko na splošno nadomestili optične dimne javljalnike.

Marko Rebolj 7


CO

Požar v notranjosti oblazijenega pohištva

Tehnika: dimni ali CO javljalniki?Tehnika: dimni ali CO javljalniki?

Marko Rebolj 8


COCO

CO

CO doseže oddaljeni javljalnik z difuzijo

Požar v notranjosti oblazijenega pohištva


Marko Rebolj 9


Pregrevanje Tlenje Žarenje Začetek plamena Razvit požar

Temperaturni

IonizacijskiOptični

Kombinirani

Obču

tljiv

ost

Obču

tljiv

ost

CO

Relativna občutljivostRelativna občutljivost javljalnikov za različe vrste požara javljalnikov za različe vrste požara


MOST

Marko Rebolj 10


Velikost prostora: 40 m x 20 m x 3 m

Tleči požar v notranjosti oblazinjenega pohištvaTleči požar v notranjosti oblazinjenega pohištva


Marko Rebolj 11


Rezultati z večjega objekta:

vgrajenih 3000 javljalnikov,

od tega 250 CO v spalnicah, študentskih kuhinjah, gledališču (oder, garderobe),

prej 25 do 40 lažnih alarmov letno, po vgradnji CO nič več,

ob pravem požaru javljanje OK,

število tehničnih alarmov malenkost višje.

Tehnični podatki za CO javljalnik:

občutljivost 30/45/60/75 ppm CO,

različne zakasnitve (30/60 sekund),

možnost avtomatskega testiranja s strani centrale,

življenska doma el.kem celice 7 let,

temperaturno področje delovanja 0 do 40 °C (kratkotrajno -10 do 50°C).


Marko Rebolj 12


Značilni plini ob požaru:

ogljikov monoksid,

ogljikov dioksid, Voda, dušikovi oksidi

NOx , dušikovodiki NHx, drugi, odvisno od

požara.

Tehnika: drugi plinski požarni javljalnikiTehnika: drugi plinski požarni javljalniki

MOST javljalnik (Metal Oxid Sensor Technology)

zazna značilne požarne pline, ki normalno niso prisotni v atmosferi, že ob pregrevanju kot tudi tiste, značilne za razvit požar,

primeren za odkrivanje požara v najzgodnejši fazi pregrevanja in tlenja,

primeren tudi za odkrivanje razvitega požara z dimom ali brez dima.

MOST javljalniki so še v fazi razvoja. Lahko bodo univerzalno uporabni in bodo omogočali zanesljivejše in zgodnejše javljanje požara z manj lažnimi alarmi

Marko Rebolj 13


Organizacija: Organizacija: usposobljenost zaposlenih, usposobljenost zaposlenih,

požarna centrala, požarna centrala, ukrepanje ob alarmuukrepanje ob alarmu

Marko Rebolj 14

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Organizacija: Usposobljenost zaposlenihOrganizacija: Usposobljenost zaposlenih

Verjamem, da so v domovih izpolnjene vse zakonske zahteve glede sistema za javljanje požara in alarmiranje:

predhodne dejavnosti, ki se zaključijo s Študijo požarne varnosti,

kvalitetno projektiranje sistema za javljanje požara, vgradnja sistema, ki jo izvedejo za to usposobljeni monterji, interni preskusi delovanja in predaja

uporabnikom/upravljalcem, izveden neodvisni pregled s potrebnimi preskusi in izdajo

Potrdila o brezhibnosti, izvršeno usposabljanje ljudi, ki so odgovorni za delovanje

sistema za javljanje požara (največkrat hišnik), redno vzdrževanje sistema s preventivnimi pregledi 4x letno

in sprotnim odpravljanjem napak, po preteku pet let od prvega neodvisnega pregleda ponovni

pregled in izdaja potrdila o brezhibnosti.

Marko Rebolj 15


Kljub izpolnjevanju vseh zakonskih zahtev pa se lahko v primeru pravega požara pokažejo problemi, ki zmanjšujejo prednost zgodnjega odkrivanja požara:

za požarni sistem zadolžena oseba (hišnik), ki dobro pozna centralo in sistem, običajno ni prisoten,

ostali zaposleni ali niso bili usposobljeni ali pa so znanje, pridobljeno na usposabljanju že pozabili ali pa se zaradi panike ne znajdejo in ne ukrepajo pravilno.

V nadaljevanju bom na kratko predstavil osnovne postopke za pravilno uporabo podatkov, prikazanih na požarni centrali. Prikazana je modernejša, a postopki so podobni tudi pri starejših centralah.

Organizacija: Usposobljenost zaposlenihOrganizacija: Usposobljenost zaposlenih

Marko Rebolj 16

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Požarna centralaPožarna centrala

Normalno stanje požarne centrale:

na centrali sme in mora svetiti samo lučka napajanje,

v nasprotnem primeru je treba poklicati zadolženega za požarno javljanje (hišnika).

To velja enako tudi za starejše centrale!

Marko Rebolj 17


Požarna centrala javlja alarm:

dodatno se prižge lučka Alarm 1. stopnje,

prižge se LCD zaslon in izpišejo podrobni podatki o mestu požara,

pomemben je podatek o številki sobe spodaj,

vklopi se vgrajena sirena.

Marko Rebolj 18



dodatno se prižge tudi lučka ALARM V SKUPINAH, ki v prikazanem primeru kaže skupino 4.

Kje je ta skupina, se lahko prebere na tabeli v spodnjem delu centrale...

Marko Rebolj 19



…lahko pa se podatek o skupini prikliče na zaslon s pritiskom na tipko DESNO,

ponovni pritisk na tipko DESNO prikaže še podrobnejše podatke, odvisno od tega, kaj je bilo v centralo vpisano, npr. točen čas:

Marko Rebolj 20


Pri večini požarnih sistemov je alarmiranje dvostopenjsko:

takoj po sproženju avtomatskega javljalnika se požarna centrala postavi v alarm 1. stopnje in prične z odštevanjem programirane zakasnitve prve stopnje (30 s),

v kolikor nihče ne posreduje na centrali, se po preteku te zakasnitve vklopi alarm 2. stopnje z ustreznimi posledicami:

vklop zunanjih siren, proženje sistemov za preprečevanje širjenja požara: odpiranje

dimnih loput, zapiranje protipožarnih/protidimnih vrat, proženje vgrajenega gašenja … (kar je v sistem vgrajeno),

prenos alarma na gasilce (če je izveden).

30 s

avtomatski javljalnik

ročni javljalnik takoj sproži alarm 2. stopnje

alarm 1. stopnje alarm 2. stopnje

aktivnosti ob alarmu 2. stopnje

Marko Rebolj 21


V kolikor v času odštevanja zakasnitve 1. stopnje kdorkoli pritisne na tipko izklop notranje sirene, se zakasnitev do druge stopnje podaljša za čas, ki je vprogramiran v centralo. Ta dodatni čas omogoča osebju, da preveri ali je pravi ali lažni alarm.

Po ugotovitvi, da gre za pravi alarm, je treba sprožiti najbližji ročni javljalnik, da centrala takoj preide v 2. stopnjo alarma.

V kolikor gre za lažni alarm, se je treba pred potekom zakasnitve vrniti do centrale in jo po pravilnem postopku resetirati.

V kolikor ni nobene dodatne aktivnosti, centrala sama po preteku dodatne zakasnitve preide v 2. stopnjo alarma

30 s

avtomatski javljalnik

ročni javljalnik takoj sproži alarm 2. stopnje

alarm 1. stopnje alarm 2. stopnje

aktivnosti ob alarmu 2. stopnje

dodatna zakasnitev do 2. stopnje

Marko Rebolj 22


Po prehodu centrale v 2. stopnjo alarma se prižge še lučka POŽARNI ALARM 2 lahko tudi PRENOS IZVRŠEN in GAŠENJE

Marko Rebolj 23


Kakšen je torej pravilni postopek po sproženju alarma: pritisniti na tipko IZKLOP NOTRANJE SIRENE, da se podaljša

čas do 2. stopnje alarma, iz centrale prebrati točno lokacijo alarma, osebno preveriti na tej lokaciji, ali je pravi požar:

če je pravi požar: poiskati najbližji ročni javljalnik in ga sprožiti, da se vklopi 2. stopnja alarma, ter po možnosti pričeti z gašenjem z ročnim gasilnikom,

če je lažni alarm: se takoj vrniti k centrali in jo po predpisanem postopku resetirati.

Ko centrala preide v 2. stopnjo alarma se takoj vklopijo močnejše sirene po vsem objektu. Ukrepati je treba po sprejetem Požarnem redu

Starejše centrale in tudi novejše brez adresnega sistema javijo lokacijo samo do skupine (cone) natančno. V takem primeru so pred vsako sobo nameščeni paralelni indikatorji, lučke, ki brez vstopanja v sobo pokažejo, kje se je sprožil alarm.


VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJUŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Marko Rebolj, u.d.i.e.Marko Rebolj, u.d.i.e.

JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA STAREJŠE JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OSEBEOSEBE

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST

Vprašanja???Vprašanja???

Documents

VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU