Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
POMEN STANDARDIZACIJE KORPORATIVNIH AKCIJ
Ljubljana, november 2011 ALENKA OTRIN
IZJAVA
Študentka Alenka Otrin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala
pod mentorstvom doc. dr. Berk Skok Aleša, in da v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o
avtorskih in sorodnih pravicah dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.
V Ljubljani, dne 11. 11. 2011 Podpis: ________________________________
i
KAZALO
UVOD ........................................................................................................................................ 1
1. OPREDELITEV IN VRSTE KORPORATIVNIH AKCIJ ................................................ 3
1.1. Kaj so korporativne akcije ........................................................................................... 3
1.2. Najpogostejše korporativne akcije pri lastniških vrednostnih papirjih ....................... 3
1.2.1. Dividende ............................................................................................................. 3
1.2.2. Reinvestiranje dividend ........................................................................................ 5
1.2.3. Bonus in cepitev ................................................................................................... 5
1.2.4. Konsolidacija ........................................................................................................ 6
1.2.5. Razdružitev ali oddelitev ...................................................................................... 6
1.2.6. Izdaja pravic ......................................................................................................... 7
2. POTEK KORPORATIVNIH AKCIJ IN POSTOPEK OBVEŠČANJA ............................ 9
2.1. Potek korporativnih akcij............................................................................................. 9
2.2. Sodelujoči pri korporativni akciji .............................................................................. 10
2.3. Prednosti koriščenja skrbniških storitev .................................................................... 10
2.4. Obveščanje o korporativnih akcijah .......................................................................... 12
2.5. Sistem S.W.I.F.T. ...................................................................................................... 13
3. TVEGANJA PRI KORPORATIVNIH AKCIJAH .......................................................... 15
3.1. Naraščajoče število in kompleksnost korporativnih akcij ......................................... 15
3.2. Pridobivanje informacij iz več različnih virov .......................................................... 16
3.3. Zlata kopija ................................................................................................................ 16
3.4. Ročni, neavtomatizirani postopki .............................................................................. 17
3.5. Razlike med lokalnimi trgi ........................................................................................ 18
3.6. Depozitarna potrdila .................................................................................................. 18
3.7. Počasen tok obveščanja ............................................................................................. 20
4. UKREPI ZA STANDARDIZACIJO KORPORATIVNIH AKCIJ .................................. 20
4.1. Avtomatizacija postopkov ......................................................................................... 20
ii
4.2. ISO Standardi ............................................................................................................ 21
4.2.1. ISO 15022 .......................................................................................................... 21
4.2.2. ISO 20022 .......................................................................................................... 22
4.3. Označevanje ključnih podatkov v tekstu s pomočjo jezika XBRL ........................... 23
4.4. Pomen sodelovanja izdajateljev v procesu standardizacije ....................................... 23
4.5. Dvodimenzionalne kode za označevanje korporativnih akcij ................................... 24
4.6. Enotna identifikacijska oznaka podjetja .................................................................... 25
4.7. Pomen strokovnih kadrov .......................................................................................... 25
4.8. Razvoj aplikacij za pametne mobilne telefone .......................................................... 26
5. PROCES STANDARDIZACIJE ...................................................................................... 26
5.1. Skupina SMPG .......................................................................................................... 27
5.2. Združenje ISITC in podskupina za davke ................................................................. 27
5.3. Združenje ECSDA ..................................................................................................... 28
5.4. Giovanninijeva skupina ............................................................................................. 29
5.5. Giovanninijeva ovira številka 3 – korporativne akcije .............................................. 31
5.6. Skupina CESAME ..................................................................................................... 31
5.7. Target 2-Securities ..................................................................................................... 32
5.8. Skupina CAJWG ....................................................................................................... 32
5.9. Skupina BSG ............................................................................................................. 33
5.10. Euroclear .................................................................................................................... 34
5.11. Giovanninijeva ovira številka 16 ............................................................................... 34
5.12. Poročilo ESCDA delovne skupine 5 o harmonizaciji ............................................... 34
5.13. Pregled vpeljanih sprememb in dosedanji napredek ................................................. 35
5.14. Harmonizacija in standardizacija korporativnih akcij v Sloveniji ............................. 37
SKLEP ...................................................................................................................................... 38
LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 39
iii
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer ključnih datumov pri izplačilu dividend na trgu s poravnavo T+3 ................... 4
Slika 2: Udeleženci trga vrednostnih papirjev, ki sodelujejo v procesu korporativne akcije .. 10
Slika 3: Veriga udeležencev v skrbniškem procesu ................................................................. 11
Slika 4: Potek obveščanja ob korporativnih akcijah ................................................................ 13
Slika 5: Potek korporativne akcije po standardu ISO 15022 .................................................. 22
Slika 6: Pregled Giovanninijevih ovir ...................................................................................... 30
Slika 7: Nova struktura nadzora nad vpeljavo tržnih standardov ............................................. 35
1
UVOD
Razvoj finančnih trgov in naraščajoče število različnih vrst finančnih instrumentov zahtevata
vedno bolj poučene udeležence. Povečuje se obseg trgovanja s finančnimi instrumenti, vedno
več je čezmejnih transakcij z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti.
Učinkovito delovanje trga vrednostnih papirjev pridobiva na pomenu, pri čemer ima zelo
pomembno vlogo dobro delovanje kliringa in procesa poravnav.
Imetniki vrednostnih papirjev so občasno udeleženi tudi v korporativnih akcijah. Četudi se
prostovoljno nobene ne udeležijo, pa jim vsaj enkrat letno praviloma pripadajo dividende ali
obresti. Z razvojem trga finančnih instrumentov in iznajdljivimi načini za financiranje želenih
investicij podjetja neprestano ustvarjajo nove različice korporativnih akcij. Potek in uspešna
poravnava take akcije pa zna biti zahteven postopek.
S povezovanjem evropskih držav in trgov nastaja vedno enotnejši trg, povečujeta se tudi
investiranje nerezidentov in obseg čezmejnih transakcij. Ob tem se pojavljajo težave v obliki
neskladnosti lokalnih pravil in zakonodaj posameznih držav, kar otežuje čezmejno poslovanje
in povzroča dodatne stroške.
Današnji vlagatelji se zavedajo, da morajo za uspešno poslovanje zmanjšati različna tveganja.
Vedo, da je ključnega pomena dobiti prave in popolne informacije, pri čemer ima odločilno
vlogo pravočasnost. Z razvojem tehnologije se pospešuje tudi hitrost dogajanja na vseh trgih,
tudi na borzah. V primeru korporativnih akcij to pomeni, da se krajšajo roki za instrukcije,
čemur se morajo prilagajati tudi vlagatelji.
Dejstvo, da je veriga močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen, drži tudi v našem
primeru. Postopek obveščanja o korporativnih akcijah poteka preko verige udeležencev, ki
podajajo informacije naslednji stranki po verigi navzdol, kasneje pa se smer obveščanja s
posredovanjem instrukcij obrne v nasprotno smer. Udeleženec, ki je šibki člen tega procesa v
smislu nekakovostnih informacij, ali pa je »ozko grlo« v smislu pravočasnosti obveščanja,
lahko povzroči udeležencem verige pod njim precejšnja tveganja, težave in stroške.
Ostala področja poslovanja z vrednostnimi papirji so se v zadnjih letih precej avtomatizirala
in posodobila. Korporativne akcije pa v nasprotju s tem ostajajo precej delovno intenzivno
področje, saj še vedno zahtevajo veliko ročnega dela. Brez zavedanja te problematike bo le
malo napredka, zato je pomembno, da proučimo obstoječe postopke in jih poskušamo
izboljšati oziroma nadgraditi. Le tako bodo postopki korporativnih akcij lahko potekali
avtomatizirano, z malo oziroma nič ročnega dela, ter ob minimalnem tveganju za udeležence
v tem procesu.
Cilj tega diplomskega dela je identificirati kritična področja in proučiti nevarnosti, ki izhajajo
iz pomanjkanja standardizacije postopkov korporativnih akcij, s pregledom podanih priporočil
2
pripomoči k večjemu zavedanju pomembnosti avtomatizacije in učinkovitosti postopkov, ter s
tem spodbuditi udeležence korporativnih akcij k izvajanju ukrepov za zaščito pred tveganji in
s tem k hitrejši standardizaciji postopkov na tem področju.
V tem delu opozarjam na nevarnosti in najpogostejše napake, ki se dogajajo v postopkih
korporativnih akcij, predvsem pri učinkovitosti komunikacije, tehnološki podpori in
sodelovanju posameznih udeležencev. Namen tega raziskovanja je tudi analizirati postopek
izvedbe korporativnih akcij in s tem povezanih tveganj, prikazati pomembnost delovanja in
dosežkov posameznih skupin strokovnjakov s tega področja in pripomoči k boljšemu
razumevanju pomembnost njihovih priporočil in pozitivne učinke le-teh.
Prikažem in analiziram pretekla in trenutna dogajanja na področju harmonizacije postopkov
korporativnih akcij v svetu, podrobneje predstavim postopek standardizacije tega področja na
evropskih trgih. Opišem priporočila posameznih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z
avtomatizacijo tega področja, ter prikažem pomembnost njihove uvedbe.
Za lažje razumevanje tveganj v postopkih korporativnih akcij najprej predstavim vrste in
značilnosti najpogostejših korporativnih akcij. V naslednjem poglavju podrobneje opišem
postopek obveščanja in sodelujoče udeležence v postopku korporativne akcije. Glede na to, da
poteka obveščanje na razvitih trgih v glavnem preko SWIFT sporočil, sledi kratek pregled
osnovnih značilnosti tega sistema in vrst sporočil, ki se jih uporablja pri korporativnih
akcijah.
Po prikazanih glavnih značilnostih postopka podrobneje predstavim in analiziram tveganja,
katerim so izpostavljeni udeleženci, in razloge zanje. V naslednjem poglavju raziščem, kako
bi se dalo tem tveganjem izogniti oziroma jih minimizirati. Prikažem glavne ideje in predloge,
ki jih prispevajo udeleženci trga vrednostnih papirjev na osnovi svojih izkušenj, ter njihove
koristi in morebitne težave pri njihovem uvajanju.
V poglavju o procesu standardizacije namenim pozornost skupinam, združenjem in
organizacijam, ki so sodelovali ali pa še vedno sodelujejo pri avtomatizaciji in standardizaciji
korporativnih akcij. Predstavim njihovo delo in ugotovitve ter opišem ključne dosežke na tem
področju. V zadnjem delu sledi pregled dogajanja in dosedanji napredek na področju
izboljšanja učinkovitosti postopkov korporativnih akcij v Sloveniji.
3
1. OPREDELITEV IN VRSTE KORPORATIVNIH AKCIJ
1.1. Kaj so korporativne akcije
Korporativna akcija je vsak dogodek v življenjskem ciklu vrednostnega papirja, ki vpliva na
njegovo vrednost, velikost izdaje, ter s tem na vlagatelja. Praviloma jo sproži izdajatelj, na
primer pri reinvestiranju dividend v delnice ali konverziji obveznice v delnico, redkeje pa
zunanja stranka, na primer pri prevzemih (Stern, 2009).
Ločimo tri vrste korporativnih akcij (Oxera, 2004; Meijer, 2011c):
- obvezne (angl. »mandatory«): sprememba vrednostnega papirja se bo zgodila ne glede na
želje vlagateljev. Obvezne korporativne akcije so običajno sprejete na skupščini izdajatelja,
vlagatelju ni treba v tem primeru narediti ničesar. Obvezne akcije so na primer bonus,
cepitev delnic (angl. »split«), združitev, oddelitev (angl. »spin-off«) in odpoklic obveznic.
- obvezne z možnostjo izbire (angl. »mandatory with choice/with options«): sprememba se bo
zgodila, vendar se lahko vlagatelj odloči, na kakšen način bo v njej sodeloval. V primeru, da
vlagatelj ne posreduje svoje odločitve, se privzame vnaprej določena privzeta izbira (angl.
»default action«). Primera takih akcij sta reinvestiranje dividend in izdaja pravic z možnostjo
dokupa ali prodaje.
- prostovoljne, neobvezne: vlagatelj se lahko odloči, ali bo v njih sodeloval ali ne. Za
sodelovanje mora posredovati svojo instrukcijo, sicer ta korporativna akcija ne bo imela
neposrednega učinka na njegove vrednostne papirje. Primeri takih akcij so izdaja pravic za
nakup novih delnic, prevzemi in glasovanja.
Pri odločanju o sodelovanju v korporativni akciji sta pomembni poučenost vlagatelja, kaj
določena korporativna akcija sploh pomeni, ter čas, ki ga ima na voljo za odziv. Rok za
posredovanje instrukcije je pogosto kratek, na primer nekaj dni do par tednov. Pri
korporativnih akcijah, ki zahtevajo vlagateljevo instrukcijo, se vedno določi tudi privzeta
izbira. To je tista možnost, ki vlagatelju ne poslabša položaja, in se smatra kot vlagateljeva
volja v primeru, da se na določeno korporativno akcijo ne odzove. Določi se tudi rok za
instrukcijo (angl. »default date«). To je rok, do katerega mora vlagatelj sporočiti svojo izbiro,
če želi sodelovati v korporativni akciji (Meijer, 2011a).
1.2. Najpogostejše korporativne akcije pri lastniških vrednostnih papirjih
1.2.1. Dividende
Vlagatelj v lastniške vrednostne papirje si od svoje investicije obeta donos iz naslova
dividend in kapitalskega dobička. Slednje je dobiček, ki ga ustvari šele ob prodaji, in ki
predstavlja razliko med nakupno in prodajno vrednostjo. Dividende so redni donosi, ki jih
izplačujejo izdajatelji. Običajno se izplačujejo letno, včasih pa tudi polletno ali četrtletno.
4
Izjemoma izdajatelj med letom izplača tudi izredno dividendo. Skupščina delničarjev odloči o
načinu uporabe bilančnega dobička prejšnjega leta in ob tem določi, kdaj in kolikšne
dividende so bodo izplačale delničarjem (NLB d.d., 2010).
Pomembni datumi
Izdajatelj, ki se odloči za izplačilo dividende, objavi presečni datum zanjo (angl. »record-
date« oz. skrajšano »r/d«). V knjigi delničarjev preveri upravičenost do dividende na ta dan.
Podjetja uporabljajo ta datum tudi za razpošiljanje raznih poročil, obvestil in pooblastil o
zastopanju. Po objavi presečnega datuma s strani izdajatelja borze izračunajo datum brez
upravičenosti do dividende (angl. »ex-date« oz. skrajšano »x/d«). To je prvi trgovalni dan, na
katerega nam nakup delnic ne prinese več pravice do izplačila te dividende. Datum brez
upravičenosti je toliko dni pred presečnim datumom, kolikor traja poravnava poslov na tem
trgu, minus en dan. Na trgu, kjer se posli poravnavajo v treh dneh (T+3), bo datum brez
upravičenosti dva delovna dni pred presečnim datumom (SEC, 2004).
Kadar izdajatelj omogoči izplačilo dividende v obliki delnic, so omenjeni datumi izjemoma
lahko tudi drugačni. Datum brez upravičenja je v tem primeru prvi delovni dan po izplačilu
dividende, kar je kasneje kot presečni datum. Kdor proda delnice pred presečnim datumom, s
tem proda tudi svoje pravice do delnic iz tega naslova (Stern, 2009).
Na sliki je prikazan primer dividende s presečnim datumom 24. 3. na trgu, kjer se vrednostni
papirji poravnajo v treh dneh (T+3). Vlagatelj, ki želi prejeti dividendo, mora kupiti delnice
najkasneje en dan pred datumom brez upravičenosti (najkasneje 21. 3.), da se bo posel
poravnal do presečnega datuma (24. 3.). Če bo nakup opravil šele 22. 3., bo posel poravnan
25. 3., kar je po presečnem datumu in zato ne bo upravičen do izplačila dividende. Datum
izplačila je lahko kadarkoli po presečnem datumu (Stern, 2009).
Slika 1: Primer ključnih datumov pri izplačilu dividend na trgu s poravnavo T+3
Vir: M. Stern, Corporate Actions, 2009, str.47.
5
1.2.2. Reinvestiranje dividend
Izdajatelj lahko ponudi možnost, da nam dividendo namesto v denarju izplača v obliki svojih
delnic. V tem primeru govorimo o reinvestiranju dividende v delnice (»DRIP«, ki pomeni
»dividend reinvestment plan«). Gre za prostovoljno udeležbo v korporacijski akciji. Privzeta
izbira je običajno izplačilo v denarju. V primeru, da želimo prejeti dividendo v obliki delnic,
moramo posredovati svojo instrukcijo do določenega roka. V prejetem obvestilu o
korporativni akciji smo dobili vse potrebne podatke, katere moramo pozorno proučiti in se
odločiti, ali želimo sodelovati pri reinvestiranju (Dividend ReInvestment Plans (DRIPs),
2011).
1.2.3. Bonus in cepitev
Kadar relativno visoka cena delnice povzroči, da je le-ta težko dostopna širšemu krogu
vlagateljev, se podjetja pogosto odločijo, da obstoječe delnice razdelijo na večje število delnic
z manjšo vrednostjo. Tako povečajo likvidnost delnic in povečajo njihovo dostopnost širšemu
krogu vlagateljev, medtem ko se struktura kapitala ne spremeni. Taki korporativni akciji
pravimo bonus (angl. »bonus issue«) ali cepitev (»split«). Vsebinsko gre za isto korporativno
akcijo, razlikujeta se le obliki zapisov in interpretacija. V Veliki Britaniji in Evropi temu
pravimo bonus, v Združenih državah Amerike pa cepitev. Včasih se uporabi tudi izraz
kapitalizacija. V obeh primerih gre za enak postopek, kjer vsak delničar glede na svoje
dosedanje število delnic dobi nekaj dodatnih delnic. Pri bonusu navedejo število dodatnih
delnic, ki jih prejmemo k že obstoječim, pri cepitvi pa je navedeno razmerje novih delnic v
primerjavi s starim stanjem delnic (Stern, 2009).
Primer zapisa bonusa in zapisa cepitve:
Bonus 1 za 2 (angl. »Bonus 1 for 2«): pomeni, da dobimo 1 dodatno novo delnico za vsaki 2
delnici, ki jih že imamo. Če smo imeli prej 2 delnici, bomo imeli na koncu 3 delnice.
Cepitev 3 za 2 (angl. »Split 3 for 2«) ima enake posledice kot bonus 1 za 2: po novem bomo
imeli 3 nove delnice namesto prejšnjih 2 delnic.
V ZDA včasih izrazijo cepitev tudi v odstotkih - v tem primeru se ga razlaga kot bonus. Na
primer petdeset-odstotna dividenda v delnicah (angl. »50 % stock dividend«) pomeni enako
kot bonus 50 za 100. Za vsakih 100 delnic bomo dobili dodatnih 50 delnic. V ZDA in Evropi
se cena delnic pri reinvestiranju spremeni ob različnih datumih. V Evropi se cena delnic zniža
na datum brez upravičenosti, v ZDA pa se cena zniža šele na dan, ko vlagatelji prejmejo nove
delnice. Reinvestiranje dividende zahteva ustrezno knjiženje, s katerim ne izkazujemo
neresničnega dobička ali izgube. Ko se zaradi korporativne akcije reinvestiranja delnic
njihova cena zniža, moramo poleg znižane cene izkazati v portfelju tudi že delnice, ki jih
bomo v prihodnje šele prejeli iz tega naslova. V nasprotnem primeru bi v obdobju med
6
padcem cene in prejetjem delnic nepravilno izkazovali prenizko vrednost naložbe (Stern,
2009).
1.2.4. Konsolidacija
Konsolidacijo (angl. »consolidation« ali »reverse split«) se izvede, kadar je cena delnice
relativno nizka, zaradi česar udeleženci trga pogosto podcenjujejo izdajateljev ugled in
uspešnost. Ob konsolidaciji se več starih delnic združi v eno novo delnico po vnaprej
določenem razmerju. Vrednost nove delnice naraste, število izdanih delnic pa se zmanjša. Ob
tej zamenjavi se spremeni tudi ISIN koda delnice. Ostanki starih delnic nad konsolidacijskim
razmerjem, ki ostanejo neporabljeni, so bodisi izplačani v denarju ali pa odpisani (Stern,
2009).
Poglejmo primer konsolidacije 1 za 100. Razmerje nam pove, da bomo imeli po novem 1/100
toliko delnic kot prej, cena ene delnice pa je 100-krat tolikšna, kot je bila cena stare delnice.
Skupna vrednost naših delnic v portfelju se ne spremeni. Podjetje, ki je imelo pred
konsolidacijo izdanih 1 milijon delnic z vrednostjo 0,03 evre, ima po njej izdanih 10 tisoč
delnic z vrednostjo 3 evre. Vrednost izdanih delnic ostaja 30 tisoč evrov.
1.2.5. Razdružitev ali oddelitev
Kadar podjetje posluje na med seboj zelo različnih si področjih, lahko včasih posluje slabše,
kot bi sicer poslovali njegovi posamezni deli. Podjetje v tem primeru preseli del svojega
delovanja v enega ali več novih podjetij in svojim delničarjem razdeli delnice teh podjetij.
Staro podjetje lahko ob tem posluje naprej ali pa preneha s poslovanjem. Temu pravimo
razdružitev (angl. »demerger«) oziroma oddelitev (angl. »spin-off«) (Meijer, 2011d).
Za vsako delnico v lasti dobimo določeno število delnic enega ali več novih podjetij, med
katerimi je lahko tudi osnovni izdajatelj stare delnice. Vrednost delnice prvotnega podjetja se
zniža, cena delnice novega podjetja se oblikuje na trgu, skupna vrednost naložbe v vse nove
delnice pa se običajno poveča. V nekaterih primerih se razdružitve izvedejo tudi z delnim
izplačilom, kjer dobijo vlagatelji poleg novih delnic tudi delno izplačilo v denarju (Stern,
2009).
Za primer poglejmo razdružitev, kjer prvotno podjetje posluje naprej:
Vlagatelj je imel 100 delnic podjetja A v vrednosti 100 dolarjev za delnico, skupna vrednost
njegove naložbe pred razdružitvijo je bila 10 tisoč dolarjev. Podjetje A je ustanovilo podjetje
B in svojim delničarjem razdelilo polovico toliko delnic B, kot so jih imeli v podjetju A. Naš
vlagatelj ob razdružitvi obdrži 100 delnic podjetja A po sicer nižji vrednosti 80 dolarjev,
dodatno pa prejme 50 delnic podjetja B po vrednosti 60 dolarjev za delnico. Njegova naložba
je po novem vredna 11 tisoč dolarjev.
7
S knjigovodskega vidika moramo biti pozorni na to, da novih delnic nismo pridobili po ceni
nič, pač pa je nabavna vrednost delnic novega podjetja že vsebovana v vrednosti osnovne
investicije, ki jo moramo zato za ustrezen znesek zmanjšati. V praksi izdajatelj običajno
obvesti delničarje o porazdelitvi stroškov in vrednosti med nove delnice, največkrat izraženo
v odstotkih.
V zgornjem primeru razdružitve mora vlagatelj svojo prvotno naložbo v vrednosti 10 tisoč
dolarjev razdeliti na dvoje novih delnic, A in B. To stori po razmerju, v kakršnem so si
vrednosti obojih delnic po razdružitvi:
- Delnice A: 8 tisoč dolarjev od skupnih 11 tisoč dolarjev pomeni 72,73 odstotka vrednosti
- Delnice B: 3 tisoč dolarjev od skupnih 11 tisoč dolarjev pomeni 27,27 odstotka vrednosti
Prvotna naložba v vrednosti 10 tisoč dolarjev se v našem primeru razdeli na 7.273 dolarjev
vredne delnice A in 2.727 dolarjev vredne delnic B (skupaj 10 tisoč USD).
1.2.6. Izdaja pravic
Pravice (angl. »rights« oz. »rights issue«) se izdajajo z namenom zbiranja denarja za novo
investicijo. Podjetje glede na želeno višino zbranih sredstev, tržno ceno delnic in emisijo
določi vpisno ceno novih delnic (angl. »issue price« oz. »subscription price« oz. »call
price«). Vpisna cena je praviloma nižja od tržne cene, sicer delničarji ne bodo želeli
sodelovati. Izdajatelj, ki nujno potrebuje denar, bo ponudil delnice po nižji ceni. Na podlagi
razmerja med številom obstoječih in številom potrebnih novih delnic izda pravice svojim
delničarjem delnic (Stern, 2009).
Poglejmo primer izdaje pravic 1 za 2 po ceni 5 evrov:
Izdajatelj, ki ima izdanih 1 milijon delnic, želi zbrati sredstva v višini 2,5 milijona evrov s
pomočjo 0,5 milijona delnic po ceni 5 evrov. Po uspešno zaključeni akciji bo imelo podjetje
izdanih 1,5 milijona delnic. Nova cena delnic bo v razponu med tržno ceno in vpisno ceno, saj
se povprečna cena izdanih delnic z izdajo novih (cenejših) delnic zniža. V primeru, da je bila
tržna cena naših delnic 5,5 evrov, bo nova cena (2*5,5 + 1*5)/3= 5,33 evre. Tej novi ceni
rečemo cena po izdaji pravic (angl. »ex rights price«).
V nekaterih primerih je pridobljene pravice možno tudi dokupiti ali prodati. Cena je enaka
razliki med ceno po izdaji pravic in vpisno ceno. V našem primeru je to 0,33 evre. Ceni
pravice se reče v angleškem jeziku »value of rights« oz. »nil paid price« oz. »rights
premium«.
Podobno kot pri bonusu se tudi upravičenost do pravic ugotavlja na presečni datum. Pomen
ostalih ključnih datumov je enak kot pri dividendah. Datum brez upravičenosti je dan, ko bi se
8
nanj sklenjen posel poravnal en dan po presečnem datumu. Cena delnic se tudi ob izdaji
pravic zniža na datum brez upravičenosti, pravice pa delničarji prejmejo po presečnem
datumu.
Možne izbire pri izdaji pravic
Delničar, kot imetnik pravic, se lahko odloča o naslednjih možnostih ali njihovi kombinaciji:
- izvršitev pravic,
- prodaja pravic,
- nakup dodatnih pravic,
- delna prodaja ali dokup pravic,
- nič, pravice pusti zapasti.
Pri izdaji pravic dobi vlagatelj določeno število pravic na osnovi števila delnic v lasti.
Razmerje je navedeno v obvestilu o korporativni akciji. Delničar se lahko odloči, da izkoristi
prejete pravice za nakup delnic izdajatelja po določeni ceni (Oxera, 2004).
Primer: Razmerje 1:2 po ceni 2 GBP pomeni, da dobimo po 1 pravico za vsaki 2 obstoječi
delnici, pri čemer je cena novih delnic 2 GBP.
Odprta ponudba
Odprta ponudba (angl. »open offer«) je različica izdaje pravic, ki je pogostejša pri manjših
podjetjih, ali pa kadar bi bila vrednost pravice skoraj tolikšna kot tržna cena. Pri odprti
ponudbi se pravic ne dokupuje ali prodaja, vlagatelj se odloča le med naslednjimi možnostmi
(NLB d.d., 2010):
- sprejeti ponudbo v celoti
- delno sprejeti ponudbo
- ne narediti ničesar, pravice bodo zapadle
Kot primera korporativnih akcij z izdajo pravic si lahko pogledamo izdaji pravic OMV A.G.
in Philips (NLB d.d., 2011):
1) dividende Philips, izplačane 04. 05. 2011
Glede na obstoječe lastništvo delnic PHIA NA so delničarjem podelili pravice v razmerju 1:1.
Za vsako delnico so prejeli 1 pravico. Nato se je delničar lahko odločil, ali želi prejeti
dividendo v denarju ali v delnicah. Privzeta izbira je bila izplačilo v delnicah. Delničarji so v
tem primeru dobili 1 novo delnico PHIA NA za vsakih 26,0742 pravic. V Prilogi 6 je
prikazan primer SWIFT sporočila MT564, kjer je delničar na osnovi lastništva 8.776 delnic
prejel 8.776 pravic, z uveljavitvijo teh pravic pa 336 novih delnic.
9
2) pravice OMV za nakup novih delnic
Glede na obstoječe lastništvo delnic OMV AV so delničarjem podelili pravice v razmerju 1:1.
Za vsako delnico so prejeli 1 pravico. Delničar je imel s tem možnost kupiti nove delnice
OMV AV po ceni do največ 33 evrov. Za vsakih 11 pravic je lahko kupil 1 novo delnico.
Bodoči kupec je moral v svoji instrukciji postaviti ceno, po kateri je pripravljen kupiti nove
delnice. V primeru, da bo končna cena za nakup delnic višja od njegove, jih (zaradi njegove
previsoko postavljene cene) ne bo mogel kupiti. Če bo končna cena nižja od njegove, pa jih
bo kupil po ceni, ki jo je sam določil. V primeru, da bi delničar sodeloval v akciji, ne da bi
postavil svojo nakupno ceno, bi avtomatično kupil delnice po ceni 33 evrov. V Prilogi 7 je
prikazan primer SWIFT sporočila MT564, kjer so delničarje obvestili o določitvi končne cene
27,50 evrov. To pomeni, da so delnice kupili tisti, ki so določili ceno vsaj 27,50 evrov, ter
tisti, ki cene v instrukciji niso določili.
2. POTEK KORPORATIVNIH AKCIJ IN POSTOPEK OBVEŠČANJA
Vsaka korporativna akcija zahteva glede na svojo vrsto in značilnosti določene aktivnosti, v
katerih sodelujejo različni udeleženci. Zapletenost korporativne vpliva na čas, ki je potreben
za uspešno izvedbo akcije. Pomemben vpliv na nemoten potek imata tudi način informiranja
in strokovnost sodelujočih.
2.1. Potek korporativnih akcij
Izdajatelj na svoji skupščini sprejme sklep o korporativni akciji in nato o tem izda obvestilo z
vsemi potrebnimi podatki. Preko različnih posrednikov pride informacija do končnega
vlagatelja, ki informacije prouči in po potrebi poda svoj odgovor v obliki instrukcije.
Odgovori vseh izdajateljev potujejo po obveščevalni verigi nazaj navzgor. Temu sledita
izvršitev in poravnava korporativne akcije.
Potek korporativne akcije poteka v naslednjih korakih (Stern, 2009):
1. zbiranje informacij,
2. odločitev o korporativni akciji,
3. ugotavljanje upravičenosti,
4. obvestilo imetnikom vrednostnega papirja,
5. zbiranje instrukcij,
6. izvedba s poravnavo,
7. potrdilo o izvedbi,
8. uskladitev stanj na računih.
10
2.2. Sodelujoči pri korporativni akciji
V procesu korporativne akcije se v verigi med izdajateljem in vlagateljem nahaja več različnih
posrednikov. Tu so: skrbniki, centralni depozitarji, borzni posredniki in upravljavci
premoženja.
Na sliki je prikazan splošni primer povezav med udeleženci trga vrednostni papirjev,
kakršnega poznajo na primer v Veliki Britaniji ter na večini ostalih razvitih trgov. V Sloveniji
sta centralni depozitar in agent, ki vodi delniško knjigo, ista oseba - to je Klirinško depotna
družba (KDD). KDD kot centralni depozitar vodi centralni register vseh vrednostnih papirjev
na slovenskem trgu. V tujini je pogosto praksa, da delniško knjigo za posameznega izdajatelja
vodi agent, ki ga ta izdajatelj pooblasti. Na istem trgu tako deluje več takih agentov (NLB
d.d., 2010).
Slika 2: Udeleženci trga vrednostnih papirjev, ki sodelujejo v procesu korporativne akcije
Vir:Oxera, Corporate action processing: what are the risks?, 2004, str. 8.
2.3. Prednosti koriščenja skrbniških storitev
Z globalizacijo se pojavlja vedno večje število trgov vrednostnih papirjev, od katerih ima vsak
svoja specifična pravila, zakone in posebnosti. Poznavanje posameznih trgov in njihovih
lokalnih posebnosti zna biti zelo zahtevno, zaradi česar se mnogi vlagatelji poslužujejo
storitev skrbniških hiš, ki poglobljeno poznajo posebnosti različnih svetovnih trgov. Skrbnik
11
zbira obvestila o korporativnih akcijah in jih posreduje naprej vlagateljem. S tem se
informacije zberejo in preverijo s strani strokovnjakov, kar zmanjšuje tveganje napačnega
interpretiranja ali pomanjkanja informacij. Končni vlagatelj običajno nima niti znanja niti
časa, da bi spremljal dogajanje na različnih trgih ter iskal in preverjal informacije (Oxera,
2004).
Skrbniške hiše nudijo naslednje storitve (Stern, 2009):
- skrbništvo in hramba vrednostnih papirjev,
- vodenje računov, tako denarnih kot za vrednostne papirje,
- kliring in poravnava poslov,
- upravljanje premoženja,
- obveščanje o korporativnih akcijah in njihova izvedba,
- glasovanje po pooblastilu stranke,
- posredovanje in skrbništvo nad zahtevki za vračilo preplačanega davka iz naslova
vrednostnih papirjev,
- posojanje vrednostnih papirjev (angl. »lending and borrowing«),
- izobraževanje, svetovanje in podpora strankam pri poslih z vrednostnimi papirji.
Slika 3: Veriga udeležencev v skrbniškem procesu
Vir: SWIFT, SWIFTReady Corporate Actions, 2011, str. 5.
Primer globalnega skrbnika je najbolj znana evropska skrbniška hiša Clearstream Banking
Luxembourg, ki nudi svojim strankam široko paleto kvalitetnih storitev za poravnavo poslov
z vrednostnimi papirji. Clearstream je podružnica skupine Deutsche Boerse in je nastal leta
2000 z združitvijo Cedel International in Deutsche Boerse Clearing. Oskrbuje okrog 2.500
strank v več kot 110 državah in pokriva poslovanje z več kot 300.000 vrednostnimi papirji na
50 trgih. Dnevno izpelje približno 250.000 transakcij. Glavni vlogi Clearstreama sta
mednarodni centralni depozitar vrednostnih papirjev (angl. oznaka »ICSD«, ki pomeni
12
»International Central Securities Depository«) in lokalni centralni depozitar (angl. oznaka
»CSD«, ki pomeni »Central Securities Depository«) za nemške in luksemburške vrednostne
papirje. Clearstream zaposluje preko 1.100 zaposlenih v svojih pisarnah v Luksemburgu,
Frankfurtu, Pragi, Londonu, New Yorku, Hong Kongu, Dubaju, Tokiu in Singapurju (About
us, 2011).
Mnoge korporativne akcije delujejo na osnovi razmerja med številom delnic v lasti in
pripadajočega novega finančnega instrumenta, kjer prihaja do neizkoriščenih ostankov delnic
nad tem razmerjem. Delnice in pravice so lahko prenesene le v celih številih, zato jih v
primeru, da nam pripada 25,47 delnic, prejmemo le 25. Ostanki delnic pri korporativnih
akcijah so bodisi prodani na trgu in izplačani vlagatelju v denarju, bodisi zaokroženi navzdol
in za vlagatelja izgubljeni. V prvem primeru je vlagatelj na boljšem, če z omenjenimi
delnicami zanj upravlja skrbnik. Ostanki delnic vseh skrbnikovih strank se seštejejo skupaj in
tako skrbnik dobi več delnic, kot bi jih dobili skupaj posamezni vlagatelji. Te delnice skrbnik
proda na trgu in izplačilo porazdeli med posamezne imetnike (NLB d.d., 2010).
Stranka s koriščenjem skrbniških storitev prejme strokovno obravnavo in posredovanje
informacij, s čimer zmanjša tveganje zaradi napak in možnost izgub.
2.4. Obveščanje o korporativnih akcijah
Informacije postajajo v današnjem svetu izredno pomembna dobrina, zato se je tudi na
finančnem področju že pojavilo veliko ponudnikov - na primer sistema Bloomberg in Reuters.
Omenjena ponudnika svojim strankam omogočata pridobivanje in pretok veliko informacij,
elektronsko izdajo naročil in izpeljavo poslov. Informacije o korporativnih akcijah se
praviloma nahajajo tudi na spletnih straneh izdajateljev. Vlagatelj, ki bi želel informacije o
vrednostnih papirjih v njegovem portfelju, bi tako moral dnevno spremljati spletne strani vseh
izdajateljev teh vrednostnih papirjev.
Večji vlagatelji uporabljajo skrbniške storitve, s čimer si na enostaven način zagotovijo
potreben dotok informacij. Obveščanje v verigi udeležencev poteka v različnih formatih: od
pošiljanja faks sporočil, v obliki PDF datotek, po elektronski pošti ali pa preko raznovrstnih
aplikacij za izmenjavo podatkov. Izdajatelji, ki so prvi člen v verigi obveščanja, ne
uporabljajo enotnega formata obvestil (Oxera, 2004).
Velike skrbniške hiše so si v ta namen ustvarile svoje lastne sisteme za obveščanje, ki pa niso
vedno združljivi med seboj. Ponudnik tehnologije za izmenjavo finančnih sporočil S.W.I.F.T.
(angl. »Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication«, v nadaljevanju:
SWIFT) je razvil kompleksen sistem elektronske izmenjave finančnih sporočil, ki med
drugim pokriva tudi področji plačilnega prometa in poslovanja z vrednostnimi papirji
(Mangado, 2009).
13
Slika 4: Potek obveščanja ob korporativnih akcijah
Vir: N. Zeghmouli, Custody General Overwiev, 2006, str. 7.
2.5. Sistem S.W.I.F.T.
SWIFT je sistem standardiziranih sporočil, ki omogoča učinkovito in jedrnato medsebojno
sporazumevanje. Namenjen je pošiljanju sporočil s finančnega področja: od nakazil denarja,
obveščanja o prometu na računu, nalogov za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev,
poravnavo le-teh, obvestil o korporativnih akcijah, pa do preprostih sporočil prostega formata.
V slednjih pošiljatelj pošlje sestavek teksta v prostem formatu naslovniku (ISO 15022 Data
Field Dictionary, 2011).
SWIFT ima sedež v Belgiji ter pisarne v največjih finančnih centrih in trgih v razvoju.
Lastništvo si delijo člani tega sistema, ki si medsebojno izmenjujejo zakodirana
standardizirana sporočila. Postopek obveščanja poteka po mednarodno uveljavljenem in
standardiziranem komunikacijskem omrežju, kar zagotavlja varno, hitro in zaupno izmenjavo
finančnih sporočil. Sistemu SWIFT zaupa preko 9 tisoč organizacij s področja bančništva in
investicijskega bančništva iz več kot 200 držav. V želji po zmanjševanju tveganj, zniževanju
stroškov in povečevanju učinkovitosti si SWIFT prizadeva pritegniti k sodelovanju čim večje
število udeležencev finančnega trga za skupno sodelovanje v procesu avtomatizacije in
standardizacije SWIFT sporočil in poslov v njihovem ozadju (About SWIFT, 2011).
Za poslovanje z vrednostnimi papirji so namenjena sporočila razreda 5. Vrsto sporočila nam
pove njegova oznaka, ki je sestavljena iz dveh črk in treh cifer: po standardu ISO 15022 se
začne s črkama MT, sledi cifra 5 za področje vrednostnih papirjev. Najpomembnejša in
najpogosteje uporabljana sporočila za področje poslovanja z vrednostnimi papirji so (SWIFT,
2011):
14
- MT535 - Statement of Holdings; za uskladitev stanj v naši evidenci z evidenco skrbnika nam
le-ta (običajno mesečno) pošlje izpis stanja na našem računu vrednostnih papirjev.
- MT536 - Statement of Transactions; kadar se spremeni število vrednostnih papirjev na
našem računu, smo o tem obveščeni s sporočilom MT536. To se zgodi ob poravnavi posla
(poravnavi nakupa ali prodaje) ali vpisu delnic iz naslova reinvestiranja.
- MT537 - Statement of Pending Transactions; obvestilo vsebuje pregled transakcij, ki še niso
poravnane, ter status in morebitni razlog zamude pri poravnavi (npr. navedbo, da nasprotna
stranka nima dovolj delnic).
- MT540 - Receive Free Instruction (angl. oznaka »RF«); to je instrukcija za prejem delnic
brez plačila - uporabljamo jo v primeru, ko se denarni del poravnave izvrši ločeno od
poravnave vrednostnih papirjev.
- MT541 - Receive against Payment Instruction (angl. oznaka »RAP« ali »RVP«); to je
najpogostejše sporočilo za nakup vrednostnih papirjev. Nimamo tveganja glede neplačila
nasprotne stranke, saj se vrednostni papirji in denar poravnajo istočasno.
- MT542 - Deliver Free Instruction (angl. oznaka »DF«); podobno kot MT540, le da je to
instrukcija za prenos delnic brez prejema plačila. Obstaja tveganje, da prenesemo delnice, ne
da bi dobili denar zanje.
- MT543 - Deliver against Payment Instruction (angl. oznaka »DAP« ali »DVP«); podobno
kot MT541, le da gre tukaj za prodajo vrednostnih papirjev.
- MT544 - Receive Free Confirmation; potrditev o izvršeni poravnavi na osnovi sporočila
MT540.
- MT545 - Receive against Payment Confirmation; potrditev o izvršeni poravnavi na osnovi
sporočila MT541.
- MT546 - Deliver Free Confirmation; potrditev o izvršeni poravnavi na osnovi sporočila
MT542.
- MT547 - Deliver against Payment Confirmation; potrditev o izvršeni poravnavi na osnovi
sporočila MT543.
- MT564 - Corporate Actions Notification; napoved in obvestilo o korporativni akciji, kjer so
navedene podrobnosti o korporativni akciji skupaj z morebitnimi možnimi izbirami.
- MT565 - Corporate Actions Instruction; odgovor vlagatelja na korporativno akcijo, ki
skrbniku narekuje, kako želi vlagatelj postopati v tej korporativni akciji.
- MT566 - Corporate Actions Confirmation; potrdilo o izvršitvi korporativne akcije; skrbnik
obvesti vlagatelja o preknjižbi vrednostnih papirjev in/ali denarja na njegovem računu.
- MT567 - Corporate Actions Status and Processing Advice; v sporočilu skrbnik vlagatelja
obvešča o trenutnem statusu oziroma spremembi statusa transakcije, ki jo je naročil v svoji
instrukciji.
- MT568 - Corporate Actions Narrative; obsežnejše dodatno pojasnilo h korporativni akciji.
Pri korporativnih akcijah uporabljamo sporočila od MT564 do MT568, ob spremembi stanja
vrednostnih papirjev iz naslova korporativne akcije pa smo obveščeni s poročilom MT536
(SMPG, 2011).
15
3. TVEGANJA PRI KORPORATIVNIH AKCIJAH
Izgube zaradi spregledane korporativne akcije ali njene napačne interpretacije so lahko zelo
visoke. Vlagatelji imajo lahko glede na svojo zalogo vrednostnih papirjev različno visoko
izgubo, pri velikih skrbnikih pa lahko napačno obveščanje strank privede tudi do množice
škodnih dogodkov, slabega ugleda ali celo skupinskih tožb zaradi malomarnega obveščanja
(Inside Reference Data, 2008).
V idealnem primeru naj bi sporočilo o korporativni akciji prišlo od izdajatelja vrednostnega
papirja preko enega ali več skrbnikov do končnega vlagatelja, ki naj bi to sporočilo prebral in
razumel enako, kot si je to zamislil izdajatelj. Kot pri vsaki vrsti komunikacije pa se tudi tukaj
lahko pojavijo težave pri oddajniku, sprejemniku, ali komunikacijskem kanalu. Zgodi se, da
vlagatelj bodisi ne prejme vseh potrebnih informacij, prejme napačne informacije, ne prejme
informacij pravočasno, ali pa si jih sam napačno razlaga. Razlogi za napake pri korporativnih
akcijah so predvsem (Meijer, 2011b):
- napačna identifikacija vrednostnega papirja,
- neskladni ali napačni viri informacij (pri depozitarnih potrdilih pogosto manjka navedba
stroškov),
- različen pomen iste besede različnim udeležencem (npr. angl. izraz »stock«, ki lahko pomeni
bodisi delnico bodisi zalogo, ter angl. izraza »split« in »bonus«, ki označujeta enako
korporativno akcijo na drugačen način),
- pozno obveščanje po verigi navzdol do imetnikov (lahko gre preprosto za premalo
premišljen časovni okvir in prekratko postavljene roke glede na število posrednikov v verigi,
kar pusti vlagatelju malo časa za odgovor)
- pozno obveščanje s strani vlagatelja nazaj skrbniku,
- nejasne inštrukcije (predvsem, kadar angleščina ni primarni jezik izdajatelja in/ali
vlagatelja),
- kasnejše spremembe pogojev (pogosto pri združitvah in prevzemih, kjer je druga ponudba
pogosto boljša od prvotne),
- premajhna strokovnost enega ali več udeležencev v verigi sporočanja (napačno informiranje
enega člena lahko povzroči napake po celotni verigi navzdol),
- človeški faktor v primeru ročnega izvajanja postopkov korporativnih akcij.
3.1. Naraščajoče število in kompleksnost korporativnih akcij
Obseg korporativnih akcij v zadnjih letih se občutno povečuje, poleg tega pa nezadržno
narašča tudi njihova kompleksnost. Poleg najpreprostejših korporativnih akcij, kot so
dividende, obstajajo tudi korporativne akcije s trideset različnimi možnostmi. Pojavljajo se
vedno nove, zapletenejše vrste korporativnih akcij - inovativnost podjetij pri načinih za
zbiranje kapitala ne pozna meja (Thoresen, 2011a).
16
Zapletene mednarodne korporacijske akcije povzročajo težave tudi na davčnem področju.
Pogosto je težko ugotoviti, kako naj se določena akcija davčno obravnava, za kar morajo
imeti podjetja pri roki davčne strokovnjake, ki pomagajo pri odločitvi o sodelovanju v njej,
kasneje pa tudi pri njeni davčni obravnavi (Thoresen, 2010b).
Izziv pri kompleksnih korporativnih akcijah je predvsem razumeti njen vpliv na vsako
udeleženo stranko v procesu.
3.2. Pridobivanje informacij iz več različnih virov
Naraščanje števila kompleksnih korporativnih akcij in želja po zmanjšanju tveganja
povečujeta potrebo skrbnikov in vlagateljev po dvojnem potrjevanju informacij. Zgodi se, da
iz različnih virov prejmemo nasprotujoče si informacije o isti korporativni akciji. Udeleženci
so tako ugotovili, da je priporočljivo imeti vsaj dva različna, neodvisna vira podatkov. Poleg
prejetih SWIFT sporočil s strani skrbnika lahko uporabimo še podatke ponudnikov tržnih
podatkov, kot sta na primer sistema Bloomberg ali Reuters, ter zraven še spletno stran
izdajatelja. Na njihovih spletnih straneh so praviloma objavljene vse podrobnosti o
korporativnih akcijah, vendar pa znajo biti podatki tam zelo nepregledni. Za depozitarna
potrdila, pri katerih je valuta drugačna od originalnih delnic, pogosto sploh nimamo
navedenih podatkov o korporativni akciji (NLB d.d., 2010).
3.3. Zlata kopija
Izraz zlata kopija (angl. »the golden copy«) poznamo s področja informacijske tehnologije,
kjer pomeni osnovno kopijo oziroma verzijo z vsemi potrebnimi podatki, ki so natančni,
zaupanja vredni in se ne podvajajo. Zlata kopija je osnova za izdelavo neomejenega števila
nadaljnjih kopij (The Golden Copy, 2011).
Koncept zlate kopije se pojavlja tudi na področju korporativnih akcij, mnenja o tem pa so
deljena. Nekateri menijo, da je zlata kopija podatkov pri korporativni akciji nujna, drugi
menijo, da je to nedosegljiv pojem, tretji pa so mnenja, da bi moralo biti že prvotno obvestilo
izdajatelja tako kakovostno, da bi imelo lastnosti zlate kopije. Na področju korporativnih akcij
naj bi bila zlata kopija enotni vir vseh ključnih podatkov, pridobljenih iz različnih virov. Ta
verzija podatkov bi se lahko nato uporabljala v neomejenih različicah ter pošiljala naprej po
verigi udeležencev. Kritiki tega koncepta pravijo, da je to nepotrebno, saj je ključno imeti
dober informacijski sistem in aplikacije, ki zajemajo in obdelujejo podatke in s tem zadostijo
potrebam sodobnih finančnih organizacij (The Golden Copy, 2011).
Prva težava se pojavi pri ustvarjanju zlate kopije. Podatke moramo pridobiti iz različnih virov,
notranjih in zunanjih, noben posamezen vir pa običajno ne zagotavlja popolnih podatkov.
Poleg tega ima vsaka organizacija svoje aplikacije, postopke, politike, različne portfelje in
razmerja, zato se tudi potrebe organizacij med seboj zelo razlikujejo. Kadar imamo iz
17
zunanjih virov navedene podatke, pogosto naletimo na izraz, da avtor ne odgovarja za
ustreznost podatkov za vsakršne namene - medtem ko je bistvo avtomatizacije procesov ravno
zelo visoka kvaliteta podatkov. In ne nazadnje, se neprestano dogajajo spremembe pri
izdajateljih, instrumentih trga, ter vsebini podatkov. Vzdrževanje zlate kopije zato zahteva
neprestano osveževanje, sicer hitro zastari (The Journey to the Golden Copy, 2011).
Pojavlja pa se tudi težava lastništva in vzdrževanja ažurnosti podatkov zlate kopije. Izziv ni,
da bi vsi hoteli biti lastniki določenih podatkov, pač pa, da to nihče noče biti (Mangado,
2011a).
3.4. Ročni, neavtomatizirani postopki
Kadar je treba prejete informacije ročno pregledati, nato pa še ročno posredovati naprej,
obstaja nevarnost, da naredimo pri tem napako. Takšen postopek je tudi dolgotrajnejši, kot če
bi informacije prejemali in pošiljali avtomatizirano. Veliko izdajateljev in strank pošilja
podatke o korporativnih akcijah v nestandardizirani obliki - v obliki teksta, SWIFT sporočil
prostega formata ali pa preko lastnih bančnih portalov. Nekateri pošiljajo podatke preko faksa
ali celo v ne-elektronski, papirni obliki. Prospekti zapletenih, strukturiranih korporativnih
akcij so lahko dolgi tudi nekaj sto strani. Omenjeni različni formati sporočil narekujejo
potrebo po ročnem pregledovanju prejetih dokumentov, kar povzroči zelo zamudno iskanje
osnovnih informacij v gorah gradiva. Treba je pozorno prebrati in razumeti, kaj je želel
izdajatelj povedati, ter te informacije spraviti v kratko in razumljivo obliko za posredovanje
naprej po verigi naslednjemu pod-skrbniku oziroma končnemu vlagatelju (Kentouri, 2011;
Mangado, 2010c).
Pri ročni obdelavi obvestil lahko zaradi človeškega faktorja pride do napak pri vnosih, napak
pri interpretaciji podatkov ali celo do napačne identifikacije vrednostnega papirja. Le-ta je
sicer redka, vendar možna. Delnice istega izdajatelja lahko kotirajo na več svetovnih trgih, ob
čemer imajo isto ISIN kodo, vendar zaradi drugega trga različno kratico. Kotirajo lahko tudi v
drugi valuti. To povzroči, da se nekateri podatki za isto korporativno akcijo na različnih trgih
med seboj razlikujejo. Ob enakem nazivu izdajatelja in isti ISIN kodi lahko spregledamo, da
so podatki navedeni v različnih valutah in da gre za isti vrednostni papir na drugem trgu.
Kompleksne in inovativne korporativne akcije včasih vsebujejo elemente, ki presegajo polja,
ki jih omogoča trenutni standard ISO 15022. V teh primerih se vse informacije, ki jih ni
mogoče spraviti v predpisani format SWIFT sporočila, vpisujejo v polje z dodatnim tekstom,
kar pa zahteva ročno pregledovanje vsebine. V polje za dodatni tekst (angl. »Narrative«) se
največkrat vpisuje dodatne podatke zaradi zapletenosti korporativne akcije. Včasih pa
preprosto zaradi pomanjkanja znanja o standardiziranih sporočilih v to polje vpišejo tudi
osnovne podatke o akciji. Z namenom zmanjševanja tveganja napačnega razbiranja in
posameznikovega razumevanja vsebine je treba zmanjšati obseg ročnega pregledovanja do
najmanjše možne mere (Oxera, 2004).
18
Tveganje zaradi ročnih postopkov se zmanjša ali odstrani z avtomatizacijo postopka, kjer
obveščanje poteka elektronsko in ni več ročnega dela. Kot je lepo povedal predstavnik
podjetja XSP, g. Harry Rana, na evropski konferenci o korporativnih akcijah julija 2011 v
Londonu: »tveganje se pojavi takrat, ko začnejo uporabniki ročno vnašati podatke«
(Thoresen, 2011b).
3.5. Razlike med lokalnimi trgi
Z razvojem vsake industrije se pojavljajo novi trgi, z globalizacijo pa se širi tudi področje
poslovanja z vrednostnimi papirji. Težavo predstavljajo razlike v lokalnih zakonodajah,
jeziku, borznih zahtevah in sistemu obdavčevanja. Za dobro razumevanje pogojev
korporativne akcije je potrebno poglobljeno poznavanje značilnosti posameznega lokalnega
trga. Posamezen vlagatelj si zato lahko precej olajša poslovanje z uporabo storitev globalnega
skrbnika. Ti podrobno spremljajo vse pomembnejše svetovne trge vrednostnih papirjev in
imajo strokovno znanje in izkušnje pri poslovanju na njih (Mangado, 2011c).
3.6. Depozitarna potrdila
Poslovanje z depozitarnimi potrdili je za vlagatelja načeloma preprostejše od kupovanja
delnic tujih izdajateljev na njihovih lokalnih trgih. Zaplete pa se, ko se pri takih delnicah
izvede korporativna akcija, kot je na primer preprosto izplačilo dividend.
Eno depozitarno potrdilo (angl. oznaka »DR«, ki pomeni »Depositary Receipt«) predstavlja
več enakih delnic, združenih v paketek, s katerim se trguje na nekem drugem (svetovnem)
trgu. Tak skupek delnic dobi svojo oznako (kratico, angl. »ticker«) in splošno kodo (angl.
»common code«) za vsak trg, na katerem kotira. ISIN koda osnovne delnice ostane
nespremenjena in se uporablja pri depozitarnih potrdilih teh delnic na različnih trgih.
Depozitarna potrdila na ameriškem trgu označujemo s kratico ADR, v Veliki Britaniji z GDR,
na evropskih trgih pa z EDR. Razlogi za njihov nastanek ležijo predvsem v pogosto
zapletenem poslovanju v lokalnih valutah na manjših lokalnih trgih. Vlagatelj lahko tako kupi
delnice izdajatelja iz druge države v svoji domači valuti na svojem domačem trgu. Na tem
trgu skrbi zanje globalna skrbniška banka, ki obvešča podskrbnike o dogajanju in preračunava
morebitne dividende v valuto tega svetovnega trga. Z delnicami ADR, EDR oz. GDR se
trguje enako kot s katerokoli drugo delnico na tem trgu. Šele pozoren pogled na ISIN kodo,
kratico in celoten naziv finančnega instrumenta nam razkrije, da imamo pred seboj
depozitarno potrdilo in ne navadnih delnic (NLB d.d., 2010; DR Basics and Benefits, 2011).
Združevanje delnic v obliko DR je sicer nastalo zaradi potrebe po lažjem trgovanju s temi
delnicami, vendar se zaradi tega lahko precej zaplete urejanje povračila preplačanega davka iz
teh držav. Globalni skrbniki običajno pokrivajo trgovanje na vseh pomembnejših svetovnih
trgih, najmanjših ali slabše organiziranih lokalnih trgov pa običajno ne pokrivajo. V primerih
depozitarnih potrdil izdajatelja iz slabo razvite države se nam lahko zgodi, da bomo imeli
19
skupaj z našim globalnim skrbnikom precej zapletov, ko bomo poskušali uveljavljati
povračilo preplačanega davka od dividend. Ta postopek je običajno precej daljši kot pri
navadnih delnicah, saj je v verigi do izdajatelja veliko več posrednikov. To pa pomeni
običajno tudi večje stroške. V primeru navadnih delnic bi nam povračilo davka na osnovi naše
dokumentacije priskrbel naš skrbnik ali pa bi sami vložili zahtevek direktno pri davčni upravi
države izdajatelja delnic. V primeru depozitarnih potrdil pa moramo ta postopek izpeljati
preko našega globalnega skrbnika še naprej tudi preko skrbniške banke, ki je odgovorna za ta
depozitarna potrdila na dotičnem trgu. Pogosto je treba poleg potrdil davčne uprave države
vlagatelja pridobiti tudi različna potrdila davčne uprave iz države, kjer DR kotira (NLB d.d.,
2010).
Kot primer lahko pogledamo ameriški trg, kjer kotira veliko depozitarnih potrdil (v
nadaljevanju ADR) ruskih izdajateljev. Tam najdemo ADR izdajateljev, kot so Lukoil,
Gazprom, Mobile Telesystems in drugi. Razlog je predvsem v slabo organiziranem,
nesistematičnem, nestandardiziranem in zelo počasnem delovanju ruskega trga in ruskih
državnih institucij, predvsem ruske davčne uprave. Komunikacijo dodatno otežuje neznanje
ruskega jezika in pisave, zaradi česar tega trga globalni skrbniki povečini ne pokrivajo.
Posameznemu vlagatelju je tako otežkočeno učinkovito povračilo preplačanega davka iz te
države. Stroški so lahko večji od koristi, tudi če časovnega vidika sploh ne upoštevamo.
Podoben primer je tudi Švica, kjer se na primer originalne delnice izdajatelja Nestle S.A.
prodajajo na domačem trgu v domači valuti CHF, lahko pa jih kupimo tudi na ameriškem trgu
združene v ADR v valuti USD. Zahtevki za vračilo preplačanega davka od originalnih delnic,
ki jih mi ali naš skrbnik naslovimo direktno na švicarsko davčno upravo, so realizirani
sorazmerno hitro in brez zapletov. Zahtevki na osnovi ADR delnic istega švicarskega
izdajatelja pa zahtevajo zapleteno administrativno pot in veliko sodelovanja vseh skrbnikov v
verigi med vlagateljem in izdajateljem. Učinkovito delovanje švicarske administracije v tem
primeru ni dovolj za hitro in preprosto reševanje teh zahtevkov (NLB d.d., 2010; DR Basics
and Benefits, 2011).
Korporativne akcije pri depozitarnih potrdilih povzročajo težave tudi pri obveščanju. Pogosto
se dogaja, da podatki v SWIFT sporočilu MT566 niso vneseni skladno s standardi, kot je to
običajno pri navadnih delnicah. Iz standardnih polj sporočila bi na primer razbrali, da je neto
dividenda enaka bruto dividendi, ter da ni bilo odtegnjenega nikakršnega davka ali stroškov.
Pri ADR delnicah ruskih izdajateljev so taka nedosledna sporočila skorajda pravilo, zato
moramo biti tukaj še posebej pozorni. V dodatnem tekstu na koncu sporočila nam skrbnik
včasih napiše, kolikšni sta bruto dividenda in davčna stopnja, čeprav polja v preostalem
sporočilo sicer prikazujejo neobdavčeno dividendo. Kadar tega podatka ni navedenega niti v
dodatnem tekstu, bi zlahka napačno obračunali in knjižili tako dividendo. Izkušen vlagatelj bo
zato podatke za isto dividendo preveril tudi pri drugem viru, na primer v sistemu Bloomberg.
Obstajajo tudi primeri dividend ADR, ko se v napovedi dividende (SWIFT sporočilo MT564)
v pravilnih poljih pojavijo vsi ti podatki, vključno s stopnjo davka in stroški, ob izplačilu
dividende pa jih ni in je dividenda prikazana kot neobdavčena. Kadar koristimo skrbniške
20
storitve imamo možnost obrniti se na skrbnika in se pozanimati o podrobnostih take
dividende, kar nam seveda olajša postopek ugotavljanja, kaj smo dejansko dobili izplačano
(NLB d.d., 2011).
3.7. Počasen tok obveščanja
O posamezni korporativni akciji smo v najboljšem primeru obveščeni v obliki
standardiziranega sporočila, v katerem so natančno navedeni vsi potrebni podatki. Vendar
nam to koristi le, če sporočilo prejmemo pravočasno. Današnji tržno usmerjeni uporabniki
želijo informacije čim prej, po možnosti takoj (Mangado, 2011c).
Naraščajoča zahtevnost korporativnih akcij povzroča, da pridobitev in potrditev vseh
potrebnih podatkov jemlje vse več časa. Če temu dodamo še ročno pregledovanje
dokumentacije in pretipkavanje podatkov v čistopis, se podaljšuje čas, ki preteče med
prejemom obvestila o korporativni akciji in posredovanjem te informacije naprej po verigi
udeležencev. Tako končnemu uporabniku ostane le malo časa za odločitev o sodelovanju v tej
akciji, zaradi naglice pa lahko trpi kvaliteta odločitve (Oxera, 2004).
Velike borze na pomembnih svetovnih trgih zagotavljajo sveže podatke v realnem času.
Nekatere manjše borze iz manj razvitega sveta pa zagotavljajo podatke pogosto le ob koncu
delovnega dne. Tako so ponudniki informacij kljub svojim naporom po zagotavljanju svežih
podatkov omejeni s hitrostjo zagotavljanja podatkov drugih udeležencev trga (Mangado,
2011b).
4. UKREPI ZA STANDARDIZACIJO KORPORATIVNIH AKCIJ
Potreba po zmanjševanju tveganja, večji avtomatizaciji in standardizaciji korporativnih akcij
je bila prisotna že pred finančno krizo, sedaj pa je postala nuja. Udeleženci trga vrednostnih
papirjev so ugotovili, da morajo za znižanje tveganja standardizirati sporočila, zaposlovati
strokovno usposobljene kadre in kolikor je možno avtomatizirati proces od samega začetka,
pri izdajateljih (Inside Reference Data, 2011).
4.1. Avtomatizacija postopkov
Avtomatizacija postopkov (angl. »Straight Through Processing«, v nadaljevanju STP) je
koncept, ki na finančnem področju pomeni doseganje hitrejšega in učinkovitejšega izvajanja
finančnih transakcij s pomočjo optimizacije hitrosti in avtomatske obdelave podatkov.
Avtomatizacija postopkov bo dosežena, ko informacij ne bo treba več ročno pretipkavati, pač
pa se bodo avtomatsko obdelale in prav tako elektronsko posredovale naprej. V preteklosti je
bila industrija precej zadržana pri investiranju v avtomatizacijo, deloma zato, ker je
preprosteje in na kratki rok ceneje zaposliti novega človeka za opravljanje tega dela
(Mangado, 2010c).
21
STP je koncept, h kateremu stremijo udeleženci finančnega trga v želji po znižanju stroškov
in zmanjšanju tveganj. Predstavlja velik korak v skorajšnjem skrajšanju časa poravnav s
trenutnih treh dni (T+3) na poravnave v istem dnevu (T+0). Med največjimi prednostmi STP
je zmanjšanje tveganja poravnave. Skrajšanje obdelave transakcije bo povečalo možnost, da
se sklenjena pogodba poravna pravočasno (Stay focused on standardisation and STP,
CorpActions 2008 delegates told, 2008).
Tržno usmerjena podjetja so že spoznala pomembnost avtomatizacije in nekatera izmed njih
že aktivno sodelujejo in prispevajo k njej. Podjetje XcitekSolutionsPlus, ki se ukvarja z
avtomatizacijo korporativnih akcij, je ponudilo celovito STP rešitev s svojo aplikacijo XSP
(angl. »The XSP Software«). XSP avtomatizira vsa področja korporativnih akcij. Omogoča
avtomatizirano zbiranje podatkov o korporativni akciji (modul »XSP Data Management«) od
več kot 30 različnih ponudnikov informacij na svetovnih trgih, in sicer preko njihovih lastnih
vmesnikov ali pa preko z ISO 15022 standardom usklajenih formatov. Modul za obveščanje
imetnikov (»XSP Notification and Response«) poveže dogodek korporativne akcije z zalogo
vrednostnih papirjev in transakcijami. Avtomatsko ustvari obvestilo za upravljavce in glede
na vnesene parametre in preference predlaga odgovor. Razvili so tudi modul za ugotavljanje
upravičenosti (»XSP Entitlement«), ki se povezuje z registri depozitarjev in skrbniškimi
računi za ugotovitev upravičenosti in pridobitev informacij o poslih, prenosih vrednostnih
papirjev in denarja. Za poravnavo in spremljanje njenega statusa pa skrbi modul »XSP Event
Diary Workflow« (XSP Product Overview, 2011).
4.2. ISO Standardi
Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. »The International Organization for
Standardization« - ISO) je postavila standarda ISO 15022 in ISO 20022, ki se nanašata na
finančno področje in področje poslovanja z vrednostnimi papirji. Standarda določata osnove,
slovar in format za 50 vrst sporočil s področja vrednostnih papirjev (ISO 15022 Data Field
Dictionary, 2011).
4.2.1. ISO 15022
Mednarodni standard ISO 15022 se nanaša na področje bančništva in finančnih instrumentov,
natančneje vrednostnih papirjev. Vsa SWIFT sporočila za zdaj temeljijo na tem standardu.
Nadomestil je prejšnja standarda za področje elektronskih sporočil med sodelujočimi v poslih
v vrednostnimi papirji (ISO 7775) in meddepozitarnimi sporočili (ISO 11521). V standardu
sta predpisana slovar podatkovnih polj (angl. »Data Field Dictionary«) in katalog sporočil
(angl. »Catalogue of Messages«), ki omogočata enotno izpolnjevanje polj in pravilno izbiro
vrste sporočila s strani vseh uporabnikov (ISO 15022 Data Field Dictionary, 2011).
22
Slika 5: Potek korporativne akcije po standardu ISO 15022
Vir: Corporate Actions Best Practices Initiative: Aid to Public Comment, 2011, str. 19.
4.2.2. ISO 20022
Mednarodni standard ISO 20022 pokriva področje finančnih sporočil (angl. »Universal
financial industry message scheme«) in je nadgradnja prejšnjega standarda ISO 15022l.
Nastal je zaradi potrebe po večji standardizaciji. S točno določeno zgradbo sporočil,
predpisano vsebino polj in uveljavljenim slovarčkom za namene sporočanja standard ISO
20022 omogoča bolj avtomatizirano izmenjavo finančnih sporočil. Ob tem pa zahteva večjo
podporo informacijske tehnologije in s tem povezanih investicij, zaradi česar je sprejemanje
tega standarda s strani uporabnikov počasnejše (The success of ISO20022 - Universal
financial industry message scheme, 2011).
Standard ISO 20022 je prilagodljivejši od predhodnika in pokriva več tipov korporativnih
akcij. Bistvo standarda ISO 20022 je enoten poslovni model, skladišče in slovar. Omogoča
večjo fleksibilnost pri navajanju in obdelavi podatkov (Mangado, 2008).
Ameriški centralni depozitar DTCC (angl. »Depository Trust and Clearing Corporation«) je
leta 2009 objavil, da namerava opustiti do sedaj uporabljani lastni sistem komunikacije in do
leta 2015 preiti na ISO 20022 standard za korporativne akcije. Aprila 2011 so začeli s testnim
programom za prehod, v katerem sodeluje pet njihovih strank, drugi val testnih uporabnikov
pa se jim bo pridružil konec leta 2011 (Reengineering Update: DTCC Moves Ahead on
Corporate Actions Plan, 2011).
23
Belgijski SWIFT je za prehodno obdobje zagotovil sistem, ki podpira oba standarda, ISO
15022 in ISO 20022. Ključnega pomena pri sprejetju uporabe ISO 20022 pa so tudi zahteve
regulatorjev. Izdajatelji, ki še ne poslujejo po nobenem od standardov, bodo prešli neposredno
na novi standard ISO 20022. Drugi, ki sedaj uporabljajo standard ISO 15022, pa verjetno ne
bodo tako hitro zamenjali obstoječega sistema in informacijske tehnologije, saj jim to pomeni
stroške. Na nov standard bodo prešli šele, ko bodo v tem videli določene koristi, ali pa jih
bodo v to prisilili regulatorji trga (ISO 20022 Newsletter, Summer 2011, 2011; SWIFT,
2010).
4.3. Označevanje ključnih podatkov v tekstu s pomočjo jezika XBRL
V nekaterih državah je za poslovno poročanje in za oddajo različnih finančnih podatkov
nadzornim institucijam že vrsto let obvezna uporaba prilagodljivega jezika XBRL (angl.
»eXtensible Business Reporting Language«), ki omogoča elektronsko označevanje ključnih
podatkov v tekstu. Raziskave so odkrile, da se samo v Združenih državah Amerike letno
objavi okrog 200 tisoč korporativnih akcij različnih vrst in izdajateljev. Leta 2006 je
neodvisno raziskovalno podjetje Oxera izvedlo raziskavo, v kateri so ugotovili, da se izgube
pri korporativnih akcijah v svetu gibljejo med 400 in 900 milijoni ameriških dolarjev letno
(Crosman, 2009).
Leta 2009 je komisija za borzo in vrednostne papirje SEC (angl. »Securities and Exchange
Commision«) prosila udeležence trga vrednostnih papirjev DTCC, SWIFT, XBRL US, ISITC
in SMPG za pripravo poslovnega primera uporabe XBRL na področju korporativnih akcij. Po
nekaj letih pritiskov s strani skrbnikov, depozitarjev in investicijskih posrednikov se je
pokazal velik napredek, saj veliko ameriških izdajateljev zdaj uporablja standard XBRL tudi
pri objavljanju korporativnih akcij. Podjetjem, ki so že pred tem uporabljala to tehnologijo,
razširitev njene uporabe na področje korporativnih akcij ni predstavljala večje težave. K
pospešitvi njegove uporabe pri izdajateljih pa je pomembno prispevalo tudi posredovanje
regulatorja, saj se udeleženci trga brez direktive nadzornih institucij le počasi odločajo za
spremembe (Mangado, 2010a).
Dodatna prednost uporabe XBRL je, da ne ovira obstoječega procesa obveščanja, prav tako
ob njegovi uporabi v obvestila ni treba vključevati več podatkov kot doslej. Označevanje
ključnih podatkov s sistemom XBRL občutno zniža tveganje različnih interpretacij
posamezne korporativne akcije. Zmanjša se nepotrebno ročno delo z iskanjem in
primerjanjem podatkov, dobljenih iz različnih virov. Vir je v tem primeru en sam (Issuer to
Investor: Corporate Actions, 2011).
4.4. Pomen sodelovanja izdajateljev v procesu standardizacije
Strokovnjaki so ugotovili, je med največjimi ovirami za avtomatiziran pretok podatkov
nesistematično objavljanje podatkov na viru, s strani izdajateljev. Izdajateljevo začetno
24
obvestilo, ki ne ustreza uveljavljenim standardom, poveča tveganje napačne interpretacije in
izgubo dragocenega časa nadaljnjim udeležencem v verigi. S povečevanjem števila
posrednikov v verigi se to tveganje stopnjuje.
Nekateri izdajatelji imajo izdelane svoje standardizirane obrazce za objavljanje korporativnih
akcij, drugi jih objavljajo v zelo obsežnih prospektih, večina izmed njih pa navaja osnovne
podatke brez posebnega sistema. V objavah bodisi niso vsebovani vsi ključni podatki, bodisi
so navedeni nekje med kilometri odvečnih podatkov. Standardizacija na ravni izdajateljev bi
omogočila večjo preglednost podatkov skozi celotno verigo udeležencev ter zmanjšala
tveganje in potrebo po dodatni interpretaciji korporativne akcije. Avtomatizacija in
standardizacija lahko veliko prispevata k uspešnemu poteku korporativne akcije. Kljub temu
pa bo ta proces zelo neučinkovit, če ne bomo že od izdajatelja dobili informacij v vsaj
standardizirani elektronski obliki, ki jo bo možno prevesti v ISO standard (Mangado, 2011b).
Raziskave in okrogle mize so razkrile, da se izdajatelji obstoja te težave dolgo sploh niso
zavedali. Ameriški depozitar DTCC, belgijski SWIFT in ameriška veja podjetja XBRL US so
v ta namen ustanovili skupino za pobudo sodelovanja med izdajatelji in vlagatelji, imenovano
»Pobuda I2I« (angl. »Issuer to Investor initiative«). Pobuda I2I je znatno pripomogla k
zavedanju in prepoznavanju najhujših ovir standardizaciji in avtomatizaciji na viru (Issuer to
Investor: Corporate Actions, 2011).
Cilj I2I je izboljšati komunikacijo med izdajatelji in vlagatelji pri korporativnih akcijah in
razširiti uporabo XBRL v kombinaciji s standardom ISO 20022. Junija 2010 so objavili
rezultate raziskave skupaj s predlaganimi rešitvami in smernicami za komunikacijo pri
korporativnih akcijah. Pobuda I2I priporoča uporabo enotnega globalnega informacijskega in
tehnološkega standarda s strani vseh udeležencev, označevanje ključnih informacij v objavah
korporativnih akcij s strani izdajateljev in posredovanje elektronskih obvestil s strani
posrednikov v najkrajšem možnem času (Thoresen, 2010d).
4.5. Dvodimenzionalne kode za označevanje korporativnih akcij
Izziv uspešnega spremljanja posamezne korporativne akcije predstavlja tudi dejstvo,da ob
objavi korporativne akcije pogosto še niso znani vsi podatki o njej. Le-ti so posredovani
udeležencem v kasnejših obvestilih, ki se nanašajo na isto akcijo. Uporaba oznake za vrsto
korporativne akcije (angl. »event identifier«) v kombinaciji z oznako vrednostnega papirja
(angl. »instrument identifier«) bi pomagala pri povezovanju naknadnih obvestil na predhodna
obvestila. V ta namen je ameriška veja mednarodne organizacije za standarde GS1 predlagala
uvedbo dvodimenzionalnih kod, ki bi pripomogle k standardizaciji korporativnih akcij.
Dvodimenzionalna koda vsebuje veliko več podatkov kot enodimenzionalna, ki je poznana
pod imenom »bar-koda«. Enodimenzionalna koda se je že dobro uveljavila in se uporablja na
vseh področjih industrije. Matrična dvodimenzionalna koda pa je bila prvotno namenjena
uporabi v industriji medicinskih naprav, vendar se je njena uporaba kasneje razširila še na
25
druga področja. Danes jo pogosto uporabljajo za namene trženja, saj jo lahko preberejo
naprave z vgrajenim fotoaparatom, kot so na primer mobilni telefoni. Pri GS1 so predlagali,
da bi bila oznaka posamezne korporativne akcije zapisana kot dvodimenzionalna koda, še
vedno pa bi bila navedena tudi numerična oznaka te akcije za potrebe elektronske obdelave
sporočil, za primere, ko prejemnik ne bi imel naprave za sprejem slike. Tako bi se dalo kodo
uporabiti za zapis podatkov, ki so sicer vsebovani v prospektu, ter za nadaljnja obvestila o
korporativni akciji. Večina izdajateljev standarde GS1 in dvodimenzionalne kode že uporablja
pri svoji proizvodnji ali trgovini. Razširitev uporabe teh kod na finančno področje torej ne bi
smel biti prezahteven korak. Tak način avtomatizacije bi povečal natančnost podatkov in s
tem zmanjšal tveganje (Thoresen, 2010c).
4.6. Enotna identifikacijska oznaka podjetja
Sodelujoči v korporativnih akcijah zadnje čase precej razpravljajo o ideji, da bi se pri
korporativnih akcijah uporabljalo enotno identifikacijsko oznako izdajatelja LEI (angl. »Legal
Entity Identifier«), ki se sicer že uporablja v industriji. Ugotovili so, da uporabniki
korporativne akcije spremljajo glede na izdajatelja in ne glede na vrsto dogodka, tako da bi
uporaba LEI precej olajšala sledenje posamezni korporativni akciji. Poleg tega bi se jo
uporabilo že na samem viru objave, torej pri izdajatelju, kar bi ta podjetja še dodatno vključilo
v sodelovanje pri procesu harmonizacije (Shashoua, 2011).
Uvedba uporabe LEI oznake sicer ne more rešiti vseh težav glede standardizacije, bi pa
občutno pripomogla k uvajanju STP procesa na področju korporativnih akcij (Mangado,
2011c).
4.7. Pomen strokovnih kadrov
Velike skrbniške banke se zavedajo, da je poleg zmanjševanja tveganj in stroškov prav tako
pomembno obdržati visoko raven znanja in storitev. V časih hitrih sprememb je pomembno,
da obdržimo zaposlene s kvalitetnim znanjem s tega področja, poleg tega pa jih neprestano
dodatno izobražujemo. Poleg investicij v informacijske sisteme moramo investirati tudi v
kvalitetne inteligentne kadre, ki bodo znali izkoristiti napredno tehnologijo. Velika podjetja
potrebujejo usposobljene zaposlene za podporo sicer avtomatiziranemu in standardiziranemu
naraščajočemu obsegu korporativnih akcij. Manjša podjetja pa imajo toliko večjo potrebo po
dobrih kadrih zaradi ročne obdelave, saj ob majhnem obsegu korporativnih akcij nimajo
interesa nad investiranjem velikih zneskov v avtomatizacijo procesa, dokler v to ne bodo
prisiljeni s strani regulatorjev (Thoresen, 2010b).
Vedno zahtevnejše korporativne akcije, potreba po hitrem odzivu in težave zaradi
pomanjkanja standardizacije povzročajo, da je delo na tem področju zelo zahtevno. Zaposleni
morajo dobro poznati delovanje različnih trgov in mnoge različice instrumentov na njih.
Švedska banka SEB, ki se zaveda pomena teh znanj, je ustanovila spletni portal, kjer si
26
strokovnjaki z različnih področij izmenjujejo izkušnje in znanje. Na portalu, ki se nahaja na
spletnem naslovu »www.thebenche.com«, najdemo različne članke, novice, raziskave, ankete
in forum (Thoresen, 2010b).
4.8. Razvoj aplikacij za pametne mobilne telefone
V industriji mobilne telefonije se uporablja vedno več različnih aplikacij. Med drugim lahko
danes na mobilnih telefonih uporabljamo mobilno bančništvo, saj pametne kartice in pametni
telefoni omogočajo shranjevanje certifikatov in s tem zagotavljajo varno identifikacijo
uporabnika. Z napredkom tehnologije izginjajo ovire za elektronsko poslovanje tudi na ostalih
področjih in tako se je le-to že razširilo na področje korporativnih akcij. Oktobra 2010 sta
prišli na trg dve aplikaciji. Prvo je izdal ponudnik tehnologije za postopke korporativnih akcij
XSP pod imenom »XSP GO! Mobile«, teden dni kasneje pa mu je sledila aplikacija ponudnika
sistemov za avtomatizacijo poravnav Information Mosaic, imenovana »IMConnecting«. Z
njima lahko uporabniki pregledujejo stanja na svojih skrbniških računih, spremljajo trenutne
statuse svojih transakcij, opravljajo analize »kaj-če« scenarijev za korporativne akcije, se
povezujejo z drugimi delničarji preko elektronske komunikacije, elektronsko glasujejo, ter
prejemajo opozorila o rokih in izidih glasovanj (Kilburn, 2011).
Uporabniki želijo prilagodljiv, neprekinjen dostop do svojih podatkov. Če je rok za odgovor
na korporativno akcijo ob določeni uri, bodo marsikateri upravljavci želeli počakati do
zadnjega trenutka in sporočiti svojo odločitev v zadnjih minutah pred rokom. To lahko sedaj
storijo s pomočjo mobilnega telefona ne glede na to, kje se nahajajo. Ni jim več treba priti do
pisarne ali imeti s seboj prenosnega računalnika z internetnim dostopom. Operacijski sistemi
na pametnih telefonih pa se med seboj razlikujejo in niso standardizirani – na primer iPhone,
BlackBerry in Android. Zaradi različnih sistemov obdelovanja in posredovanja podatkov
mora vsak ponudnik zato svojo aplikacijo za korporativne akcije na mobilnih telefonih
izdelati v več prilagojenih različicah. To pa upočasnjuje razcvet teh aplikacij (Kilburn, 2011).
5. PROCES STANDARDIZACIJE
Udeleženci trga vrednostnih papirjev in sodelujoči v korporativnih akcijah se vse bolj
zavedajo pomena standardizacije tega področja. V želji po standardizaciji in s tem znižanju
stroškov ter zmanjšanju tveganj so se začeli medsebojno povezovati različni udeleženci v
verigi poravnav kot tudi različne institucije in regulatorji s tega področja. Nastajajo
organizacije in interesne skupine, ki spodbujajo uvedbo avtomatizacije in standardizacije
korporativnih akcij in poslovanja z vrednostnimi papirji. Mnogi strokovnjaki in organizacije s
tega področja sodelujejo v več združenjih hkrati in tako prispevajo k izmenjavi izkušenj in
tako k še hitrejši standardizaciji (Hands, 2011).
27
5.1. Skupina SMPG
Skupina SMPG (angl. »Securities Market Practice Group«) se je od ustanovitve leta 1998
razširila v več kot 30 držav preko nacionalnih skupin NSMPG (angl. »National Securities
Market Practice Groups«). Te skupine sestavljajo borzniki, investicijski managerji, skrbniške
banke, centralni depozitarji in regulatorji. Pred pobudami za globalno standardizacijo tržne
prakse so si sodelujoči na trgu vrednostnih papirjev oblikovali vsak svojo tržno prakso,
prilagojeno na svojo vejo industrije in na geografsko lokacijo. Neučinkovita izmenjava
informacij znotraj in med različnimi trgi je ohranjala poslovanje daleč od želene
avtomatizacije (About Securities Market Practice Group, 2011).
Preko skupine SMPG aktivno sodelujejo pri izpopolnjevanju tržne prakse na področju
korporativnih akcij različni udeleženci s preko 38 trgov. Nacionalne skupine najprej
analizirajo in dokumentirajo lokalno prakso. Skupina SMPG nato pregleda skupne elemente
in morebitne posebne zahteve in omejitve posameznega trga ter njegove zakonodaje. Nato
objavi izsledke in priporočila o nadaljnjih možnostih harmonizacije na svoji spletni strani
(About Securities Market Practice Group, 2011).
Skupina SMPG je izredno uspešna pri ustvarjanju globalno sprejete harmonizirane tržne
prakse, ki je v povezavi z ISO standardi pripeljala industrijo vrednostnih papirjev bližje
avtomatizaciji. Leta 2006 je SMPG oblikovala matriko EIG za pomoč pri standardizaciji
interpretacije korporativnih akcij. Upoštevanje te matrike je priporočeno tudi s strani
belgijskega združenja SWIFT. Konec leta 2010 je SMPG izdelala matriko EIG+, ki je
dopolnjena različica EIG in vsebuje vse datume, cene in razmerja za vsako kombinacijo vrste
dogodka in oznako možnosti izbire sodelovanja v dogodku (obvezne korporativne akcije,
prostovoljne, ali obvezne z možostjo izbire). Junija 2011 je skupina objavila novo izdajo tržne
prakse za področje korporativnih akcij, ki naj bi jo uporabniki upoštevali od novembra 2011
dalje. V njej so med drugim že navodila za prehodno obdobje, ko se bosta hkrati uporabljala
oba standarda (ISO 15022 in ISO 20022) in matrika EIG+ za pomoč pri standardizaciji
interpretacije korporativnih akcij (SMPG Awaits Feedback on EIG Extension Proposal,
2011).
5.2. Združenje ISITC in podskupina za davke
Združenje ISITC (angl. »International Securities Association for Institutional Trade
Communication«) je zveza finančnih organizacij in ponudnikov tehnologije, ki si prizadevajo
za izboljšanje učinkovitosti na finančnih trgih. Želijo avtomatizirati in s tem pospešiti procese
ter znižati stroške. Med ključnimi pobudami združenja ISITC je močno pospešiti avtomatsko
obdelavo (STP) v vseh panogah. Poravnava mnogih finančnih transakcij trenutno traja več
dni, predvsem zaradi svoje kompleksnosti in potrebe po ročnem procesu. Z uvajanjem STP
lahko finančni trgi postanejo učinkovitejši in bolj ekonomični, poravnave pa se lahko izvršijo
v minutah in ne več v dnevih (Thoresen, 2010a).
28
Ameriški del združenja ISITC je letos ustanovil podskupino za davke, ki se bo poglobljeno
posvetila davčnim izzivom s področja korporativnih akcij. Osredotočala se bo na
standardizacijo v povezavi z davki in proučevala davčni učinek korporativnih akcij v
sodelovanju s skupino SMPG. Strokovnjaki menijo, da je taka skupina zelo pomembna, saj se
z davki korporativnih akcij v podjetjih običajno ukvarjajo davčni strokovnjaki, ki nimajo
dovolj poglobljenega znanja o vsebini zahtevnejših korporativnih akcij. Z ustanovitvijo te
skupine bodo davčne učinke korporativnih akcij proučevali ljudje, ki strokovno obvladajo obe
področji (Thoresen, 2010a).
5.3. Združenje ECSDA
Med najpomembnejšimi in najaktivnejšimi združenji, ki sodelujejo pri standardizaciji
korporativnih akcij, je treba omeniti združenje evropskih centralnih depozitarjev ECSDA
(angl. »European Central Securities Depositories Association”). Ustanovljeno je bilo leta
1997 z namenom izmenjave mnenj in sodelovanja med evropskimi centralnimi depozitarji ter
izvedbe skupnih projektov. Danes ECSDA ponuja rešitve in svetovanje s področja tehničnih,
ekonomskih, finančnih, pravnih in zakonodajnih vprašanj na mednarodnem nivoju. Njen
namen je zmanjševanje tveganj in povečevanje učinkovitosti na področju poravnav
vrednostnih papirjev in z njimi povezanih plačil. ECSDA spodbuja sodelovanje centralnih
depozitarjev in izmenjavo informacij med izdajatelji, vlagatelji in drugimi udeleženci trga
vrednostnih papirjev. Vsem navedenim nudi tudi pomoč s tega področja. Združenje nima
poslovnih namenov in ne ustvarja dobička. Spodbuja uporabo standardov za zmanjšanje
oziroma odstranitev ovir pri mednarodnih poravnavah in si s svojimi članicami izmenjuje
informacije s pravnega, davčnega in zakonodajnega področja ter s področja tržne prakse z
namenom pospeševanja postopka harmonizacije po vsej Evropi. Članica ECSDA je tudi
slovenska Klirinško depotna družba KDD (ECSDA, 2011a).
ECSDA v prizadevanju za enoten in učinkovit evropski trg vrednostnih papirjev priporoča
izogibanje prevelikemu številu predpisov, ohranjanje preproste zakonodaje in s tem nižje
stroške. Udeležencem svetuje naslednje (Six key principles for the future regulation of
(I)CSDs, 2011):
- prizadevati si za preprosto, jasno in nedvoumno zakonodajo po vsej Evropi, s čimer bi se
zmanjšala pogostost konfliktov med zakoni posameznih držav,
- zagotoviti preglednost in minimizirati tveganja na področju poravnav s pomočjo upoštevanja
standardov ESCB CESR za Evropske sisteme poravnav,
- omogočiti odprt in nepristranski dostop do sistema poravnav,
- podpirati stalen dialog med evropskimi oblastmi in udeleženci trga z namenom vzdrževanja
ažurne in primerne zakonodaje.
29
5.4. Giovanninijeva skupina
Leta 1996 je združenje ESCDA ustanovilo posebno delovno skupino, ki je po svojem
predsedniku Albertu Giovanniniju dobila ime Giovanninijeva skupina (angl. »The Giovannini
Group«). Naloga te skupine je bila identifikacija kritičnih točk s področja poravnav
vrednostnih papirjev, ki ovirajo učinkovito delovanje tega trga (EC, 2011).
V prvem poročilu spomladi 2001 je Giovanninijeva skupina poročala, da obstajajo težave pri
poravnavah na treh področjih:
- tehnične zahteve in tržne prakse
- obdavčevanje in
- pravna varnost.
Na omenjenih treh področjih so identificirali petnajst ovir, ki omejujejo in hromijo enoten
sistem poravnav vrednostnih papirjev v Evropski Uniji. Od tega je devet ovir s področja
industrije, šest pa iz javnega sektorja (The Giovannini Group, 2001).
V drugem poročilu je Giovanninijeva skupina aprila 2003 podrobneje razdelala posamezne
ovire in natančneje določila potrebne ukrepe za odstranitev ter okvirne roke. Skupina je med
drugim neposredno zadolžila svojo ustanoviteljico ECSDA za odpravo treh ovir s področja
uradnih ur in rokov za poravnavo, poravnav znotraj dneva in korporativnih akcij. Odprava
ovire št. 7 predstavlja uskladitev uradnih ur in rokov za poravnave, ovira št. 4 se nanaša na
uskladitev mednarodnih poravnav znotraj dneva, ovira št. 3 pa na harmonizacijo in
standardizacijo postopka korporativnih akcij (EBF, 2007).
Pri oviri št. 3 je bilo treba poleg postopkov poravnav uskladiti in standardizirati tudi predpise.
ECSDA je v ta namen ustanovila posebne delovne skupine:
- skupino CESAME (angl. »Clearing and Settlement Advisory and Monitoring Expert
Group«), ki je odgovorna za tehnične zahteve in tržne prakse,
- skupino FISCO (angl. »Fiscal Compliance Experts' Group«) za svetovanje na davčnem
področju in
- skupino LCG (angl. »Legal Certainty Group«) za področje pravnega varstva (The
Giovannini Group, 2003).
30
Slika 6: Pregled Giovanninijevih ovir
Vir: The Giovannini Group, Cross-Border Clearing and Settlement Arrangements in the European Union, 2011,
str. 49-51; EBF, Securities Clearing and Settlement, Harmonisation of Corporate Actions Processing in Europe:
Giovannini Barrier 3, 2007, str. 37.
31
5.5. Giovanninijeva ovira številka 3 – korporativne akcije
Poročilo skupine Giovaninni o oviri 3 se nanaša na korporativne akcije. Težave se pojavljajo
predvsem zaradi obstoječih nacionalnih razlik, ki zahtevajo poglobljeno znanje o lokalnem
trgu in ki ovirajo centralizacijo poravnav vrednostnih papirjev. Skupina si je za odstranitev te
ovire zadala prenovitev predpisov, informacijskih zahtev in rokov pri korporativnih akcijah. Z
namenom zniževanja stroškov in operativnih tveganj so želeli standardizirati postopke na
vseh evropskih trgih, zaželeno pa tudi izven Evrope (ECSDA, 2005).
5.6. Skupina CESAME
Julija 2004 je Evropska komisija (angl. »European Commision«) ustanovila posebno skupino
za pomoč in svetovanje pri integraciji sistema poravnav v Evropski Uniji. Skupina CESAME
(angl. »Clearing and Settlement Advisory and Monitoring Expert Group«) je bila sestavljena
iz dvajsetih strokovnjakov zasebnega sektorja, udeleženih v proces poravnave, z Albertom
Giovanninijem kot glavnim svetovalcem. Naloga skupine je bila poskrbeti za odstranitev ovir
s področja zasebnega sektorja (ovire 1, 3, 4, 6, 7 in 8) ter svetovati Evropski komisiji na
področju javnega sektorja (EU, 2004).
Skupina CESAME je nato zadolžila ECSDA in ECSA (angl. »European Corporate Security
Association«) za odstranitev Giovanninijeve ovire 3, ki se nanaša na razlike med državami na
področju predpisov o korporativnih akcijah, upravičenosti do lastništva in skrbništva. Obe
skupini sta sodelovali pri izdelavi tržnih standardov, ki bodo poenotili procese pri
najpogostejših korporativnih akcijah. ECSA si je zadala nalogo koordiniranja dogodkov na
področju zasebnega sektorja z namenom izboljšanja učinkovitosti na evropskih lokalnih trgih
pri mednarodnih korporativnih akcijah. Leta 2006 je Komisija evropskih regulatorjev za
vrednostne papirje (CESR – angl. »Committee of European Securities Regulators«) Evropski
komisiji predlagala ukrepe za vzpostavitev trdnega skupnega zakonodajnega okvira za
evropski trg vrednostnih papirjev, imenovane direktiva MiFiD (angl. »Markets in Financial
Instruments Directive«). Direktiva o trgih finančnih instrumentov je začela veljati novembra
2007 in predstavlja ključen ukrep z daljnosežnimi posledicami, ki bo privedel do ustanovitve
enotnega evropskega trga finančnih storitev. Evropska komisija je od svojih držav članic
uradno zahtevala, da v svojo zakonodajo prenesejo direktivo MiFID in zahtevo po njenem
izvajanju. Istega leta je bila ustanovljena skupina CAJWG (več o skupini je opisano v
poglavju 6.8), v kateri so sodelovali tudi strokovnjaki EBF, ECSDA, ESSF, FESE, EACB in
drugih institucij. Po nekaj manj kot dveh letih raziskovanja trgov ter sodelovanja in izmenjave
mnenj med različnimi združenji so 8. junija 2009 na srečanju skupine CESAME II predstavili
izpopolnjeno zbirko standardov za korporativne akcije (EC, 2008b).
Trenutno deluje skupina CESAME II, katere naloga je pospešiti oblikovanje enotnega
evropskega trga, kjer ni ovir za poravnavo vrednostnih papirjev. Sestavlja jo 30 pomembnih
32
predstavnikov različnih organizacij zasebnega sektorja in opazovalcev javnih institucij (ISSA,
2011).
5.7. Target 2-Securities
CESR je leta 2007 ustanovila skupino PTEG (angl. »Post-Trading Expert Group«), da se bo
osredotočila na področje poravnav v Evropski Uniji. Skupina je zadolžena za kodeks ravnanja
na področju poravnav, projekt Target-2-Securities (v nadaljevanju: T2S) in priporočila za
poravnave vrednostnih papirjev. T2S je iniciativa Evrosistema, ki si prizadeva za izboljšanje
prekomejnih poravnav. Projekt je v fazi priprave na napovedani začetek delovanja T2S
poravnalne platforme v septembru 2014. Vanj je vključenih 30 centralnih depozitarjev, ki si
prizadevajo za enoten kapitalski trg v Evropi. Po vpeljavi sistema T2S naj bi se preko njega
poravnavali skoraj vsi evropski vrednostni papirji, zaradi odprave razlik med lokalno in
čezmejno poravnavo pa bi se občutno znižali stroški poravnav ter zmanjšala tveganja (ECB,
2011a).
V zadnjih mesecih leta 2010 so udeleženci trga spodbudili programski odbor T2S, da
prevzame aktivnejšo vlogo pri pospeševanju harmonizacije poravnav vrednostnih papirjev v
povezavi s T2S. Svetovalna skupina (AG – angl. »Advisory Group«) je zato sestavila seznam
zadev, katerim se je treba posvetiti pred uvedbo T2S, da se zagotovi učinkovitost poravnav.
Za gonilno silo in nadzor vpeljave teh standardov na lokalnih trgih so določili nacionalne
uporabniške skupine (NUG - angl. »National User Groups«). Nosilec T2S aktivnosti v
Sloveniji je Banka Slovenije (ECB, 2011b).
Projekt T2S bo pomagal odstraniti šest Giovanninijevih ovir: 1, 2, 3, 4, 5 in 7. Januarja so
opravili prvo analizo vrzeli, kjer je bila Slovenija med državami, ki standardov še niso
dosegale. Naslednja analiza vrzeli naj bi bila končana septembra 2011 (ECB, 2011c).
5.8. Skupina CAJWG
Na odstranjevanju ovire številka 3 so najprej delovala posamezna združenja, od poletja 2007
pa je njihovo delo prevzela s strani CESAME II ustanovljena skupina CAJWG (angl.
»Corporate Actions Joint Working Group«), ki je združevala vse pomembnejše udeležence
trga vrednostnih papirjev, kot so izdajatelji, posredniki in skrbniki. Skupina CAJWG si je
zadala razviti obširno, splošno in razumljivo zbirko tržnih standardov za operativno izpeljavo
vseh vrst korporativnih akcij, ki bodo izhajali iz načela najboljše tržne prakse in nadomestili
oziroma izboljšali trenutne načine poslovanja. Predlagani tržni standardi pokrivajo
transakcijski management in dve kategoriji korporativnih akcij: razdelitve in preureditve
(ISSA, 2011).
Razdelitve:
33
- denarja (dividende, obresti),
- vrednostnih papirjev (reinvestiranje dividende, bonus).
-
Preureditve:
- obvezne reorganizacije z opcijami (konverzija),
- obvezne reorganizacije (cepitev, odkup),
- prostovoljne reorganizacije (ponudba za odkup).
Transakcijski management:
- tržni zahtevki (za različne razdelitve),
- preoblikovanja (reorganizacije),
- zaščita kupca (izbirne korporativne akcije).
Vsebina teh standardov zajema:
- pretok informacij preko verige udeleženih strank,
- ključne datume in njihovo zaporedje,
- operativni postopek korporativnih akcij.
Skupina CAJWG si tako kot ECSDA prizadeva uskladiti omenjene standarde po vseh
evropskih trgih in jih čim prej uvesti v prakso, ter s tem odstraniti tretjo Giovanninijevo oviro
(EBF, 2009).
5.9. Skupina BSG
Skupina BSG (angl. »Broad Stakeholder Group«) je bila ustanovljena z namenom poročanja
Evropski komisiji o stanju in napredku vpeljave tržnih standardov pri postopkih korporativnih
akcij in skupščinah podjetij. Vključuje vsa pomembna združenja, kot so zveze evropskih
bank, finančnih trgov, centralnih depozitarjev, borz, klirinških hiš in izdajateljev Skupina se
zavzema za odstranitev tretje Giovanninijeve ovire, ki se nanaša na korporativne akcije. Junija
2011 je izdala svoje tretje poročilo o napredku odstranjevanja te ovire. Poročajo, da se je v
postopek standardizacije vključilo več novih trgov in da pripravljajo ukrepe za razširitev
tržnih standardov v srednji in vzhodni Evropi. Napredek na področju korporativnih akcij je
dober, vendar je treba še okrepiti informiranje, izobraževanje in razlago tržnih standardov
izdajateljem. Začeli so tudi z obširno analizo vrzeli (angl. »gap analysis«) tržnih standardov
za skupščine podjetij. Naslednje delavnice evropskih skupin za vpeljavo tržnih standardov (E-
MIG, angl. »European market Implementation Group«) napovedujejo za november 2011
(ECSDA, 2011b).
34
5.10. Euroclear
Euroclear je ena izmed vodilnih mednarodnih klirinško depotnih družb, ki sledi ciljem
harmonizacije, in je v zadnjem letu predstavila enotno skrbniško platformo, ki bo zmanjšala
kompleksnost korporativnih akcij z razdelitvijo le-teh v štiri skupine: razdelitve (dividende in
obresti), preureditve, skupščine in splošni del (davčno področje in certifikati). Z namenom
znižanja stroškov in povečevanja učinkovitosti je Euroclear po priporočilih za standardizacijo
uskladil in poenostavil izrazoslovje korporativnih akcij in ključne datume.
Euroclearova enotna platforma bo strankam omogočala izbiro med uporabo ISO 15022 in ISO
20022 standarda. Prvotno ponujena uporaba standarda ISO 15022 se bo nadgradila še na ISO
20022, ko se bo uporaba platforme razširila do centralnih depozitarjev (Standard Shifts,
2011).
5.11. Giovanninijeva ovira številka 16
Skupina CESAME je na svojih zasedanjih ugotovila, da so se v letih odpravljanja
Giovanninijevih ovir razkrile nove ovire. Poimenovali so jih s skupnim imenom
»Giovanninijeva ovira številka 16«. Glavne tri težave so:
- Netiranje (angl. »netting«); izravnava obveznosti med dvema strankama se je zadovoljivo
uredila že z odpravo Giovanninijeve ovire 14, pojavila pa se je potreba po obsežnejši
ureditvi izravnave med tremi ali več strankami.
- Različne uradne ure in roki pri mednarodnih poravnavah; to področje se je uredilo skupaj z
ovirama 4 in 7, vendar le za domače trge. Težave se pojavijo pri čezmejnih poravnavah, ko
imajo depozitarji, borze in vlagatelji različne uradne ure in poravnalne roke, posredniki med
njimi pa stvar še zapletejo. V pripravi je uskladitev uradnih ur in poravnalnih rokov med
večjimi depozitarji, kasneje bodo priključili še pomembnejše skrbnike.
- Posebnosti centralnih klirinških družb; od identifikacije Giovanninijevih ovir se je občutno
povečalo število klirinških hiš, ki imajo različne klirinške prakse in postopke, kar
vlagateljem povečuje stroške in tveganje. Načrtujejo uskladitev delovanja različnih
klirinških hiš v korist vlagateljev (EC, 2008b).
5.12. Poročilo ESCDA delovne skupine 5 o harmonizaciji
Marca 2011 je ECSDA izdala letno poročilo za leto 2010, v katerem je predstavila kratek
povzetek napredka na področju harmonizacije. ECSDA in ostali sodelujoči pri odstranjevanju
Giovanninijeve ovire 3 so v preteklih letih sestavili zbir tržnih standardov, ki naj bi
pripomogli k harmonizaciji korporativnih akcij. Ti standardi predstavljajo trdno osnovo za
harmonizacijo na lokalnih evropskih trgih, prav tako pa narekujejo okvir za delo podskupin
T2S in CASG, ki pripravljata prenovo postopkov korporativnih akcij na evropskih trgih s
ciljem standardizacije in avtomatizacije (ECSDA, 2002).
35
Leta 2009 so bili predstavljeni standardi za korporativne akcije, leto kasneje pa še standardi
za skupščine podjetij. Razvijanje standardov je sedaj končano, nahajamo se v fazi vpeljevanja
le-teh v prakso. Naloge delovne skupine 5 za harmonizacijo so sedaj prevzele različne zveze
tržnih udeležencev, med njimi tudi ECSDA. Sodeluje tudi skupina BSG. v kateri so zastopani
centralni depozitarji, borze, izdajatelji in razni posredniki. Skupina BSG usmerja postopek
vpeljave standardov na osnovi poročil nacionalnih skupin za vpeljavo tržnih standardov,
imenovanih »MIGs« (ECSDA, 2011a).
Slika 7: Nova struktura nadzora nad vpeljavo tržnih standardov
Vir: ECSDA, Annual Activity Report 2010, 2011a, str. 9.
Septembra 2010 je potekala delavnica evropskih skupin za vpeljavo tržnih standardov (»E-
MIG«), kjer so ugotovili, da se v nekaterih državah pojavljajo pravne in finančne ovire
harmonizaciji.
5.13. Pregled vpeljanih sprememb in dosedanji napredek
Podskupina T2S za korporativne akcije, krajše imenovana CASG (angl. »Corporate Actions
Sub-Group«), je avgusta 2010 objavila rezultate analize vrzeli, ki je pokazala, da večina
evropskih centralnih depozitarjev še zdaleč ne zadostuje predpisanim standardom s tega
področja. Od 30 vprašanih je odgovorilo 18 depozitarjev, od katerih jih le 7 vsaj delno ustreza
standardom, preostali pa zdaleč ne. V raziskavi so ugotovili, da je največja vrzel pri
standardih za zagotavljanje zadostne zaščite kupcev. Opozorili so, da bodo morale vse
evropske države najkasneje do preizkusne uvedbe projekta T2S, ki bo januarja 2014, vpeljati
vse standarde, priporočene s strani CASG in CAJWG (ECB, 2010).
ECSDA je decembra 2010 izdala dopolnitev poročila o vpeljavi standardov ESSF-ECSDA s
strani centralnih depozitarjev. ESSF (angl. »European Central Securities Forum«) in ECSDA
sta oktobra 2006 sprejeli 17 tržnih standardov, katerih namen je uskladiti in standardizirati
36
postopke poravnave vrednostnih papirjev v Evropi. V raziskavi leta 2010 so ugotovili, da
depozitarji na pomembnejših trgih izpolnjujejo že več kot polovico priporočil, nekateri izmed
njih so svojo skladnost od predhodnega poročila občutno izboljšali. Od 26 depozitarjev, ki so
se udeležili raziskave, so 4 popolnoma usklajeni z vsemi standardi. To so švicarski, nemški,
francoski in nizozemski depozitarji. Trem standardom so zadostile vse sodelujoče države, tudi
Slovenija. To so standardi, ki omogočajo pošiljanje ene same instrukcije za posel, ločujejo
ujemanje instrukcij od obračunavanja provizije, ter zapovedujejo sprejetje in ujemanje STP
instrukcij pri centralnih depozitarjih. Ostale standarde, z izjemo dveh, je vpeljalo več kot 50
odstotkov sodelujočih. Standarda, ki ju je do zdaj vpeljalo najmanj držav, pa se nanašata na
ohranjanje neporavnanih instrukcij v sistemu za več kot 20 dni in na razpoložljivost
dodelanega mehanizma za zadržanje ali sprostitev instrukcij za udeležence trga. Zelo
pozitivno je, da imajo centralni depozitarji že izdelane načrte za uskladitev s standardi do
konca leta 2011 ali pa vsaj do pričetka delovanja Target-2-Securities (ECSDA, 2010).
Skupina BSG je junija 2011 objavila poročilo o napredku vpeljave standardov in
odstranjevanju Giovanninijeve ovire 3. V poročilu navajajo, da se je od predhodnega poročila
v proces standardizacije vključilo več novih trgov, da so v pripravi ukrepi za zagotovitev še
širšega prevzema tržnih standardov v srednji in vzhodni Evropi, ter da se je v skupinah MIG
povečala zastopanost izdajateljev in borz, ki so dejansko odgovorni za vpeljavo standardov.
Skupina BSG je začela v svoje aktivnosti vključevati tudi vlagatelje, s tem ko je organizaciji
Euroshareholders omogočila status opazovalca. V tej organizaciji je trenutno združenih okrog
30 nacionalnih zvez delničarjev iz evropskih držav. Poročali so tudi o številčni udeležbi na
delavnici v maju 2011, kar kaže na močno zavezanost trgov za celovito vpeljavo tržnih
standardov. Na zadnji delavnici septembra 2010 so ugotovili, da je bil na splošno dosežen
velik napredek na področju korporativnih akcij. Opredelili so tudi akcijski načrt in roke za
reševanje odprtih vprašanj. Treba je povečati intenzivnost informiranja in izobraževati ciljne
udeležence, na primer izdajatelje, ter jim obrazložiti tržne standarde. Skupina BSG je sedaj
pričela s celovito analizo vrzeli o tržnih standardih za skupščine podjetij, ki so glavna tema
delavnice E-MIG novembra 2011 (ECSDA, 2011b).
Neodvisni svetovalec za področje korporativnih akcij, David Hands, ki je do letošnje pomladi
devet let delal pri DTCC na področju korporativnih akcij in standardizacije, je pohvalil
dosežke, prizadevanja in zasluge udeležencev trga, kot so evropska skupina CAJWG,
ameriška iniciativa I2I (angl. »Issuer to Investor«), Euroclear in Clearstream, DTCC, SWIFT
in XBRL. Po njegovem mnenju se proces korporativnih akcij sedaj odvija v smeri
standardizacije in avtomatizacije, ostaja pa še nekaj izzivov, ki bodo zahtevali nekaj truda. Za
začetek se bodo morali vsi udeleženci zavezati k spremembam. Izdajatelji, skrbniške banke,
borzni posredniki, investicijski managerji in končni vlagatelji morajo uvideti potrebo po
sodelovanju in medsebojnem podpiranju v želji po boljšem delovanju trga vrednostnih
papirjev in korporativnih akcij. Drugi pogoj za uspešno zagotavljanje nemotenega poteka
korporativnih akcij je investiranje vseh udeleženih strank. Globalni skrbniki lahko
razpolagajo z vsemi najnovejšimi orodji, vendar v primeru, da jim njihove stranke še vedno
pošiljajo sporočila po faksu, ker ne želijo investirati v tehnologijo, to nikomur ne koristi.
37
Tretji izziv pa je, da se bodo morali vsi udeleženci odločiti za en model korporativnih akcij.
Končni cilj bo standard ISO 20022. Razmišljanja o ISO 15022 vnašajo le zmedo in ovirajo
napredek. Prej kot se ta standard preneha uporabljati, bolje bo za razvoj in napredek
korporativnih akcij (Hands, 2011).
5.14. Harmonizacija in standardizacija korporativnih akcij v Sloveniji
V Sloveniji smo se relativno pozno vključili v proces harmonizacije. V poročilu podskupine
T2S za korporativne akcije iz avgusta 2010 so navedeni izsledki poizvedbe med evropskimi
centralnimi depozitarji o upoštevanju priporočenih standardov. Slovenija je med državami, ki
so sicer posredovale zahtevane podatke, vendar ne zadostujejo nobenemu od zahtevanih
standardov (ECB, 2010).
Spomladi 2011 je podskupina T2S ponovno začela analizo vrzeli o standardih korporativnih
akcij in na spletnih staneh objavila popravke standardov za področja tržnih zahtevkov,
reorganizacij podjetij in zaščite kupcev. Banka Slovenije, ki je nosilec T2S aktivnosti v
Sloveniji, je 17. maja 2010 skupaj z Odborom za zaledna in skrbniška vprašanja Združenja
bank Slovenije in Delovne skupine za podporo poslovanju članov na delovnem sestanku
pripravila odgovore na prejeta vprašanja za analizo vrzeli o T2S standardih korporativnih
akcij. Ugotovili so, da na vprašanja o upoštevanja tržnih standardov za reorganizacije podjetij,
zaščito kupcev in večji del vprašanj o obdelavi tržnih zahtevkov ne morejo odgovoriti. Razlog
je v različnosti slovenske prakse od modela, ki ga predstavljajo navedeni standardi. V ostalih
odgovorih pa so zaključili, da slovenski depozitar KDD ali drugi tržni udeleženci ne nudijo
storitev v zvezi s terjatvami do trga in da v Sloveniji ni zakonske zahteve po vnaprejšnji
objavi datuma izplačila dividende s strani izdajatelja. Oboje ni skladno s predpisanimi T2S
standardi, saj stranke same po svoji potrebi ugotavljajo terjatve do trga, če je to sploh
izvedljivo. Kadar izdajatelj ne določi natančnega datuma izplačila, so namreč vlagatelji v
negotovosti do dejanskega prejema denarja, ki je običajno napovedano za obdobje 90 dni od
objave skupščinskega sklepa (Banka Slovenije, 2011).
Skupina CASG se je aprila 2011 na posvetu s KDD in Združenjem bank Slovenije (ZBS)
dogovorila za izvedbo analize vrzeli. V ta namen se je maja 2011 oblikovala delovna skupina
za področje korporativnih akcij, ki jo sestavljajo: Banka Slovenije, KDD, Ministrstvo za
finance, ZBS, Združenje članov borze (GIZ) in posamezne banke. Rok za poročanje
nacionalnih delovnih skupin (NUG; angl. »National User Group«) o rezultatih te analize je
bil september 2011. Do takrat je morala tudi omenjena slovenska delovna skupina posredovati
odgovore na vprašanja analize, predvideti možne rešitve, pripraviti načrt njihove izvedbe in
predlagati morebitne spremembe zakonodaje in pravilnikov (Banka Slovenije, 2011).
38
SKLEP
V zadnjih petih letih se je zgodilo toliko sprememb na področju korporativnih akcij kot še
nikoli doslej. Poleg veliko uspešno vpeljanih novosti je spodbudno tudi to, da so se mnogi
udeleženci trga vrednostnih papirjev povezali in v medsebojnem sodelovanju pokazali veliko
predanosti in pripravljenosti za izboljšanje razmer.
Aktivnosti odstranjevanja Giovanninijevih ovir, projekta TARGET-2-Securities in pobud
regulatorjev trga ohranjajo velika pričakovanja. Evropska komisija preko svoje nove
svetovalne skupine (angl. »Expert Group on Market Infrastructures«) in evrosistem preko
svetovalne skupine T2S ter njenih podskupin skrbita za nenehen napredek na tem področju.
Poleg truda teh skupin pa so pomembna tudi temu namenjena sredstva ostalih tržnih
udeležencev, na primer depozitarjev, da se lahko te pobude udejanjijo. Pomembno je
predvsem splošno razširjeno zavedanje, da se brez usklajevanja ne bo dalo uresničiti koristi
projekta T2S (ECB, 2011a).
Odstranjevanje Giovanninijevih ovir se morda zdi počasno, vendar se moramo zavedati, da je
postopek ne le tehnično zahteven, pač pa vzbuja tudi nekaj občutljivih političnih in
konkurenčnih vprašanj. Končne odločitve o izvedbi pogosto niso odvisne od posameznih
organizacij, pač pa od trga kot celote. Po več kot desetletju prizadevanj različnih delovnih
skupin in organizacij za standardizacijo korporativnih akcij je viden velik napredek, ki počasi,
a sigurno utira pot do postopne uskladitve na področju celotne Evrope. Razviti svetovni in
evropski trgi že upoštevajo veliko priporočil, s čimer sta se močno povečali povezanost in
enotnost delovanja teh trgov. Poslovanje na trgih vrednostnih papirjev je precej preprostejše
in preglednejše kot pred letom 2000, tveganja iz naslova poravnav in korporativnih akcij pa
so se občutno zmanjšala. K temu je znatno pripomoglo zavedanje pomena standardizacije
tega področja, zato je pomembno, da to ozaveščenost vzdržujemo in nadgrajujemo.
39
LITERATURA IN VIRI
1. About Securities Market Practice Group. Najdeno 4. julija 2011 na spletnem naslovu
http://smpg.webexone.com
2. About SWIFT. Najdeno 4. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.swift.com/about_swift/index.page?
3. About us. Najdeno 4. avgusta 2011 na spletnem naslovu
http://www.clearstream.com/ci/dispatch/en/kir/ci_nav/about_us
4. Banka Slovenije (26. maj 2011). Harmonisation of Corporate Actions in Slovenia
(interno predstavitveno gradivo s sestanka Slovenske skupine NUG na sedežu BS).
Ljubljana: Banka Slovenije.
5. Corporate Actions Best Practices Initiative: Aid to Public Comment. Najdeno 30. junija
2011 na spletnem naslovu http://www.theassetmanager.com/docs/Corporate_Actions
_Best_Practices_FINAL-10-03-2006.pdf
6. Crosman, P. (2009, 29. maj). DTCC, SWIFT, XBRL US Team to Automate Corporate
Actions. Wall Street & Technology. Najdeno 28. avgusta 2009 na spletnem naslovu
http://www.wallstreetandtech.com/showArticle.jhtml?articleID=217700819
7. Dividend ReInvestment Plans (DRIPs). Najdeno 4. septembra 2011 na spletnem naslovu
http://www.dividend.com/dividend-stock-library/dividend_reinvestment_plans.php
8. DR Basics and Benefits. Najdeno 4. septembra 2011 na spletnem naslovu
http://www.adrbnymellon.com/dr_edu_basics_and_benefits.jsp
9. EBF (2007, 30. april). Securities Clearing and Settlement, Harmonisation of Corporate
Actions Processing in Europe: Giovannini Barrier 3. Bruselj: EBF.
10. EBF (2009, 20. maj). Endorsement – Market Standards for Corporate Actions
processing. Bruselj: EBF.
11. EC (2008a, avgust). Second Advice of the Legal Certainty Group: Solutions to Legal
Barriers related to Post-Trading within the EU. Bruselj: Legal Certainty Group.
12. EC (2008b, 28. november). CESAME REPORT - The work of the Clearing and
Settlement Advisory and Monitoring Experts’ Group, Solving the industry Giovannini
Barriers to post-trading within the EU. Bruselj: CESAME Group.
13. EC (b.l.). Financial market issues – The Giovannini Group. Najdeno 4. julija 2011 na
spletnem naslovu http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/integrating/giovanni_group/
index_en.htm
14. ECB (2010, 26. avgust). Status report– Implementation of the CASG standards for
corporate actions on flows. Frankfurt am Main: ECB T2S Corporate Actions Subgroup.
15. ECB (2011a). Letno poročilo 2010 (str. 102-105). Frankfurt am Main: ECB.
16. ECB (2011b, februar). T2S OnLine Quarterly Review No. 7, Winter 2011. Frankfurt am
Main: ECB.
17. ECB (b.l. c). Giovannini barriers to be reduced by T2S. Najdeno 5. julija 2011 na
spletnem naslovu http://www.ecb.europa.eu/paym/t2s/about/html/giovannini.en.html
18. ECSDA (2002, november). Report of Working Group 5 on Cross Border Corporate
Actions and Events Processing. Bruselj: ECSDA WG5.
40
19. ECSDA (2005, 30. junij). The ECSDA's Response to the Giovannini Report Barrier 3,
Corporate Actions – Part 1 Mandatory Distributions. Bruselj: ECSDA.
20. ECSDA (2010, 16. december). ECSDA Status Report on Matching Harmonisation.
Bruselj: ECSDA.
21. ECSDA (2011a, 29. marec). Annual Activity Report 2010. Bruselj: ECSDA.
22. ECSDA (2011b, 5. julij). 3rd Implementation Report of the BSG on Dismantling
Giovannini Barrier 3. Bruselj: ECSDA.
23. EU (2004, 16. julij). Financial services: Commission sets up expert group on clearing and
settlement. Najdeno 8. julija 2011 na spletnem naslovu
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/04/935&language=en&guiL
anguage=en
24. The Giovannini Group (2001, november). Cross-Border Clearing and Settlement
Arrangements in the European Union (prvo poročilo Giovanninijeve skupine). Bruselj:
The Giovannini Group.
25. The Giovannini Group (2003, april). Second Report on EU Clearing and Settlement
Arrangements, (drugo poročilo Giovanninijeve skupine). Bruselj: The Giovannini Group.
26. The Golden Copy. Najdeno 04. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.integrate.co.uk/content_advantages.php
27. Hands, D. (2011, 7 april). Corporate Actions: Past, Present and Future. Inside Reference
Data. Najdeno 2. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/opinion/2039327/corporate-
actions-past-future
28. Inside Reference Data (2008, april). Corporate Actions Special Report 2008. London:
Incisive Media Ltd.
29. Inside Reference Data (2011, april). Corporate Actions Special Report 2011. London:
Incisive Media Ltd.
30. ISITC (2009, oktober). Corporate Actions Market Practice Guide, Version.1.11. Boston:
ISITC Corporate Actions Working Group
31. ISO 15022 Data Field Dictionary. Najdeno 4. avgusta 2011 na spletnem naslovu
http://www.iso15022.org/
32. ISO 20022 Newsletter, Summer 2011. Najdeno 3. avgusta 2011 na spletnem naslovu
http://www.iso20022.org/
33. ISSA (2011, 28. maj). Global Corporate Actions Principles. Zuerich: ISSA Corporate
Actions Working Group.
34. Issuer to Investor: Corporate Actions. Najdeno 6. julija 2011 na spletnem naslovu
https://www.SWIFTcommunity.net/communities/227/detail
35. The Journey to the Golden Copy. Najdeno 8. julija 2011 na spletnem naslovu
http://db.riskwaters.com/public/showPage.html?page=423010
36. Kentouri, C. (2011, 14. marec). Automation Boosts Corporate Actions. Money
Management Executive, 19(11).
41
37. Kilburn, F. (2011, 8. februar). Corporate Actions Get Smart. Inside Reference Data.
Najdeno 3. Julija 2011 na spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-
reference-data/feature/2024107/corporate-actions-smart
38. Mangado, C. (2008, 1. oktober). A New Dawn for Corporate Actions Processing. Inside
Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/special/1633562/a-new-dawn-
corporate-actions-processing
39. Mangado, C. (2009, 1. julij). The Corporate Actions Quest. Inside Reference Data.
Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-
reference-data/special/1633588/the-corporate-actions-quest
40. Mangado, C. (2010a, 8. julij). Corporate Actions Standardization. Inside Reference Data.
Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-
reference-data/analysis/1719928/corporate-actions-standardization
41. Mangado, C. (2010b, 9. november). Panelists: “Issuers' Lack of Awareness is Main
Challenge for XBRL Corporate Actions Usage”. Inside Reference Data. Najdeno 3. julija
2011 na spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-reference-
data/news/1869454/panelists-issuers-lack-awareness-main-challenge-xbrl-corporate-
actions-usage
42. Mangado, C. (2010c, 7. december). Corp Actions Automation to Reduce Risk. Inside
Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/webinar/1929311/corp-actions-
automation-reduce-risk
43. Mangado, C. (2011a, 9. maj). Looking Beyond Golden Copy. Inside Reference Data.
Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-
reference-data/feature/2046730/looking-golden-copy
44. Mangado, C. (2011b, 13. julij). Interactive Data’s Soon: Timeliness Must Take Centre
Stage in Corp Actions Discussions. Inside Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na
spletnem naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news
/2045707/interactive-data-s-soon-timeliness-centre-stage-corp-actions-discussions
45. Mangado, C. (2011c, 13. julij). Webseminar: Standardizing Corporate Actions. Inside
Reference Data. Najdeno 25. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/analysis/2083245/webseminar-
standardizing-corporate-actions
46. Meijer, M. (b.l.a). Corporate Actions Glossary. Corporate-Actions.net. Najdeno 4. julija
2011 na spletnem naslovu http://www.corporate-actions.net/Jargon-Buster.html
47. Meijer, M. (b.l.b). Corporate Actions Risk. Corporate-Actions.net. Najdeno 4. julija 2011
na spletnem naslovu http://www.corporate-actions.net/Risk.html
48. Meijer, M. (b.l.c). What is a Corporate Action? Corporate-Actions.net. Najdeno 4. julija
2011 na spletnem naslovu http://www.corporate-actions.net/Definition.html
49. Meijer, M. (b.l.d). A list of Corporate Actions Events. Corporate-Actions.net. Najdeno 4.
julija 2011 na spletnem naslovu http://www.corporate-actions.net/Events.htm
42
50. NLB d.d. (2010, 15. julij). Delovna navodila - Spremljava naložb v tuje lastniške
vrednostne papirje (interno gradivo). Ljubljana: NLB d.d. Ljubljana.
51. NLB d.d. (2011). Sistema SWIFT in Bloomberg (interno gradivo). Ljubljana: NLB d.d.
Ljubljana.
52. Oxera (2004, maj). Corporate action processing: what are the risks?. Najdeno 4. julija
2011 na spletnem naslovu http://www.dtcc.com/downloads/leadership/whitepapers/
2004_oxera.pdf
53. Reengineering Update: DTCC Moves Ahead on Corporate Actions Plan. Najdeno 7.
julija 2011 na spletnem naslovu http://www.dtcc.com/leadership/issues/reengineering
/underwriting/status.php
54. SEC (2004, 21. junij). Ex-Dividend Dates: When Are You Entitled to Stock and Cash
Dividends. Najdeno 8. junija 2011 na spletni strani www.sec.gov/answers/dividen.htm
55. Shashoua, M. (2011, 13. julij). Legal Entity Identifier - a Standard for Change. Inside
Reference Data. Najdeno 4. avgusta 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/feature/2093732/legal-entity-
identifier-standard-change
56. Six key principles for the future regulation of (I)CSDs. Najdeno 17. marca 2011 na
spletnem naslovu http://www.ecsda.eu/site/uploads/tx_doclibrary/2010_07_15_
ECSDA_Six_Principles_CSD_Legislation.pdf
57. SMPG (2011, junij). SMPG Corporate Actions Global Market Practice – Part 1, v.1.0.
Najdeno 4. julija 2011 na spletnem naslovu http://smpg.webexone.com
58. SMPG Awaits Feedback on EIG Extension Proposal. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem
naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/1633585/smpg-
awaits-feedback-eig-extension-proposal
59. Standard Shifts. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/1633580/standard-shifts
60. Stay focused on standardisation and STP, CorpActions 2008 delegates told. Najdeno 3.
julija 2011 na spletnem naslovu http://www.swift.com/about_swift/press_room
/swift_news_archive/home_page_stories_archive_2008/stay_focused_on_standardisation
_and_stp_corpactions_2008_delegates_told.page
61. Stern, M. (2009). Corporate Actions (interno gradivo z izobraževanja 18.-19.11.2009 v
Dublinu). Manchester: Investment Education PLC.
62. The success of ISO20022 - Universal financial industry message scheme. Najdeno 3.
avgusta 2011 na spletnem naslovu http://www.iso20022.org/documents/general
/Scripted_ISO20022_ppt_short_version_v50.ppt
63. SWIFT (2010, 15. november). Standards MT Release November 2011, Updated High-
Level Information. Bruselj: SWIFT.
64. SWIFT (2011, januar). SWIFTReady Corporate Actions, Label criteria 2011. Bruselj:
SWIFT.
65. Thoresen, T. (2010a, 9. maj). ISITC US Corporate Actions Tax Group Looks at
Standardization. Inside Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
43
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/2047047/isitc-corporate-
actions-tax-looks-standardization
66. Thoresen, T. (2010b, 5. avgust). Corporate actions: The Recruitment Challenge. Inside
Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/feature/1724375/corporate-
actions-the-recruitment-challenge
67. Thoresen, T. (2010c, 17. november). GS1 US Mulls Two-Dimensional Code for
Corporate Events. Inside Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/1898456/gs1-assesses-
opportunities-dimensional-code-corporate-events
68. Thoresen, T. (2010d, 7. december). Corp Market Participants Get Behind Corp Actions
Issuer-Level Standardization. Inside Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem
naslovu http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/1929477/market-
participants-corp-actions-issuer-level-standardization-efforts
69. Thoresen, T. (2011a, 8. februar). BNY Mellon's Kruse on Corp Actions Complexity.
Inside Reference Data. Najdeno 3. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/interview/2012490/bny-mellons-
kruse-corp-actions-complexity
70. Thoresen, T. (2011b, 6. julij). Video: TowerGroup's Raeves on Corporate Actions and
Regulation. Inside Reference Data. Najdeno 7. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.waterstechnology.com/inside-reference-data/news/2086317/towergroups-
raeves-corporate-actions-regulation
71. XSP Product Overview. Najdeno 8. julija 2011 na spletnem naslovu
http://www.xsp.com/section2a.cfm?article_level2_category_id=7&article_level2a_id=12
1
72. Zeghmouli, N. (2006, 19. oktober). Custody General Overwiev (interno gradivo s
predstavitvenega seminarja v Luksemburgu). Luksemburg: Clearstream Banking
Luxembourg.
PRILOGE
i
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Slovarček angleških izrazov ...................................................................................... 1
Priloga 2: Slovarček kratic ......................................................................................................... 2
Priloga 3: Podrobnejša razlaga elementov SWIFT sporočila na primeru obvestila o
reinvestiranju dividende ............................................................................................................. 3
Priloga 4: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti reinvestiranja dividende delnic izdajatelja
Barclays PLC z dnem izplačila 10. 06. 2011 ............................................................................. 6
Priloga 5: SWIFT sporočilo MT566 o izplačilu dividende delnic izdajatelja Lufthansa A.G. z
dnem izplačila 04. 05. 2011 ....................................................................................................... 9
Priloga 6: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti koriščenja pravic za izplačilo dividende v
delnicah izdajatelja Philips Electronics N.V. z dnem izplačila 04. 05. 2011 ........................... 11
Priloga 7: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti koriščenja pravic za nakup novih delnic
izdajatelja OMV A.G. v maju 2011 ......................................................................................... 14
1
Priloga 1: Slovarček angleških izrazov
american depositary receipt (ADR) = ameriško depozitarno potrdilo
bonus issue = bonus
consolidation oz. reverse split = konsolidacija, združitev delnic
default action = privzeta izbira
default date = rok za instrukcijo
demerger = razdružitev
depositary receipt (DR) = depozitarno potrdilo
dividend reinvestment plan (DRIP) = reinvestiranje dividend v delnice
ex-date (x/d) = datum brez upravičenosti
ex rights price = cena po izdaji pravic
issue price oz. subscription price oz. call price = vpisna cena novih delnic
mandatory corporate action = obvezna korporativna akcija
mandatory corporate action with choice / options = obvezna korporativna akcija z možnostjo
izbire
pay-date (p/d) = datum izplačila
record date (r/d) = presečni datum
rights issue = izdaja pravic
spin-off = oddelitev
split = cepitev delnic
tender offer – ponudba za odkup
trade date (t/d) = datum posla
value of rights oz. nil paid price oz. rights premium = cena pravice
voluntary corporate action = prostovoljna, neobvezna korporativna akcija
2
Priloga 2: Slovarček kratic
ANNA - The Association of National Numbering Agencies
CAJWG - Corporate Actions Joint Working Group
CESAME - Clearing and Settlement Advisory and Monitoring Expert Group
CESR - Committee of European Securities Regulators
DTCC - Depository Trust and Clearing Corporation
EACB - European Association of Cooperative Banks
EALIC - European Association for Listed Companies
EBF - European Banking Federation
EC - European Commission
ECSA - European Corporate Security Association
ECSDA - European Central Securities Depositories Association
EIG - Event Interpretation Grid
ESBG - European Savings Banks Group
ESSF - European Securities Services Forum
EU - European Union
ISIN - International Securities Identification Number
ISITC - International Securities Association for Institutional Trade Communication
ISMAG - The International Securities Market Advisory Group
ISO - International Organization for Standardization
ISSA - International Securities Services Association
SEC - Securities and Exchange Commission (ameriški regulator)
SEG - Standard Evaluation Group
SMPG - Securities Market Practice Group
SWIFT - Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication
XBRL - Extensible Business Reporting Language
ZBS - Združenje bank Slovenije
3
Priloga 3: Podrobnejša razlaga elementov SWIFT sporočila na primeru obvestila o
reinvestiranju dividende
Vlagatelj, ki prejme SWIFT sporočilo o reinvestiranju dividende, le-tega pozorno prebere in
se na podlagi prejetih informacij odloči za izplačilo dividende v obliki denarja ali pa v obliki
delnic. Na tem mestu si bomo podrobneje pogledali, kaj posamezna polja v SWIFT sporočilu
sporočajo. Navedena so najpomembnejša polja in njihove oznake, v odebeljenem tisku pa so
podatki, ki se nanašajo na dotično korporativno akcijo. SWIFT sporočilo MT564, ki smo ga
uporabili za spodnjo razlago, se nahaja v Prilogi 3.
Swift output: FIN 564 Corporate Action Notification
Sender: CEDELULLXXX
CLEARSTREAM BANKING LUXEMBOURG...
Receiver: (tukaj je naveden prejemnik, ki smo ga zaradi varstva podatkov skrili)
Gre za vrsto finančnega SWIFT sporočila 564 (angl. »Identifier«; FIN 564). V glavi sporočila
vidimo, da ga pošilja globalni skrbnik (angl. »Sender«) Clearstream Banking S.A.,
Luxembourg, prejemnik (angl. »Receiver«) pa je ena njegovih strank. Obe osebi sta navedeni
z BIC kodo(angl. »Bank Identifier Code«). Po vnosu le-te v sporočilo SWIFT sistem sam
ustrezno dopolni celoten naziv in naslov prejemnika.
Glavi sporočila sledijo podatkovni bloki, najprej blok GENL (angl. »General«).
20:C Reference: CORP//0000000086232566
To je oznaka te (točno določene) korporativne akcije pri našem skrbniku, pod katero bomo
bodisi našli ustrezen obrazec v aplikaciji oz. SWIFT platformi za odgovor skrbniku, bodisi jo
bomo navedli ob ročni sestavi odgovora v obliki SWIFT sporočila MT565.
22F: Indicator: CAEV//DRIP
Oznaka (angl. »Qualifier«) CAEV pomeni, da gre za korporativno akcijo (angl. »Corporate
Action Event«), indikator DRIP pa nam pove, da gre za reinvestiranje dividende ( angl.
»Dividend Reinvestment Plan«).
22F: Indicator: CAMV//VOLU
Oznaka VOLU (angl. »voluntary«) -lahko pa bi bila uporabljena tudi oznaka CHOS (angl. »at
choice«)- pomeni, da gre za prostovoljno udeležbo. Lahko se odločimo za reinvestiranje, v
nasprotnem primeru nam bo dividenda izplačana v denarju.
35B: ID of the financial Instrument: ISIN GB0031348658 /XS/ 014678069 SHS
BARCLAYS PLC
4
Razberemo, da gre za delnice (SHS, angl. »shares«) izdajatelja BARCLAYS PLC z ISIN
kodo GB0031348658 in splošno oznako (angl. »common code«) 014678069. Kratica delnic je
BARC LN, vendar se tega podatka v SWIFT sporočilih ne navaja.
97A: Account: SAFE//12345
Navedena je številka našega računa za vrednostne papirje (angl. »safekeeping account«) pri
našem skrbniku, kjer imamo zalogo teh delnic.
94F: Place: SAFE//NCSD/CRSTGB22xxx EUROCLEAR UK AND IRELAND LTD
(PREVIOUSLY KNOWN AS CRESTCO LTD)
Trg, kjer se hranijo te delnice in na katerem se vrši njihova poravnava (angl. »Place of
Safekeeping«) je v našem primeru Euroclear UK and Ireland, ki se je nekoč imenoval
Crestco. Kraj poravnave je treba navesti tudi v naši instrukciji skrbniku.
93B: Balance:ELIG//UNIT/35185,
93B: Balance:SETT//UNIT/35185,
Skrbnik nam navede število delnic, ki so že poravnane na našem računu (SETT; angl.
»settled«) in število delnic, za katere smo upravičeni sodelovati v korporacijski akciji (ELIG;
angl. »eligible«). Upravičenost je določena s stanjem v delniški knjigi na presečni datum.
98A: Date/Time: RDTE//20110506
Neveden je presečni datum, s pomočjo katerega izvemo, na katero izplačilo dividende se
nanaša ta korporacijska akcija (na tisto,ki ima presečni datum 06. 05. 2011). Datum brez
upravičenja tukaj ni naveden, mora pa biti naveden v SWIFT sporočilu za osnovno napoved
izplačila dividende (DVCA).
V naslednjih dveh blokih razberemo glavno vsebino te korporativne akcije:
16R: Start of Block CAOPTN
13A: Number Identification: CAON//001
22F: Indicator: CAOP//SECU
17B: Flag: DEFLT//N
98C: Date/Time: MKDT//20110519170000
98C: Date/Time: RDDT//20110517140000
35B: ID of the financial Instrument: ISIN GB0031348658 /XS/ 014678069 SHS
BARCLAYS PLC
90B: Price: INDC//ACTU/Currency: GBP 2,66007748391
98A: Date/Time: PAYD//UKWN
16S: End of Block CAOPTN
Prvi blok opisuje prvo možnost (CAON//001), ki predstavlja izbiro izplačila v obliki delnic
(SECU, angl. »securities«). Ta opcija ni avtomatsko privzeta (angl. »default action«). Rok za
instrukcijo na trgu je 19. 05. 2011 do 17.00h. Upošteva se CET (centralni evropski čas). Če
5
želimo izbrati to opcijo, moramo dati instrukcijo našemu skrbniku do 17. 05. 2011 do 14.00
ure CET. Pri tej opciji bomo dobili nove delnice izdajatelja BARCLAYS PLC. Pri
reinvestiranju dividend se običajno prejme delnice istega izdajatelja, kot je osnovni
inštrument, ki je podlaga za izplačilo dividende. Vendar pa to ni vedno nujno tako pri ostalih
korporativnih akcijah (na podlagi lastništva delnic A lahko recimo dobimo določeno število
pravic B, ki jih nato zamenjamo za delnice C – lahko pa tudi za nekaj delnic C in nekaj delnic
D). Trenutno je znana le indikativna (okvirna) cena 2,66007748391 GBP, ki pa se lahko do
zaključka akcije še spremeni. Pridobljene delnice se bodo izplačale v tolikšni količini, kot je
kvocient naše dividende in cene reinvestiranja. Število izplačanih delnic je lahko le celo
število, za to se preostanek (angl. »fraction«) običajno izplača v denarju. V našem primeru
nam pripada dividenda v višini 3.518,50 GBP (davka ni). Če se odločimo za reinvestiranje in
bi obveljala trenutno navedena cena, bi dobili to dividendo v obliki 1322 delnic in poleg tega
še ostanek v denarju 1,88 GBP.
Po prvem bloku CAOPTN (angl. »Corporate Action Option«), kjer je opisana prva možnost,
sledi še en blok z enako oznako, kjer je opisana druga, privzeta možnost:
16R: Start of Block CAOPTN
13A: Number Identification: CAON//002
22F: Indicator: CAOP//CASH (ali pa NOAC)
17B: Flag: DEFLT//Y
92F: Rate : GRSS// Currency: GBP 0,01
98A: Date/Time: PAYD//20110610
16S: End of Block CAOPTN
Drugi blok opisuje drugo možnost, ki predstavlja izplačilo v denarju. To je avtomatsko
privzeta možnost (DEFLT//Y), ki se bo izvršila, če do roka za instrukcijo ne bomo
posredovali odgovora svojemu skrbniku.
70E: Narrative: ADTX//... CHARGES FOR STAMP DUTY AND COMMISION ... WILL
BE INCLUDED IN THE REINVESTMENT PRICE...
V prostem tekstu na koncu sporočila najdemo dodatne podatke, ki nam povedo, da je privzeta
oblika izplačilo v denarju, da bodo delnice v primeru reinvestiranja preknjižili v roku 21 dni
po izplačilu denarne dividende, ter da bodo vsi stroški vključeni v reinvesticijsko ceno.
Običajno se v dodatnem tekstu navede tudi, da bo preostanek izplačan v denarju (angl.
»FRACTIONS: CASH IN LIEU«). Kadar prejmemo sporočilo, ki vsebuje dopolnjene
podatke glede na predhodno sporočilo o isti korporativni akciji, skrbnik v polju dodatnega
teksta običajno navede, kateri so novo dodatni podatki - na primer, da so dodali rok za
instrukcijo ali pa da je zdaj že znana reinvesticijska cena (NLB d.d., 2010; ISITC, 2009).
6
Priloga 4: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti reinvestiranja dividende delnic
izdajatelja Barclays PLC z dnem izplačila 10. 06. 2011
Iz sporočila je razvidno, da gre za ponujeno možnost reinvestiranja dividende v delnice (koda
DRIP) na osnovi lastništva 35.185 rednih delnic podjetja Barclays PLC na osnovi
upravičenosti do dividende s presečnim datumom je 06. 05. 2011. Podrobnejša razlaga je
opisana v Prilogi 2.
Slika 1: SWIFT sporočilo MT564 (DRIP) BARC LN
»se nadaljuje«
7
»nadaljevanje«
»se nadaljuje«
8
»nadaljevanje«
Vir: NLB d.d., Sistema SWIFT in Bloomberg, interno gradivo, 2011.
9
Priloga 5: SWIFT sporočilo MT566 o izplačilu dividende delnic izdajatelja Lufthansa
A.G. z dnem izplačila 04. 05. 2011
Iz spodnjega sporočila je razvidno, da gre za izplačilo dividende v denarju (koda »DVCA«,
angl. »Dividend Corporate Action«) na osnovi lastništva 12.710 rednih delnic podjetja
Lufthansa (»SHS LUFTHANSA ORD REG«, kratici delnic sta LHA GR in LHA GY).
Slika 2: SWIFT sporočilo MT564 (DVCA) LHA GR
»se nadaljuje«
10
»nadaljevanje«
Vir: NLB d.d., Sistema SWIFT in Bloomberg, interno gradivo, 2011.
Presečni datum je 03. 05. 2011 (98A: Date/Time: RDTE//20110503). Bruto dividenda na
delnico znaša 0,60 EUR, neto dividenda je 0,44175 EUR na delnico, stopnja obdavčenja na
viru pa je 26,375 %. Vlagatelj prejme priliv v višini 5.614,64 EUR.
11
Priloga 6: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti koriščenja pravic za izplačilo dividende
v delnicah izdajatelja Philips Electronics N.V. z dnem izplačila 04. 05. 2011
Iz sporočila je razvidno, da gre za ponujeno možnost koriščenja 8.776 pravic na osnovi delnic
izdajatelja Philips Electronics N.V. (kratica delnic je PHIA NA) za izplačilo dividende v
delnicah. Prva možnost je izplačilo v denarju v višini 0,75 EUR bruto oziroma 0,6375 EUR
neto na delnico.
Slika 3: SWIFT sporočilo MT564 (DVOP) PHIA NA
»se nadaljuje«
12
»nadaljevanje«
»se nadaljuje«
13
»nadaljevanje«
Vir: NLB d.d., Sistema SWIFT in Bloomberg, interno gradivo, 2011.
Druga možnost, ki je hkrati privzeta izbira, predlaga izplačilo v obliki delnic. Vlagatelj bo v
primeru izbire te možnosti prejel delnice istega izdajatelja (z ISIN kodo NL0000009538) v
razmerju 1 novo delnico za vsakih 26,0742 pravic v lasti.
Roka za instrukcijo sta v obeh možnostih enaka. Interni rok za instrukcijo skrbniku je 28. 04.
2011 do 12.00 ure CET, tržni rok za skupne instrukcije pa je 29. 04. 2011 ob 15.00 ure CET.
14
Priloga 7: SWIFT sporočilo MT564 o možnosti koriščenja pravic za nakup novih delnic
izdajatelja OMV A.G. v maju 2011
V maju 2011 je potekala korporativna akcija koriščenja pravic izdajatelja OMV A.G. za
nakup novih delnic istega izdajatelja. Za korporativno akcijo je bilo pred roki za instrukcijo
poslanih več MT564 sporočil, na osnovi katerih se je vlagatelj odločal o sodelovanju v akciji.
Po poteku tržnega roka so vlagatelji prejeli novo sporočilo, v katerem je bila že navedena
dejanska cena za nakup novih delnic v višini 27,5 EUR. To sporočilo je prikazano spodaj.
Slika 4: SWIFT sporočilo MT564 (EXRI) OMV AV
»se nadaljuje«
15
»nadaljevanje«
»se nadaljuje«
16
»nadaljevanje«
Vir: NLB d.d., Sistema SWIFT in Bloomberg, interno gradivo, 2011.
Vidimo, da je bila v korporativni akciji ponujena možnost koriščenja 4.716 pravic (angl.
»exercise rights«) izdajatelja OMV A.G. za nakup dodatnih delnic izdajatelja OMV AV
(kratica delnic je OMV AV) po ceni do največ 33 evrov. Za vsakih 11 pravic v lasti je
vlagatelj lahko kupil 1 novo delnico. Prva možnost je bila koriščenje pravic za nakup delnic.
Naknadno določena cena za nakup je bila 27,50 EUR. Druga (privzeta) možnost pa je
pomenila, da se korporativne akcije ne želimo udeležiti in da bodo naše pravice zapadle. V
dodatnem tekstu (polje 70E) je razvidno, kako so si sledile informacije v sporočilih, ter kakšni
so bili natančni pogoji koriščenja pravic.
