V Sloveniji je vse več glasbenih skupin, ki stare napeve poustvarjajoin jih s tem približajo modernim časom, novi publiki, mladini. Vodilnoime trenutnega poustvarjanja ljudskih napevov pa je gotovo Janez Dovč,tisti harmonikar z veliko "čupo" in iskricami v očeh.

Janez Dovč je imel največji deležpri tem, da so pred kratkim lučsveta ugledala Sozvočja Sloveni-je, kjer se na dveh zgoščenkahzvrsti več kot 60 domačih nape-

vov z našega etničnega ozemlja.Nič novega, boste mordarekli inda je zgoščenk z ljudsko glasbov Sloveniji že dovolj. A ta je po-sebna, saj gre za snemanja, ki sobila z vrhunsko snemalno opre-

mo opravljena med decembrom2010 in marcem 2011 na terenu,v zibelki posamezne melodije,kjer le ti ljudje, godbe in zgodberesnično zazvenijo. Ob izboruskupin s celotne Slovenije in

zamejstva pa lahko rečemo, dagre za prikaz današnjega stanjav slovenski ljudski glasbi.

3000 kilometrovZa ekipo, del katere je bila tudiJasna Vidakovič, dolgoletna ured-nica za slovensko ljudsko glasbona Radiu Slovenija, je v štirih me-secih ostalo 3000 prevoženihkilometrov in številne zgodbeter ljudje, ki še ohranjajo tradici-jo ljudskega petja, od Benečije,Rezije, Koroške, Bele krajine doPrekmurja in Porabja. Ob začet-ku tako velikega projekta je bilopotrebno najprej izbrati in pozna-ti zasedbe, družine, ki še ohranja-jo domačopesem, saj se kar takopač ne moraš pripeljati k neko-mu na dvorišče in začeti postav-ljati mikrofone. V veliko pomočje bila ekipi Vidakovičeva, ki jeveliko hodila po terenu in te lju-di osebno spoznala, kar je bilo nasnemanjih še kako dragoceno, sajso jih ljudje zelo sproščeno spreje-li in tudi začetni zid je bil tanjši,ko so začeli po kuhinjah, dnev-nih sobah, delavskih domovih

Katarina Trstenjak

3

postavljati mikrofone pred lju-di, ki tega večinoma niso vajeni."Sploh ti klepeti po snemanjih,ki ti dajo občutek Slovenije. Začu-tiš dejansko širino, na takem ma-lem prostoru. Fascinantno je žeto, da je v razdalji par ur vožnjetoliko različnih občutkov in sve-tov. "Občutili smo razliko medsnemanji, opravljenimi znotrajpolitične meje v primerjavi s ti-stimi v zamejstvu. V zamejstvusmo na nekaterih mestih zasluti-li tesnobo, morda občutekpozab-ljenosti. Ali pa v Reziji, ko vidiškako močno pritiska politična si-tuacija, z italijanskimi zastavamina skoraj vsaki hiši. Dejansko sonas čudno gledali v gostilni, kosmo se pogovarjali. So pa sevedav vsakem zamejskem kraju aktiv-ni posamezniki, ki veliko delajona področju ozaveščanja in ohra-njanja slovenstva," situacijo naterenu opisuje glasbenik, ki se jez ljudsko glasbo srečal povsemspontano.Najprej je igral v folklorni skupi-ni, sledilo je povabilo v Terrafolk,znotraj folklorne skupine so zače-li z Jararajo. "Svet se vedno hitrejevrti, vsakdanji stres in nasičenosturnika nas napeljujeta k sanjavo-sti, neprizemljenosti, v glasbi kpsihadeličnosti. Ljudska glasbapapovzročaravnonasprotno.Oza-vešča prostor, te nekam umesti.Je nek spomin iz davnine, odmevprostora, ki v sebi nosi to raznoli-kost naše države. Spoštovanje teraznolikosti pa je pomembno, nele v naravnem, turističnem smi-slu, temveč tudi gospodarskem,kulturnem, političnem smislu,"svojo glasbeno navezo nekolikozamaknjeno opisuje Janez. Pro-jekta se je lotil,ker je hotel videtidejansko sliko glasbe na terenu inravno vpliv pokrajine je v besedi-lih velikokrat izražen neposred-no, ko pesmi govorijo o vodah,hribih, dolinah. "Njen odraz jetudi v narečju," zamišljeno dodaJanez in tokmisli ga odnese do te-matike naših besedil, kjer je medbolj opevanimi roža, ki je lahkobrez skritega pomeni, ali pa greza deklico ali še kaj bolj erotične-ga. "Uporablja se ta metafora zamarsikaj: trgaj mi rožice, rožicecvetijo. Punce so fantom marsi-

kaj govorile. Ta motiv rože je pri-soten povsod," nadaljuje.Slovencipa znamo skozi vesele melodijerazlagati tudi zgodbe o detomoril-stvu, zgodbe o umorih, o čemerbi sodeč glede na melodijo težkosodili. V njih so stkane tudi ka-rakterne značilnosti tamkajšnjihprebivalcev in odsev pokrajine, vkateri živijo, čeprav je ta povezavapo Janezovem prepričanju manjdirektna. "Istrska glasba na doma-čem terenu drugače funkcionira,kot pa če bi jo slišali v Prekmurju.Kaj je zdaj tisto, zakaj nam paše,zato ker smo tako vajeni ali ker sedejansko tako dobro vklopi z jezi-kom, s humorjem, z načinom sme-janja, odkritostjo ... To je blazno le-po. Prostor, pokrajina je za lastneljudske melodije resonančna škat-la. Na posnetkih sem zabeležil tu-di klepete, šale v raznih narečjihin zanimivobi bilo to slišati na ku-pu,

" njegove misli že snujejo noveideje. Pustilo pa je snemanje v kul-turnih domovih, dnevnih sobah,ledeno mrzlem gasilskem domu... še dodatnopatino na izdelku, insicer organskost skladb, kjer lahkozaslišimo vsak dih in so posnetkepustili dokaj surove, takšno glas-bo, kot je v resnici. "Moja želja jebila pričarati ta občutek, da so tiljudje znotraj tvoje dnevne sobe,ta naravnost. Ravno to je tista le-pota, v teh detajlih, sapah, smeh-

4

ljajih je kup enih iskric," nadaljujein v isti sapi pomirja, da je danesljudska glasba še kako živa in dasmo lahko, v primerjavi z ostalimievropskimi državami, srečni inpo-nosni. Čeprav jo hrup civilizacijepočasi preglasuje in semalo izgub-lja, umetnega vzdrževanja doma-če pesmi še ne potrebujemo.

Tipično slovensko je...Vsem tistim, ki menite, da jeslovenska ljudska glasba le har-monika, bi Janez hitro oporekal,saj je v prvi vrsti naša tradicijapovezana s petjem, in sicer več-glasnim, raznih stilov, načinov.V Lučah gojijo šestglasno ljud-sko petje, ki je edinstveno tudi vevropskem merilu.Diatoničnaharmonika je popularna, vendarje prišla kasneje, je precej mladinštrument, s katerim je dokajenostavno spremljati petje in iztega izvira njena popularnost.Pred tem so bile v standardnizasedbi gosli, klarinet in bas. Na-še so tudi tamburice v vzhodniSloveniji, trstenke, tudi dude senajdejo. Presenečenje in manjpoznane pa so zagotovo violin-ske citre, ki so bile k nam po vsejverjetnosti prinesene. Danes jihigra mlada Veronika Zaje iz Vid-ma pri Dobrepolju, ki se jih jenaučila igrati od svojega dedka.Posebnost, predvsem zaradi rit-mike, predstavljajo pritrkovalci,kjer včasihmedigranjem doseže-

jo prava evforična stanja. "Sicerpa smo Slovenci bolj melodičenkot ritmičen narod," pripomniDovč. Z izjemo Rezije, ki je resnič-no najbolj specifična, najbrž za-radi svoje izoliranosti, in so njiho-ve melodije za naša ušesa lahkopopolna eksotika.Posebnosti po regijah obstajajo,težko pa bi dejali, da so kateri deliSlovenije bolj muzikalni od dru-gih. Je pa za Koroško in zgornjidel Savinjske doline značilno več-glasno petje, v SV delu ni tolikovečglasja, v ospredju je ekspresija,čustva, molovske melodije, ki sopodobne madžarskim.Vsak se do-bro počuti v tisti melodiji, s kate-ro je zrasel. Na Janeza je na terenunajvečji vtis naredilo dogajanjeoz. petje znotraj družin. "Te dru-žinske skupine so biseri, ali pa za-konca Anzeljc iz Blok. Sta prav ge-nialna, to je taka uglašenost, takosta uigrana, da ne glede kaj narediprvi, bo drugi takoj pel zraven, insicer dvoglasno. Skupaj se ustavlja-ta, delata dinamiko, začneta. Alipa družinski trio Volk, ko se glaso-vi stopijo skupaj ... to je posebenzvok,kjer se sliši, da pojejo skupajže leta," ga misli inspomini vrača-jo nazaj na teren. Še en tak stereo-tip o ljudski glasbi, ki je pogostoslišan, je, da je enostavna, saj petjevečinoma bazira na intervalu ter-ci. Janez potrdi, da se na terci veli-kokrat gradi, no razen v Istri, kjerje veliko sekund, in da je mogoče

melodično res nekoliko enostav-na, vsekakor pa jo zakomplicirain ji da širino večglasje, sploh v pri-merjavi z zahodno Evropo. "Eno-stavnost je varljiva, ravno ta malafraziranja, male nianse. Če pogle-daš učbenike in zapise teh skladb,izgleda enostavno, a le malokratse zapišejo te finese, fraziranja,kupi okraskov ... to je tisto, kar seje prenašalo iz roda v rod in to jepotrebno slišati," poudarja Janezin opozori, da moramo ločiti ljud-sko petje od zborovskega. Slednjejenamrečplodaranžmajanekegaskladatelja in velikokrat krivo, dase je ljudska glasba kje pozabila.To jim je včasih povzročalo pre-glavice pri iskanju tistih pravihljudskih aranžmajev, ki so se jihljudje naučili na posluh. Nezbo-rovska glasba ima druga pravila,dinamiko, stopničaste intonacije,ki jih v zborovskih aranžmajihnimoč najti. Iz roda v roda pa so šlapoleg melodij tudi besedila in zaljudskost je značilno, da vsak pačnekaj doda ali odvzame in da senenehnospreminjaSkozi stoletjaso najboljšigodci,mojstri, melodi-jam dodali svoj ton, zaradi česarso ljudske melodije obrušene, kotdragoceni kamni. Da pa se bodovse te raznolikosti in posebnostiohranjale tudi v bodoče, moraskrbetimladi rod, ki bo še naprejprepeval babičine skladbe intem dodajal nove. Na vprašanjeo njeni prihodnosti Janez ne da

SozvočjaSlovenijeSozvočja Slovenije so prineslakar velik kamen v mozaik beleže-nja in arhiviranja naše narodneglasbe in slike na terenu. Ustvar-jalci so nekoliko razočarani nadpodporo Ministrstva za kulturo,ki je projekt le malenkostno pod-prlo. Če ekipa ne bi počela stvariiz ljubezni in znala narediti vsesama, bi si težko privoščili tolikodni terenskih snemanj, potnihstroškov. Rezultat je celovitin raznolik pregled slovenskeljudske zvočnosti, ki bo mordavzpodbudiltudi mlajše poslušal-ce in glasbenike k nadaljevanjuljudskih godb in zgodb.

črnogledega odgovora. Še vednoje namreč dovolj prenašanja izstarejših na mlajše generacije."Ne bomo se slepili,da je ogrom-no mladih, ki se ukvarjajo s tem,so pa Ni tako, da bi vsak čas izumr-lo," iskreno prizna. Pomembnovlogo pa bi naj v bodoče odigralimediji, predvsem televizija, kije ustvarjalec glasbenegaokusa."Težko je zadržati svoj okus, si gasploh ustvariti. Danes je velikovredno, da znaš ceniti zemljo, taprizemljitev pa je zelo povezana z

5

ljudsko glasbo. Etnodeličnost pro-ti psihadeličnosti.Ali te glasba pe-lje k temu, da pozabiš prostor insi ob tem še s čim pomagaš, ali pate prizemljuje, in to naredi ljudskaglasba. Preveč je hrupa, zvočnegain vizualnega. To mede. Potrebnoje stopiti na zemljo in jo zavohati, "

razmišlja in srkne čaj. Hrupa, ki gaJanez omenja, je gotovo več v me-stih, kjer se tudi glasba laže izgubi,saj je prostor večji. Ravno zato sezdi, da društva veliko bolj funkci-onirajo na vasi, kjer se vsi poznajoin tudi informacije potujejo veli-ko hitreje. Da pa slovenske glasbene bo tako hitro odplaknila globa-lizacija, skrbijo tudi poustvarjalci,za katere se zdi, da so s Kataleno,Brino, Jararajo, Evo Hren & Slad-corjem, Uršulo Ramoveš, AlešemHadalinom, Sounds of Slovenia ...močnejši kot kadarkoli. A vseenose najdejo tudi taki, za katere paLisička mora ostati lisička, točnotaka, kot jo poznajo iz otroštva. Ja-nez vidi ključ do poustvarjanja vspoštovanju do tega, kar počneš.V Jararaji, kjer tudi sodeluje, setrudijo, da so njihove skladbe na-daljevanje ljudskega, obdržati sku-šajo ljudski zvok in znotraj njegaustvarjati. Ponjegovemmnenju jedovoljeno vse, le da to delaš iskre-no in prihaja iz tebe, od znotraj. Teskupine torej poustvarjajo, a v ve-

čini gre za stare napeve. Pa danesše sploh nastaja ljudska glasba oz.se ta glasba sploh kje konča? "Zdise mi, da nastaja kaj od Ježka paAvsenika, tudi popevke so takorekoč že ljudska oz. ponarodelaglasba Vsa ljudska glasba je bila ne-koč avtorska. Tako bo šlo naprej.Tisti mejnik, da skladba postaneljudska, pa je ravno, ali znaš ujetprostorsko informacijo v samopesem, da zazveni, da je glasbalastna temu prostora. V taki okoli-ci lahko zazveni nad vse ojačeval-nike, te pripravi do joka, zatrese,poboža ... taka glasba tudi danesše nastaja," hitro najde odgovorna moje vprašanje.Da pa kdor poje slabo ne misli,pravi še en izmednaših pregovo-rov in glasbeniki veljajo za ljudiodprtega srca in veselja. "Glasbaje zelo intimna stvar. Skozi pet-je te nekdo pusti k sebi, mimoščitov in mask. Velikokrat je po-vezano z neko iskrenostjo. Takobčutek smo imeli pri vseh, kismo jih obiskali. Ob petju sečuti sprostitev. Lahko poveže-mo, da je glasba kanaliziranječustev, sploh petje in s tem čiš-čenje samega sebe. Skozi petjegre nekaj negativnih emocij, česo, zagotovo ven," še doda har-monikar, ki je sicer po izobrazbifizik.

6