VIOLONČELO - eportal.mss.edus.sieportal.mss.edus.si/.../un_gimnazija/2013/03_ucni_nacrt_violoncelo.pdf · Umetniška gimnazija – glasbena smer Modul B: petje – inštrument Posodobljeni

Umetnika gimnazija glasbena smer

Modul B: petje intrument

Posodobljeni uni nart

VIOLONELO

OBVEZNI PREDMET

420 ur

2

Posodobljeni uni nart

VIOLONELO

Obvezni predmet (420 ur)

Posodobljeni uni nart so pripravili:

Predsednica predmetne skupine:

Sanja Repe, prof. spec., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana in Glasbena ola Fran Korun

Koeljski Velenje

lana:

Milan Hudnik, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Petra Neuvirt, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor

Vodja in koordinator predmetnih skupin za godala:

Drago Arko, prof., Glasbena ola v Zavodu sv. Stanislava, Ljubljana

Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo:

dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo

Recenzenta:

red. prof. Milo Mlejnik, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

Karmen Pear, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. iga Turk

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Toma Faganel

Jezikovni pregled: Mira Turk kraba

Objava na spletnem naslovu: http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odrasli

h/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

Prva izdaja

Ljubljana, 2012

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.214:780.614.334(0.034.2)

REPE, Sanja, 1983-

Posodobljeni uni nart. Violonelo [Elektronski vir] : obvezni predmet : 420 ur / [pripravili Sanja Repe,

Milan Hudnik, Petra Neuvirt]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port

: Zavod RS za olstvo, 2012. - (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje - intrument)

ISBN 978-961-03-0095-3 (pdf, Zavod RS za olstvo)

1. Gl. stv. nasl. 2. Hudnik, Milan, 1972- 3. Neuvirt, Petra

265625344

Posodobljeni uni nart za predmet violonelo je pripravila predmetna skupina za posodabljanje

unega narta za violonelo. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet violonelo,

doloenega na 15. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. 5. 1998. Posodobljeni uni

nart je posledica sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju intrumentalnega pouka.

Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 154. seji 24. januarja

2013.

http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

3

VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................... 4

2 SPLONI CILJI ...................................................................................................................... 4

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ....................................................................................... 6

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .................................. 15

5 DIDAKTINA PRIPOROILA ........................................................................................... 16

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja .................................................................................. 18

5.2 Medpredmetne povezave ................................................................................................ 19

6 MATERIALNI POGOJI ....................................................................................................... 20

7 ZNANJE IZVAJALCEV ...................................................................................................... 20

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Predmet violonelo je obvezni predmet v programu umetnike gimnazije, modul B: petje

intrument. Izvajamo ga v vseh letnikih programa v skupnem obsegu 420 ur.

Violonelo je skozi stoletja postalo nepogreljivo glasbilo v svetu glasbe. Zaradi svojega

irokega obsega od basovskega do sopranskega registra ter barve zvoka je violonelo

priljubljeno kot solistino glasbilo, del komornih sestavov in orkestra.

V razvoju violonelista je izredno pomembno obdobje srednje ole, saj se takrat dijak*

usmerja v poklic. Naloga uitelja je, da pripravi dijaka na tudij violonela na visoki stopnji,

razvija glasbenoumetnike sposobnosti, sistematino vodi razvoj tehninih prvin in zdruuje

vse pridobljeno znanje v izbrani literaturi za violonelo. Za doseganje teh ciljev uni nart

ponuja predloge in vsebine.

2 SPLONI CILJI

Dijaki pri predmetu violonelo:

usvajajo izvajalsko tehniko in izrazne znailnosti violonela;

razvijajo svojo nadarjenost in muzikalno usposobljenost;

usvajajo intonacijo in ritem, spremljajo zvona gibanja in spremljajo notni zapis;

pomnijo ritmine vzorce, se zavedajo pomena glasbenih fraz, dosegajo znanje za

nadaljevanje tudija in se vkljuujejo v glasbene skupine;

razumejo in z uporabo usvojijo zakonitosti glasbene teorije;

skupaj z uiteljem usmerjajo in razvijajo svoj uni proces;

spremljajo in presojajo uspenost svojega unega procesa;

dosegajo znanje za nadaljevanje tudija in se vkljuujejo v orkestre in komorne

skupine;

se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;

na nastopih predstavljajo doseke glasbene ustvarjalnosti;

* V tem unem nartu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz uitelj velja enakovredno

za uitelja in uiteljico.

5

razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti;

vkljuujejo ustvovanje v sistem pomnjenja;

skrbijo za kakovost unega jezika;

poznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih;

kritino uporabljajo informacijsko tehnologijo za doseganje unih ciljev;

uporabljajo raunalnike programe;

pridobivajo podatke iz razlinih virov;

za doseganje unih ciljev razvijajo matematina znanja ter osnove znanosti in

tehnologije;

navajajo se na socialnost in odnosnost pri komorni igri, orkestru ter projektnem delu;

tvorno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih in si pridobivajo samoiniciativnost ter

podjetnost;

predstavljajo doseke svojega dela;

se vkljuujejo v domaa in mednarodna olska partnerstva;

se usposabljajo za svoje bodoe delo;

spoznavajo in izvajajo dela slovenskih skladateljev;

se osveajo svoje usposobljenosti nartovanja uenja in jo razvijajo;

se sporazumevajo v slovenini;

razvijajo odgovornost za lastno znanje;

razvijajo zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti;

spoznavajo enakost in razlinost slovenske in evropske glasbene dediine;

odkrivajo, razvijajo in poglabljajo glasbene sposobnosti in predznanje;

ob sistematini vadbi razvijajo delovne navade in odnos do dela;

se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;

razvijajo vzajemnost in se prilagajajo za enakopravno sodelovanje;

se udeleujejo domaih in mednarodnih seminarjev.

6

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.

3.1.1 Tehnine in muzikalne prvine

OPERATIVNI CILJI VSEBINE

Dijaki:

ozavestijo in korigirajo postavitev leve in desne roke;

leva roka: sprostitev prstov; krepitev prstov; intonacija; menjava leg v razlinih kombinacijah; postavitev palne lege; vibrato; pridobivajo sproenost, neodvisnost in

hitrost padca in dviga prstov leve roke v

razlinih ritminih kombinacijah;

uvajanje dvojemk v vsakodnevno igro; desna roka:

se uijo oblikovati enakomeren zvok po celi dolini loka od abice do pice;

menjava loka; menjava strun; razumejo, poznajo in izvajajo na vseh delih

loka razline lokovne naine: leee (legato,

detach), polleee (saoutill), skakajoe

(spiccato, staccato, ricochet).

vadenje: razvijajo analitien pristop k vadbi; razvijajo sposobnost zastavljanja konkretnih

ciljev pri vadbi.

Tehnika:

kraje vaje za reevanje, utrjevanje in razvoj posameznih tehninih prvin;

lestvice (durove in molove) in razloeni akordi (kvintakordi z obrati in D7).

Literatura:

L. R. Feuillard, Vsakodnevne vaje za violonelo

J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2 K. Davidov, ola igre na violonelu L. Marderovski, ola igre na violonelu

3.1.2 Etude

Dijaki:

obravnavajo problematine prvine igranja, nadgrajujejo stare in razvijajo nove tehnine

prvine, ki jih vkljuujejo v muzikalno celoto;

natanno sledijo notnemu zapisu in ga urejeno izvajajo (ritem, tempo, lokovni

naini, delitev loka);

razvijajo virtuoznost posameznih prvin; razvijajo virtuozne lokovne naine, kot so

spiccato, staccato, ricochet ipd.;

obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo prstov leve roke, ki omogoa

nadaljnji razvoj tehnike (hitrost, pasana igra,

trilki, dvojemke itn.);

obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo desne roke (ton, stik loka s

K. Davidov, ola igre na violonelu L. Marderovski, ola igre na violonelu J. J. F. Dotzauer, 113 etud, II in III

7

struno, zaetki in zakljuki);

razvijajo profesionalni glasbeni sluh in pridobivajo intonacijsko natannost in

stabilnost v melodinih linijah in harmonskih

strukturah;

razvijajo igro v legah v hitrejih tempih; obvladujejo igranje triglasnih in tiriglasnih

akordov;

oblikujejo izrazit legato v cantileni z izraznim, spevnim tonom;

razvijajo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;

razvijajo glasbeni spomin; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin

zagotavljajo igranje na pamet, kar je podlaga

za poglobljeno in bolj prepriljivo izvajanje.

3.1.3 Sonate in sonatine

Dijaki:

razvijajo sposobnost glasbenega umetnikega izraanja skladb razlinih slogovnih obdobij;

spoznavajo in razumejo znailnosti glasbenih oblik v delih iz slogovnih obdobij

predklasicizma, klasicizma, romantike, 20.

stoletja in v delih sodobnih skladateljev;

odkrivajo slogovno prikladneje in ustrezneje monosti izraanja;

spoznavajo barono glasbo in naine izvajanja polifonije na violonelu;

upotevajo v skladbah navedena tempo in odstopanja v skladu z glasbeno idejo (rubato,

accellerando);

natanno sledijo notnemu zapisu in urejeno izvajajo (ritem, tempo, lokovne naine in

delitev loka);

razvijajo zmonosti prenaanja lastnih obutij v igranje;

razvijajo spretnost oblikovanja tona z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo poteze,

obteitvijo loka in stinim mestom loka s

struno;

razvijajo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;

razvijajo glasbeni spomin; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin

zagotavljajo igranje na pamet, kar je podlaga

za poglobljeno in bolj prepriljivo izvajanje.

B. Marcello, 6 sonat G. B. Sammartini, Sonata v G-duru A. Vivaldi, 6 sonat B. Marcelo, Sonata v D-duru J. Barrire, Sonata v G-duru za dva

violonela

B. Romberg, Sonata v C-duru J. Wolfl, Sonata v d-molu A. Vandini, Sonata v F-duru A. Vandini, Sonata v G-duru A. Corelli, Sonata v F-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 1 in 2

3.1.4 Koncerti in koncertini

Dijaki:

uresniujejo operativne cilje na podroju koncertov oz. koncertinov, podobno kot pri

sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.;

olski koncerti:

G. Goltermann, Koncert t. 5 v d-molu B. Romberg, Concertino v d-molu J. Haydn, Koncert v D-duru (mali)

8

z izvajanjem na pamet gradivo usvajajo bolj poglobljeno in temeljito.

Repertoarni koncerti:

J. Ch. Bach, Koncert v c-molu C. Stamitz, Koncert v G-duru M. Monn, Koncert v g-molu Vivaldi, Koncert v h-molu Vivaldi, Koncert v G-duru

3.1.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja

Dijaki:

spoznavajo dela iz razlinih glasbenih obdobij; uresniujejo operativne cilje na podroju

koncertov oz. koncertinov, uresniujejo

podobno kot pri sonatah in sonatinah v

poglavju 3.1.3.

Virtuozne skladbe:

G. Goltermann, Capriccio G. Goltermann, Etude-Capricce D. van Goens, Scherzo D. Popper, Mazurka v g-molu J. Brahms, Madarski ples t. 2 L. Boccherini, Rondo Rubinstein, Kolovrat

Melodine skladbe:

F. Schubert, Impromptu G. Golterman, La foi F. B. Mendelssohn, Pesem brez besed A. Rubinstein, Melodija P. I. ajkovski, Sentimentalni valek J. Massenet, Elegija C. Saint-Sans, Labod

Skladbe 20. in 21. stoletja:

S. Prokofjev, Mar

3.1.6 Skladbe slovenskih skladateljev

Dijaki:

spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih avtorjev;

vzgajajo odnos do slovenske glasbene kulture.

L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij . Sojar Voglar, Feferoni

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.


Dijaki:

nadaljujejo z razvojem ozaveene in samostojne kontrole funkcionalne dre telesa

in postavitve leve in desne roke;

razvijajo artikulacijo v hitrem legatu; pospeujejo hitrost v pasani igri; razvijajo orientacijo na ubiralki z namenom

zagotavljanja iste intonacije v vijih legah in

v menjavah leg;

pridobijo spretnost zanesljive igre v visokih legah in v menjavi leg;

izboljujejo igro osnovnih potez loka in

Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakord z obrati in septakordi),

sekste


J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2

9

lokovanje s stopnjevanjem tempa;

razvijajo spiccato in saoutill na eni struni in v prehajanju loka ez strune;

razvijajo ricochet in staccato; razvijajo spretnost kombiniranja lokovanj in

prehodov iz enega v drug lokovni nain;

igrajo lestvice v sekstah; razvijajo analitien pristop k vadbi; pri vadbi razvijajo sposobnost zastavljanja

konkretnih ciljev.

3.2.2 Etude

Dijaki:

spoznavajo in postopno obvladujejo nove tehnine in muzikalne elemente v skladu z

zahtevami izbranega programa;

obravnavajo problematine prvine igranja, nadgrajujejo stare in nove razvijajo v

muzikalno celoto;

uresniujejo tehnine spretnosti na zahtevnejih virtuoznih etudah;

natanno sledijo notnemu zapisu in izpopolnjujejo urejen nart izvajanja dela

(ritem, tempo, lokovni naini, delitev loka

itn.);

razvijajo izvajanje virtuoznih elementov; obvladujejo jasno, isto in zanesljivo

artikulacijo prstov leve roke, ki omogoa

nadaljnji razvoj tehnike (hitrost, pasana igra,

okraski, dvojemke itn.);

obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo desne roke (ton, stik loka s

struno, zaetki in zakljuki);

razvijajo igro v legah v hitrejih tempih; obvladujejo igranje triglasnih in tiriglasnih

akordov.

J. J. F. Dotzauer, 113 etud J. L. Duport, Etude D. Popper, 40 etud L. Grigorian, Etude A.-J. Franchomme: 12 etud, 12 caprices


Dijaki:

nadaljujejo z razvijanjem sposobnosti umetnikega izraanja in tehnike igre;

izpopolnjujejo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;

razvijajo obutek za dojemanje umetnikega izraza v glasbenem delu;

nadgrajujejo spoznavanja in razumevanja znailnosti glasbenih oblik v delih iz

razlinih glasbenih obdobij;

odkrivajo nove monosti izraanja; upotevajo v programu navedene oznake za

tempo v skladbah in odstopanja v skladu z

glasbeno idejo (rubato, accellerando);

spoznavajo in urijo posebnosti v artikuliranju

H. Eccless, Sonata v g-molu J. B. Brval, Sonata G-duru L. Boccherini, Sonate G-duru G. B. Sammartini, Sonata v G-duru A. Vandini, Sonata v G-duru in F-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 1 in 2

10

tonskega izraza in fraziranja, igranja

dinaminih odtenkov in poudarkov;

razvijajo spretnost oblikovanja tona z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo poteze,

obteitvijo loka in stinim mestom loka s

struno (zvona toka);

razvijajo profesionalni glasbeni posluh in pridobivajo intonacijsko natannost,

stabilnost v melodinih linijah in harmonskih

strukturah;

v cantileni oblikujejo izrazni legato in negujejo spevnost;

razvijajo glasbeni spomin; razvijajo zmonost prenaanja lastnih obutij; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin

zagotavljajo igranje na pamet, kar je pogoj za

poglobljeno delo na izbranem programu.


Dijaki:

uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;

spoznavajo repertoar za violonelo.

olski koncerti:

G. Goltermann, Koncert t. 3 v h-molu B. Romberg, Koncert t. 2 v D-duru J. Haydn D. Popper, Koncert v C-duru J. Duport, Koncert v e-molu

Repertoarni koncerti:

C. Stamitz, Koncert v G-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru S. Prokofjev, Concertino D. Kabalevski, Koncert v g-molu C. Saint-Sans, Koncert v a-molu


Dijaki:

uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;


Virtuozne skladbe:

D. Popper, Tarantella D. Popper, Koncertna poloneza v d-molu N. Rimski-Korsakov, mrljev let G. Frescobaldi, Toccata

Melodine skladbe:

G. Faur, Elegija G. Faur, Aprs un rve A. Glazunov, Trubadurjeva pesem S. Rahmaninov, Vokaliza S. Rahmaninov, Orientalski ples Skladbe 20. in 21. stoletja:

D. ostakovi, Adagio S. Prokofjev, Concertino

11

3.2.6 Skladbe slovenskih skladateljev

Dijaki:

spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih skladateljev;

razvijajo odnos do slovenske glasbene kulture.




Dijaki:

ker imajo levo in desno roko funkcionalno e postavljeno, nadgrajujejo svoje znanje na

viji teavnostni stopnji;

razvijajo obutek za istost in lepoto tona; pridobivajo zanesljivo sproenost gibalnega

aparata;

izboljujejo raven obvladovanja gibov; igrajo lestvice tudi v dvojemkah z zanesljivo

intonacijo (terce in sekste);

spoznavajo znailnosti zanesljive igre flageolettov, naravnih, kvartnih;

urijo spretnost v menjavi leg v hitrejih tempih, v razlinih prstnih kombinacijah in

ritmih;

samostojno ugotavljajo in poizkuajo razreiti tehnine probleme;

iejo monosti za raznoliko glasbeno izraanje.

Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakordi z obrati in septakord), sekste


J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2

3.3.2 Etude

Dijaki:

zdruujejo pridobljeno tehnino in muzikalno znanje v enovito glasbeno celoto;

izboljujejo lokovanje z vejo natannostjo v prehodih ez strune in pri menjavah leg.

D. Popper, 40 etud A.-F. Servais, 6 Caprices pour Violoncelle,

op. 11

A.-J. Franchomme, 12 etud, 12 caprices J. L. Duport, Etude


Dijaki:

ponotranjijo slog partiture skladbe z osebno prepriljivostjo ob upotevanju skladateljeve

zamisli in raziskujejo razline vidike tehnike

igre na violonelo, ki to omogoajo;

razvijajo lastno glasbeno izraznost in obutek za glasbeno estetiko;

irijo osebno glasbeno obzorje ob slogovno raznolikem koncertnem repertoarju;

razvijajo vibrato, primeren znaaju skladb in slogovnim znailnostim;

razvijajo glasbeni spomin;

Sonate:

L. Boccherini, Sonata v C-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 2. in 3

Repertoar za izjemno nadarjene:

B. Martin, Variacije na slovako temo J. Brahms, Sonata v e-molu R. Schumann, Fnf Stcke im Volkston R. Schumann, Fantasiestcke S. Barber, Sonata

12

z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin zagotavljajo igranje na pamet, kar je pogoj za

poglobljeno delo in bolj prepriljivo

izvajanje;



Dijaki:

uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.

olski koncerti:

G. Goltermann, Koncert t. 1 v a-molu G. Goltermann, Koncert t. 2 v d-molu K. Davidov, Koncert t. 1 v h-molu K. Davidov, Koncert t. 2 v a-molu K. Davidov, Koncert t. 4 v e-molu Repertoarni koncerti:

C. Saint-Sans, Koncert v a-molu J. Haydn, Koncert v C-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru D. Kabalevski, Koncert v g-molu S. Prokofjev, Concertino


Dijaki:

uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.

Virtuozne skladbe:

D. Popper, Kolovrat R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Frescobaldi, Toccata D. Popper, Madarska rapsodija M. de Falla, Ples ognja N. Paganini, Variacije Mojzes G. Faur, Metuljek G. Cassad, Ples zelenega vraga J. Brahms, Madarski ples t. 5

Melodine skladbe:

M. Bruch, Kol Nidrei A. Dvoak, Klid P. I. ajkovski, Nokturno Skladbe 20. in 21. stoletja:

B. Martin, P. Hindemith idr.

3.3.6 Skladbe slovenskih avtorjev

Dijaki:

spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih avtorjev;

vzgajajo odnos do slovenske glasbene kulture.



13


Dijaki:

pridobijo zanesljivo sproenost gibalnega aparata;

usklajujejo gibe v skladu z vijo teavnostno stopnjo programa;

razvrajo spoznanja in vedenja o pomenu pronosti telesa in soudelebe vseh dejavnikov

violonelistine igre;

obvladujejo menjave leg v vseh kombinacijah; obvladujejo igro dvojemk in akordov na viji in

virtuozni teavnostni stopnji;

dosegajo hitreje uenje na pamet, analitino pomnjenje glasbenih vsebin;

razvijajo analitien pristop k vadbi; dosegajo raven sistematine in efektivne vadbe; razvijajo samostojnost v izpopolnjevanju

tehninih in umetnikih vidikov

violonelistine igre.

Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakordi z obrati in septakord),

sekste, terce


J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo

O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2

3.4.2 Etude

Dijaki:

zdruujejo tehnine in glasbene izrazne prvine; dosegajo dejavno preverjanje intonacije; izpopolnjujejo natanno in karakterno igro

lokovanja v skladu z glasbenimi zahtevami

izbranih vsebin;

obvladujejo pronost loka, pronost strune in tenost roke v gibanju z namenom

napredovanja v kakovostnejem tonskem

izrazu.

J. L. Duport, Etude D. Popper, 40 etud A.-J. Franchomme, 12 etud, 12 caprices M. Bukinik, Etude A. Piatti, 12 Capprici A.-F. Servais, 6 Caprices pour Violoncelle,

op. 11

V. Depalj, Pet etud


Dijaki:

irijo glasbeno obzorje z unim in koncertnim repertoarjem;

razvijajo umetniko glasbeno predstavljivost; uporabljajo vibrato kot bogato izrazno sredstvo

skladno z zahtevami programa;

razvijajo osebni glasbeni izraz in dvigujejo raven glasbenega okusa;

ponotranjijo slog partiture skladbe z osebno prepriljivostjo;

dosegajo intonacijsko natannost, stabilnost v melodinih linijah in harmonskih strukturah v

skladbah z vijo teavnostno stopnjo in v

virtuoznih skladbah;

upotevajo znailnosti sloga v glasbi; spoznavajo in postopno obvladujejo nove

tehnine in muzikalne prvine v skladu z

zahtevami izbranega programa;

spoznavajo koncertni repertoar za violonelo.

G. Valentini, Sonata v E-duru L. Boccherini, Sonata v C-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 2, 3,

4

Repertoar za izjemno nadarjene:

B. Martin, Variacije na slovako temo F. Francoeur, Sonata v E-duru J. Brahms, Sonata v e-molu R. Schumann, Fnf Stcke im Volkston R. Schumann, Fantasiestcke S. Barber, Sonata D. ostakovi, Sonata v d-molu, op. 40

14


Dijaki:

uresniujejo operativne cilje, ki so enaki kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;

pripravijo koncert v celoti.

C. Saint-Sans: Koncert v a-molu J. Haydn, Koncert v C-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru D. Kabalevski, Koncert v g-molu E. Lalo, Koncert v d-molu E. Elgar, Koncert v e-molu P. I. ajkovski, Variacije na rokokojsko temo D. Milhaud, Koncert


Dijaki:

e naprej razvijajo vse vidike tega sklopa vsebin, ki so jih obravnavali med dosedanjim

uenjem;

skuajo z izvedbo del tega sklopa e posebej izraziti svoje individualne izrazne,

muzikalne, virtuozne ali kakne druge

umetnike kvalitete ali posebnosti.

Virtuozne skladbe:

D. Poppert, Kolovrat K. Davidov, Pri vodnjaku R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Frescobaldi, Toccata D. Popper, Madarska rapsodija M. de Falla, Ples ognja N. Paganini, Variacije Mojzes G. Faur, Metuljek G. Cassad, Ples zelenega vraga J. Brahms, Madarski ples t. 5 P. I. ajkovski, Pezzo capriciosso D. Popper, Elfentanz K. Davidov, Tarantella A. Dvoak, Rondo

Melodine skladbe:

M. Bruch, Kol Nidrei A. Dvoak, Klid P. I. ajkovski, Nokturno

Skladbe 20. in 21. stoletja:

R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Cassad, Ples zelenega vraga

3.4.6 Skladbe slovenskih avtorjev

Dijaki:

spoznavajo dela slovenskih skladateljev; pripravijo delo slovenskega skladatelja za

maturo.

L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij M. Lipovek, Balada B. Pucihar, Summer Sonata, op. 8 V. Avsec, tiri kratke skladbe . Sojar Voglar, Fantazija . Sojar Voglar, To je to! D. kerl, Trije intermezzi


15

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Temeljni standardi znanja so doloeni s teavnostno stopnjo posameznih sklopov predpisanih

vsebin v posameznih letnikih in se nanaajo na umetniki glasbeni izraz, tehnine vidike igre

violonela ter na natannost in zanesljivost izvedbe programa.

Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (koliina in kakovost znanja,

spretnosti in vein), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno)

in so tista kakovost in koliina znanja, spretnosti in vein, ki sta nujni za nadaljnje

uenje in razvoj pri doloenem predmetu. So mejna kategorija obvladovanja glasbila,

pri emer sta tehnika in izraznost muziciranja omejeni in je mogoe ugotoviti teave v

doseganju kakovostnega tona oz. zvoka. Kljub temu da se pojavljajo napake v notah,

ritmu, slogu in je mnogo v partituri predpisanih glasbenih oznak spregledanih ali ne

popolnoma pravilno izvedenih, da sta omejeni interpretacija in muzikalna izvedba ter je

morda malo laji tudi sam glasbeni program, pa dijakova duevna in telesna

vzdrljivost e vedno izkazuje sprejemljivo izvedbo celotnega programa, zahtevano

ustrezno razvito tehniko ter e sprejemljivo razumevanje in izvajanje glasbe.

Minimalni standardi znanja so izraeni v izpitnih vsebinah po posameznih letnikih.

Na izpitih dijaki ves program izvajajo na pamet.

1. letnik letni izpit:

lestvica, razloeni akordi v obsegu treh ali tirih oktav;

dve etudi (ena v palni legi) iz poglavja 3.1.2;

stavek iz suite J. S. Bacha iz poglavja 3.1.3;

dva stavka predklasicistine sonate ali stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja

3.1.3 ali 3.1.4;

skladba po izboru.


lestvica, razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter sekste;

dve etudi iz poglavja 3.2.2;


dva stavka sonate ali stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.2.3 ali 3.2.4;

skladba po izboru.


lestvica in razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter dvojemke (terce, sekste);

16



stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.3.4;

skladba po izboru.


Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja letnega izpita. V

tem primeru dijak kona predmet v 4. letniku z razredno oceno.

lestvica in razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter dvojemke (terce, sekste in

oktave);



stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.4.4;

skladba po izboru.

5 DIDAKTINA PRIPOROILA

Delo temelji na poznavanju dijakovega tehninega in muzikalnega znanja ter njegovih

psihofizinih sposobnosti. Uni narti so le podlaga za delo. Praksa kae, da prihaja v razvoju

posameznikov do precejnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni

mogoe predvideti. Tako so odstopanja od letnega in izpitnega programa dopustna in celo

nujna. V praksi to pomeni prilagajanje naina pouevanja in napredovanja dijakovim

individualnim psihofizinim in emocionalnim sposobnostim. Tudi izpitna komisija naj to

primerno upoteva pri ocenjevanju.

Med olanjem je treba posebno pozornost nameniti tistim tehninim prvinam, ki jih dijak

obvlada slabe. irok izbor literature za elo uitelju omogoa izbor del, ki bodo posamezniku

najbolj koristila. Dijak naj znanje stopnjuje glede na zmonosti in pri tem ne izpua

temeljnih znanj, ki mu omogoajo kasnejo izvedbo zahtevnejih del.

Posebno pozornost velja nameniti pomnjenju. To naj temelji na oblikovni in harmonski

analizi, ne samo na akustinih in vizualnih predstavah. Dijake je treba spodbujati k

samostojnemu tudiju skladb v okviru unega programa in tudi posebnih zanimanj, ki jih

dijak oblikuje med olanjem. Prav tako ne smemo zanemariti igre a vista in improvizacije, ki

omogoata dijaku, da se hitreje znajde v nepredvidljivih okoliinah.

17

Priporoljivo je, da dijak nastopa na internih in javnih nastopih v okviru ole. Koristno pa je

tudi sodelovanje na nastopih zunaj ole, na revijah ter raznih tekmovanjih doma in v tujini.

Doseganje ciljev in uresnievanje nalog unega programa za violonelo je odvisno od

dijakovih sposobnosti, interesa in kontinuiranega dela, vendar je uspeh dijaka v mnogem

odvisen od strokovnega znanja in pedagoke usposobljenosti uitelja.

Uitelju violonela priporoamo, da:

dijaku omogoa redno in kontinuirano sodelovanje s korepetitorjem;

spremlja sodobna dognanja stroke in poglablja svoje znanje;

se usposablja na podrojih specialne didaktike, metodike in drugih posebnih disciplin;

razvija kritien odnos do izbora glasbenega repertoarja, ki naj dijaka vodi k razvoju

vseh vidikov igre na violonelo;

zagotavlja uravnoteenost izbranega repertoarja v njegovih muzikalnih principih,

razlinih slogovnih obdobjih, po glasbenih zvrsteh in oblikah ter po tehninih

zahtevah;

individualno pristopa k izbiri vsebin glede na predznanja in sposobnosti dijaka;

s kakovostno izvedbo demonstrira dijaku predlagane vsebine, spodbude in reitve;

spodbuja dijaka k razvoju samostojnosti in osebnega umetnikega izraza;

ponuja dijaku predloge za posluanje in ogled izbranih izvedb na avdio in video

posnetkih;

usmerja dijaka v spoznavanje literature za violonelo in samostojno iskanje in

raziskovanje literature;

po temeljiti presoji in v skladu z razvojem dijakove nadarjenosti dopolnjuje seznam

navedenih gradiv z gradivi podobne ali vije teavnostne stopnje;

kombinira navedene cilje med letniki glede na program in presojo v skladu z

dijakovim individualnim razvojem;

sledi uresniitvi vseh navedenih ciljev do konca olanja.

Uni nart nadgrajuje poznavanje glasbe, ki se v praksi lahko udejanji s skrbno in gospodarno

nartovanimi in izpeljanimi unimi urami. Uitelj avtonomno oblikuje posamezne une

sklope, tako da smiselno povezuje posamezne glasbene dejavnosti z operativno-procesnimi

razvojnimi cilji in vsebinami. Zaporedje in globino vsebin ter metode in oblike dela uitelj

prilagaja glede na potrebe, zmonosti in priakovanja dijakov.

Uitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku koncertov prireditev, ki so pomemben vir izkuenj in

informacij, ki jih ne more dati sam pouk; dijak tako spoznava bogastvo glasbene literature in

se sreuje z interpretativnimi doseki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniko

18

osebnost; ob tem spoznava zakonitosti poklicnega dela v glasbi in svojega podroja tudi s

praktinih, z organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na dijakov razvoj.

Priporoljiva strokovna literatura za uitelje violonela: J. J. F. Dotzauer, ola za

violonelo; K. Davidov, ola za violonelo; R. Saponikov, ola igre na violonelu; L. R.

Feuillard, Metoda za mlade violoneliste; A. Marderovski, ola igre na violonelu.

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pomembno je, da loimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za

ocenjevanje.

Preverjanje

Pri preverjanju znanja uitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo

mo dojemanja, raven znanja in zmonosti, pa tudi daje dijaku povratne informacije o

njegovem napredovanju. Sprotno razlenjevanje dijakovih dosekov znanja in morebitnih

pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in realno sliko o napredku in morebitnih

zagatah posameznega dijaka; na tem temelju uinkoviteje pripravimo nart nadaljnjega dela,

dajemo jasneje napotke za plodovitejo vadbo oz. uenje.

Preverjati je treba redno in na razline naine, na podrojih, kot so navedena.

Uitelj preverja znanje:

pri vsaki individualni uri pouka,

na internih in javnih nastopih.

K preverjanju lahko uitelj obasno povabi tudi druge uitelje istega ali sorodnega predmeta,

kar bo okrepilo skupinsko delo, izmenjavo izkuenj in usklajevanje meril.

Ocenjevanje

Glede na naravo intrumentalnega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo izbranih

glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjujemo tehnino obvladovanje glasbila,

natannost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter teavnost sporeda. Na letnem

izpitu doloi konno oceno izpitna komisija.

19

Priporoamo doloen okvirni obseg snovi, ki jo je treba predelati med posameznim tudijskim

letom, da nartovano in uspeneje zagotovimo skladno rast v spretnostih igranja, kar je

podlaga pri ustreznejem umetnikem izraanju.

1. letnik: ve lajih etid (npr. S. Lee, L. Grigorian, R. Matz) ter tri teje (npr. D.

Popper, J. J. F. Dotzauer); vsaj tri stavke iz Suit za vilonelo solo J. S. Bacha; dva

kontrastna stavka iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve

melodini in ena virtuozna skladba.

2. letnik: ve lajih ter tri teje etude; vsaj tri stavki iz Suit za violonelo solo J. S

Bacha; dva kontrastna iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve


3. letnik: ve lajih ter tri teje etude; vsaj tri stavki iz Suit za violonelo solo J. S

Bacha; dva kontrastna iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve


4. letnik: ve lajih in tri teje etude; vsaj tri stavke iz Suit J. S. Bacha; koncert v

celoti; dve melodini in ena virtuizna skladba.

5.2 Medpredmetne povezave

Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je moneja

vez ter vzajemno uinkovanje in prenosljivost znanja, s imer gradimo pogoje za vejo

ustvarjalnost, podjetnost in boljo didaktino uinkovitost na vseh vpletenih predmetnih

podrojih. Veja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejo osebnost, ki se lae spopada

z razlinimi izzivi v stroki in v ivljenju. Zmonost povezovanja razlinih znanj, uvidov in

spretnosti pa hkrati prispeva k veji kulturni in etini zavesti ter osebnostni trdnosti

posameznika.

Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi

predmetnimi podroji, sodelovanje uiteljev razlinih predmetnih podroij v uno-vzgojnih

dejavnostih, vzajemno nartovanje skupne ali soasneje obravnave sorodnih vsebin in

podobno. Uitelj se povezuje z drugimi strokovnimi lani pedagokega aktiva, sodeluje pri

nartovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju unega procesa.

Dijaki se razlino medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki: pri komorni

igri, v vokalno-intrumentalnih sestavih, pri igranju v razlinih orkestrih, pri korepeticijah

ipd. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta,

oblikoslovja, pa tudi zgodovine, umetnostne ter zlasti glasbene zgodovine, pa lahko

20

uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar je v prid boljemu razumevanju

in posledino tudi bolj kakovostni izvedbi skladb. Ob razloevanju in pronicanju v slogovne

posebnosti npr. baroka, klasike, romantike ipd. si dijaki ustvarjajo moneji osebni uvid v

znaaj, vsebino in posebnosti doloenega zgodovinskega obdobja slovenske in evropske

zgodovine.

Obstajajo tudi druge medpredmetne povezave, ki so bolj splone narave, o emer govorijo

tevilne specifine mednarodne tudije in raziskave.

6 MATERIALNI POGOJI

Primerno velika, akustino in zvono izolirana uilnica, standardna oprema za individualni

pouk, notno stojalo, stensko ogledalo, metronom, klavir ali pianino, avdio in video oprema,

strokovna literatura.

7 ZNANJE IZVAJALCEV

Izvajalec Znanja

Uitelj Violonelo

Korepetitor Klavir

Documents

VIOLONČELO - eportal.mss.edus.sieportal.mss.edus.si/.../un_gimnazija/2013/03_ucni_nacrt_violoncelo.pdf · Umetniška gimnazija – glasbena smer Modul B: petje – inštrument Posodobljeni