www.morelaokulisti.si

Astigmatizem ni nepremagljiv

Vse tegobe mraza

MATEJ FILIPČIČ Odprava dioptrije je

bila modra odločitev

DECEMBER 2014

07

Mag. Kristina Mikek,dr. med., spec. oftalmologije

CENTER ZA OČESNO REFRAKTIVNO KIRURGIJO MORELA OKULISTI JE AKREDITIRAN S STRANI ORGANIZACIJE JOINT COMMISION INTERNATIONAL.

Novoletne želje

Vsakdo ima kako željo. Pogosto izhajajo iz nas samih, kot recimo da bi v novem letu počeli kaj drugače, dosegli zastavljeni cilj, spremenili kako navado. Dobro je imeti želje, še bolje je znati jih uresničevati. Zdrav način življenja gotovo pri mnogih sodi mednje. Morda vas bo nova številka naše revije spodbudila, da v prihajajočem letu naredite kaj več tudi za zdravje oči in boljši vid. Tokrat smo s sodelavci pripravili nekaj nasvetov, kako odpraviti očesne tegobe, ki se pojavljajo v zimskem obdobju, ter kako pravilno uporabljati kontaktne leče. Z vnetji oči in poškodbami roženice, povezanimi z uporabo kontaktnih leč, se pri naših pacientih še vedno prepogosto srečujemo. Svetujemo tudi, kaj narediti, če opazite, da vida ne izboljšajo niti optični pripomočki. Seveda vam tudi tokrat prinašamo zanimive zgodbe ljudi, ki smo jim pomagali do boljšega vida. Morda lahko to željo v novem letu izpolnimo tudi vam.

VSE TEGOBE MRAZA

INTERVJU: MATEJ FILIPČIČ

ASTIGMATIZEM NI NEPREMAGLJIV

NE VIDIM VEČ DOBRO

04

08

10

14

NASVET OPTIKAVIDEZ UTRUJENOSTIIZBIRA PRAVIH KONTAKTNIH LEČ

Morela okulisti Tehnološki park 21 1000 Ljubljana Brdo

www.morelaokulisti.si

IZDAJATELJ: Morela okulisti d.o.o. ODGOVORNA UREDNICA: Suzana PavličIZVRŠNA UREDNICA: Urška HenigmanFOTO: Jernej Lasič IDEJNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA TER UREDNIŠTVO IN PRODUKCIJA: PM, poslovni mediji d.o.o., www.p-m.siTISK: Schwarz Print, d.o.o.DATUM NATISA: december 2014NAKLADA: 12.000 izvodovŠTEVILKA: 7/2014

info@morelaokulisti.si

01/510 23 40

1813 22

3

Vsebina / Uvodnik

Vse tegobe mraza

Vnetja oči Vnetja oči so pozimi pogosta, veliko­krat nastanejo kot posledica prehlad­nih obolenj in obolenj zgornjega respiratornega trakta. Posebno pri otrocih se hitro prenašajo prek rok okuženih vrstnikov v šolah in vrtcih. In ravno higienski preventivni ukrepi so najpomembnejši za preprečevanje vnetij. Virusnih vnetij očesne vezni­ce, ki se kažejo z vodenim izcedkom in simptomi prehladnih obolenj ali okužbe zgornjih dihal, običajno ne zdravimo. Simptomi minejo v sedmih do desetih dneh, pri blagih oblikah že prej. Težave lahko lajšamo s fiziološko raztopino ali umetnimi solzami ter hladnimi obkladki.

Med prehladom stran z lečamiPrehlad spremljajo zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v grlu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Viruse, ki povzročajo prehlad, z rokami pogosto prenesemo na nosno sluznico ali očesno veznico. Zato takrat, ko smo prehlajeni, ni priporočljivo nositi leč, če se hočemo izogniti prenašanju virusov in bakterij na kontaktno lečo ter prek nje v oko. Če so leče vaša edina možnost, poskrbite za dodatno poostreno higieno rok pred vsakim vstavljanjem in odstranjevanjem kontaktnih leč ter tudi pri shranjevanju. Vsekakor pa svetujemo, da med prehla­dom uporabljate očala.

Izredne zimske razmereV zimskem času moramo še posebej poskrbeti, da oči zaščitimo pred suhim, mrzlim vetrom ter močnim soncem. Pri zelo nizkih temperaturah imamo ob nošenju kontaktnih leč lahko celo občutek tujka v očeh. Priporočljiva obramba v takih razmerah so sončna očala z visoko UV­zaščito ter uporaba vlažilnih kapljic (umetnih solz).

Snežna slepotaSnežna slepota se navadno pojavi v gorah zaradi ultravijoličnih žarkov, ki se odbijajo od snežnih površin. Škodljivo UV­sevanje povzroči boleče vnetje veznic in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno slepoto. Poškodba lahko nastane v eni uri, simptomi pa se običajno razvijejo šele čez šest do 12 ur. Prvi znaki snežne slepote so pekoča bolečina in zbadanje v očeh, močno bleščanje, zmanjšanje ostrine vida, fotofobija, solzenje in otekanje vek. Zaradi opeklin lahko poškodovanec najprej postane omotičen, nato pa začasno oslepi. Snežno slepoto lahko pre­prečimo z ustreznimi očali, ki filtrirajo UV­žarke valovne dolžine med 290 in 400 nanometri, in tako da se soncu izpostavljamo le omejeno časovno obdobje.

Suhe očiSuhe oči pogosto postanejo rdeče, običajno pa jih spremlja pekoč, boleč občutek, kot bi v njih imeli pesek. Včasih suhe oči lahko pospremi tudi neprije­ten izcedek v očesu ali okoli njega. Suhe oči povzro­čijo mraz in veter pa tudi zaprti prostori, kjer je zrak pozimi zaradi ogrevanja še bolj izsušen. Vse to nam povzroča težave, lahko denimo slabo prenašamo kontaktne leče, nejasno ali zamegljeno vidimo, oteženo je branje, delo za računalnikom, gledanje televizije in podobno. Najboljša rešitev za suhe oči so kapljice. Ker pa se te med seboj razlikujejo, je pomembno poznati njihovo sestavo. Za suhe in raz­dražene oči je najboljša kombinacija hialuronske ki­sline in provitamina B5 (dekspantenol), ki je pri nas na voljo v kapljicah za oči Bepanthol. Ob težavah s suhimi očmi nam lahko pomagajo tudi nekatera prehranska dopolnila, ki vsebujejo maščobne kisline omega, oziroma hrana, ki jih vsebuje, ter vitamin C.

Zamegljena očalaVsi uporabniki očal so izkusili neprijetno situacijo, ko se ob prehodu iz mrzlega v topel prostor stekla zarosijo. V optični in­dustriji poznamo različne premaze, ki te težave omilijo, čeprav ne zagotavljajo stoodstotne zaščite. Obstajajo pa posebna stekla, ki z drugače naparjenimi ioni in v kombinaciji s premazi omogočajo učinek nezarošenih stekel.

Težave s kontaktnimi lečamiPri lečah je zelo pomembno, kakšne so in kako jih nosimo. Predvsem pa je pomembno, da jih v očeh nimamo dlje, kot je priporočljivo. To je namreč najpogostejša napaka uporabnikov kontaktnih leč, ki povzroča težave. In kadar so oči pekoče, srbe­če, skeleče, uporabo leč odsvetujemo, dokler se stanje ne umiri.

Maja Kovač, Morela okulisti

Zima je čas veselja in radosti, lahko pa tudi skrbi in sitnosti z očmi. Sploh uporabniki očal in leč morajo biti v obdobju snega, vetra in prehladov še posebej previdni.

4 5

Vsakdanje težave

Nagrada za najboljšo optiko

Vse o odpravi dioptrije

Dva para za ceno enega

V okviru projekta Ljubljanska kakovost je strokovna komisija letos ocenila 378 trgo-vin v mestnem središču Ljubljane. V veliko veselje nam je, da je naša optika MOOP Morela že drugič zapored prejela priznanje »znak ljubljanske kakovosti 2015« kot najboljša optika v regiji.

Vsake tri mesece organiziramo brezplač-na predavanja o možnosti trajne odprave očesne dioptrije. Seznanimo vas z možnost-mi, tehnikami in vrstami operativne korek-cije dioptrije. Predavanje vodi kirurginja dr. Kristina Mikek, ki odgovori tudi na vsa vaša vprašanja. Vsak udeleženec dobi kupon za brezplačen in neobvezujoč predoperativ-ni pregled v vrednosti 100 evrov. Termini predavanj so sproti objavljeni na naši novi spletni strani www.morelaokulisti.si.

V sodelovanju s podjetjem Essilor imamo do 31. decembra 2014 akcijo progresivnih stekel, in sicer vam ob nakupu enega para drugi par podarimo. Progresivna stekla so primerna za posameznike, ki potrebujejo očala za daljavo in bližino. Stekla vam lahko vgradimo kot navadna, sončna ali taka, ki potemnijo, ko pridete iz prostora na prosto. Aktualne ugodnosti in popusti naše optike so objavljeni na spletni strani www.morelaoptika.si

1 Ovire zaradi pomanjkljivega vidaOčala sem nosil od 4. razreda osnovne šole naprej. Najprej so me najbolj mo-tili sedenje v prvi klopi, ker nisem videl na tablo, in grdi okvirji, zaradi katerih sem bil deležen posmehovanja. Kas-neje je bil slabši vid ovira pri športu in vožnji avta.

2 Težave pri treningihTreniram kick boks in na treningih sem opazil, da imam za malenkost slabše reflekse. Zato sem se na priporočilo prijatelja, ki je takrat poseg že opravil, odločil, da grem na presejalni pregled za lasersko operacijo.

3 Po operaciji nič več megleObčutki so bili fenomenalni. In še vedno je tako. Ni več napenjanja oči in ni več megle. Posledično me tudi glava ne boli več.

4 Zadovoljstvo z vidom Od operacije je minilo približno pet mesecev in iz dneva v dan je bolje. Vi-dim zelo dobro in sem zelo zadovoljen.

5 Spremembe pri vsakdanjih opravilihOčala sem nosil vedno in povsod. Zdaj, ko sem brez njih, je življenje drugačno. Vidim vse, brez kakršnihkoli naporov in naprezanja oči. Vse je lažje, pri športu, vožnji in delu.

6 Nasvet drugim za lažjo odločitev Vsakemu, ki bi se rad znebil očal, svetujem, da opravi brezplačen pregled, predvsem pa pogovor z zdravnico, ki je zelo prijeten in poučen. Potem bo odločitev zagotovo lažja.

Adis Suljić, varnostnik in komercialist

Šestkrat DA za odpravo dioptrije

6 7

Novičke Skozi pacientove oči

Po izobrazbi ste arhitekt. Delujete na področju organiziranja dogodkov in v gledališču, kjer ste bili igralec, plesalec, danes pa ustvarjate svoje gledališke projekte kot neodvisen producent, re-žiser in scenograf. S kom se pravzaprav pogovarjam?Sem arhitekt in režiser. Arhitekturo sem študiral, režija pa je njen prevod v moj način dela in v projekte, ki jih ustvarjam. Pri obojem, tako pri arhitekturi kot gledališču, gre za neke vrste gradnjo, za postavljanje temeljne konstrukcije, s pomočjo katere gradiš neko zgodbo, ambient, atmosfero. Z leti sem si nabral širok spekter znanj, ki jih poskušam vkomponirati v svoje delo.

Kot realist ali optimist?Vsega po malem, plujem med realizmom, optimizmom in pesimizmom. Zaradi svojega dela, ki zahteva kreativno razmi­šljanje, se dobro znajdem v imaginarnih in čustvenih svetovih, ker pa sem hkrati tudi producent, ki poskrbi za realizacijo določene ideje, moram prav tako trdno stati na tleh.

Torej brez rožnatih očal?Svet ne funkcionira po principu rožnatih očal, tako da se nima smisla slepiti. (smeh)

Sprašujem zato, ker ste si pred osmimi leti odpravili dioptrijo, vas pa še vedno lahko vidimo z očali.Res je. Skoraj vse življenje sem nosil očala, navadil sem se jih in tudi zdaj imam očala brez dioptrije in z UV­filtri. Še vedno imam kdaj občutek, da z njimi vidim bolje, čeprav to ni res.

Zanimivo. Običajno gredo ljudje na ope-racijo, da bi se za vedno znebili očal.Mene sama očala niso motila, tudi dioptrije nisem imel visoke. Motilo me je predvsem to, da zaradi močnega astigmatizma brez njih nisem videl ničesar, denimo zjutraj, ko je bilo vse nejasno, preden sem pritipal do očal …

Je bil to glavni razlog za poseg?Ja. In ker je že leta pred mano poseg uspeš­no opravila tudi mama, je bila odločitev

lažja. Sploh, ker se je v tem času tehnologija še izboljšala.

Niste imeli nobenih pomislekov?S pomisleki se lahko ukvarjaš v nedogled. V nekem trenutku se je pač treba odločiti in pozitivno pristopiti k stvari, ker se običajno potem tudi vse pozitivno odvije. Seveda se predhodno pozanimaš o vsem, preveriš priporočila, način posega, tehnološko opre­mljenost ordinacije,... potem pa se moraš prepustiti in zaupati. Sam sem se že po prvem pregledu pri dr. Kristini Mikek počutil v varnih rokah.

Najprej ste operirali levo oko in čez dober teden še desnega. Zakaj?To »varovalko« sem si vzel, če bi slučajno šlo kaj narobe.

Pa je bil kak zaplet?Ne, čeprav mi je bilo pri drugem očesu vse skupaj malce bolj zoprno, ker sem vedel, kaj me čaka. Ne, da bi bilo kaj hudega, vseeno pa gre za poseg na očeh in se je treba psi­hično pripraviti. Po posegu se namreč pojavi posebna bolečina, ki je do tedaj nisem poznal; niti ne gre za klasično bolečino, bolj za pritisk v očesu, ki v enem dnevu mine.

Glede na to, da ste človek gledališča, v kakšnem žanru ste doživljali operacijo? To je ena čudna zmešnjava občutenj, kajti vse se dogaja zelo hitro. Poseg traja pet do deset minut in že si v neki drugi realno­sti. Nato čakaš, ali se bo bolečina najprej stopnjevala ali počasi izginjala, seveda te zanima, kako boš videl po posegu ... Potem greš spat in naslednji dan že vidiš in se zač­neš ukvarjati z novim vidnim poljem. Gre za tornado različnih občutenj, ampak na koncu je bila operacija, vsaj v mojem primeru, kot ena dobra predstava, kjer so na koncu vsi srečni in zadovoljni.

Kakšen pa je občutek, ko spregledaš?To je zelo zanimiva izkušnja. Človek, ki vse življenje nosi očala, pravzaprav ne ve, kaj pomeni 100­odstotni vid, in se mora tega najprej navaditi. To namreč ne pomeni, da s prostim očesom vidiš kilometre daleč, kar sem naivno mislil, ampak ima tudi operirani vid svoje omejitve. Potem pa sem se moral navaditi še razširjenega vidnega polja. To me je po operaciji najbolj begalo.

Zakaj?Naenkrat se mi je razširilo vidno polje, ki so ga prej omejevali okvirji očal. Spomnim se, da me je med hojo po ulici najprej motilo preveč novih informacij, ki sem jih zazna­val, in da sem na začetku stopal veliko bolj previdno ter se počasi naučil kontrolirati svoje vidno polje, ki je bilo jasnejše, širše in večje. Gre za psihološki učinek, ko se morajo možgani privaditi na nov vid in za to potre­bujejo nekaj časa.

Ampak vam ni žal, da ste se odločili za poseg?Seveda ne! Ta poseg je zagotovo ena pametnejših stvari, za katero sem se odločil, in kakovost življenja se mi je absolutno spre­menila na bolje. Danes se lahko ukvarjam s športom, treniram boks in karate, kar bi z očali težko, kontaktnih leč pa se nikoli nisem mogel navaditi. Tudi če se mi bo vid kdaj poslabšal, zaradi starosti denimo, bom postopek za korekcijo dioptrije zagotovo ponovil. Danes je takšen poseg že povsem rutinski.

Skočiva še malo v gledališče … Podpi-sani ste pod veliko projekti. S čim se ukvarjate v tem trenutku?Trenutno pripravljam poseben tripartitni pro­jekt, povezavo med umetnostjo, sodobno znanostjo in tehnologijo ter gospodarstvom, predstavo Melanholija po Smrti v Benetkah, ki bo premierno prikazana oktobra 2015.

Po pravici, vam je sploh kdaj dolgčas?Ne, dolgčas mi ni nikoli. (smeh) Se pa trudim vzeti si čas samo zase, ko ne mislim in ne čutim ničesar usodnega, samo naredim neki novi prostor v sebi, kamor se lahko naselijo nove ideje.

Urška Henigman

Matej nam za prihodnje leto napoveduje Smrt v Benetkah. Ne dobesedno, temveč na odru. Tako je namreč naslov njegove nove predstave. Smrt dioptriji pa bi lahko naslovili laserski poseg, s katerim mu je dr. Kristina Mikek pred leti popravila vid.

Foto

: Nej

c La

sič

Matej Filipčič

arhitekt in režiser

Poseg odprave dioptrije je zagotovo ena pametnejših

stvari, za katero sem se odločil.

98

Intervju

Mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije

Astigmatizem je očesna napaka, ki je posledica neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče. Svetlobni žarki se med potjo skozi roženico in lečo ne lomijo enakomerno in zato na mrežnici nastane nejasna slika. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in astigmatično oko ni slabše. Pomeni le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Na splošno je izredno pogost, vendar je v večini primerov blago izražen in kot tak ne povzroča težav.

Astigmatizem ni nepremagljiv

Astigmatizem lahko ustrezno korigiramo s predpisom očal s toričnimi lečami ali s kontaktni­

mi toričnimi lečami. To pa ne velja za vse ljudi in za vse oblike astigmatizma. Astigmatizem pomeni zgolj to, da je površina roženice nepravilno ukrivljena in torej nima oblike pravilne kupole, temveč je v določeni osi nekoliko podol­govata. V navpičnem preseku se radij astigmatične roženice razlikuje od radija v vodoravnem preseku.

Regularni in iregularni astigmatizemČe je os poteka daljšega radija roženice ravna, govorimo o regularnem astigma­tizmu. Roženica ima v takšnem primeru obliko nekoliko vzdolžno razpotegnjene kupole. Takšne oblike astigmatizma praviloma lahko dobro korigiramo s kontaktnimi lečami ali očali. Težava nastane, če os vzdolžne razpotegnjeno­sti roženice ne poteka ravno, temveč je na tak ali drugačen način ukrivljena. V tem primeru govorimo o iregularnem astigmatizmu in takšne oblike je zaradi zelo nepravilne oblike površine roženice težje korigirati. Ponavadi smo z očali neuspešni in so potrebne poltrde kon­taktne leče.

V nekaterih primerih lahko takšne oblike astigmatizma korigiramo z operativnimi metodami. Te se uporab­ljajo že razmeroma dolgo. Radialna keratotomija (RK) in limbalna relaksa­cijska incizija (LRI) sta znani kot klasični kirurški metodi in temeljita na načelu selektivne oslabitve natančno določenih predelov roženice z rezom v roženico. Ob pravilno postavljenih indikacijah in dobri kirurški tehniki sta ti metodi še vedno razmeroma uspešni, vendar pa je pogosta posledica kasnejši ponovni pojav astigmatizma.

Nove možnosti za korekcijo Težje je s klasičnimi kirurškimi meto­dami korigirati zelo iregularne oblike astigmatizma. Vendar sodobna oftal­mologija ponuja nove možnosti tudi na tem področju.

Laserska korekcija V zadnjih letih je zaradi minimalne invazivnosti ter možnosti predvidljivejše in natančnejše korekcije astigmatizma kot metoda izbora kirurške korekcije prevladala laserska korekcija astigma­tizma. Tovrstni posegi omogočajo odpravo tudi kompleksnejših oblik asti­gmatizma in po do zdaj znanih podat­kih so rezultati tega zdravljenja trajni. Pomembna predoperativna preiskava, ki omogoča kasnejšo natančno lasersko korekcijo različnih oblik astigmatizma, je računalniška topografska analiza površine roženice.

Vstavitev toričnih intraokularnih lečDruga sodobna možnost operacije za korekcijo astigmatizma je vstavitev toričnih intraokularnih leč. Te uporablja­mo pri operaciji sive mrene pri starejših pacientih. Najpogosteje uporabljene so torične multifokalne leče, ki odpravijo

astigmatizem ter dioptrijo za daljavo in bližino. Tako pacienti ne potrebujejo več očal ne za daljavo ne za bližino. Za tako operacijo so primerni tudi posame­zniki, ki so stari več kot 40 let in imajo starostno spremenjeno naravno očesno lečo. Še posebej imamo dobre rezultate pri ljudeh, ki imajo visoko plus dioptrijo s pridruženim astigmatizmom. Večina takih pacientov po operaciji pove, da še nikoli niso videli tako dobro.

Pri mlajših kandidatih v starosti do 40 let, ki imajo poleg zelo visoke dioptrije tudi astigmatizem, pride v poštev vsta­vitev fakične torične intraokularne leče. Po operaciji z vstavitvijo torične leče pacient, ki je imel pred operacijo asti­gmatizem in dioptrijo, v večini primerov ne potrebuje očal za daljavo.

Astigmatizem zaradi keratokonusaZadnja skupina ljudi z astigmatizmom so tisti s keratokonusom, kar pomeni nepra­vilno izbočenje roženice. Pri teh pacientih se ponavadi pojavi tudi astigmatizem, ki ga je v nekaterih primerih tudi mogoče kirurško korigirati. Vendar je pri tem zelo pomembno, da najprej ustavimo napredo­vanje keratokonusa, kar naredimo z meto­do križnega povezovanja vlaken kolagena v roženici, imenovano »cross­linking«. Po tem posegu je treba počakati vsaj eno leto, ker je rezultat takega zdravljenja viden šele takrat.

Po enem letu se namreč lahko spremenita oziroma znižata tako dioptrija kot tudi astigmatizem in zato s kirurško korekcijo ne smemo prehitevati. Ko vidimo, da je stanje roženice kolikor se da stabilno, pa je mogoče astigmatizem kirurško korigira­ti, in sicer na dva načina. Ena možnost je korekcija z lasersko refraktivno operacijo, ta je primerna takrat, ko je roženica dovolj debela in dioptrija oziroma astigmatizem nista previsoka. Druga možnost pa je kirurška korekcija z vstavitvijo fakične torične intraokularne leče. Pred operacijo je v obeh primerih pacienta pomembno seznaniti, da gre za znižanje stopnje asti­gmatizma ali dioptrije, in ga pripraviti na realna pričakovanja po operaciji. Neka­terim pacientom s keratokonusom, ki ne prenašajo kontaktnih leč, že samo majhno znižanje dioptrije in astigmatizma izrazito izboljša kakovost življenja.

Večina ljudi, ki ima visoko plus dioptrijo z

astigmatizmom, po operaciji pove, da še nikoli niso videli

tako dobro.

Ena fokalna točka

Pravilna oblika roženice

Nepravilna, ovalna roženica

Več fokalnih točk

AstigmatizemNormalen vid

10 11

Sodobne tehnologije

1. DioptrijaOpis dioptrije je sestavljen iz dveh delov: podatka o sferični (Sph) dioptriji, ki ima lah­ko predznak + ali –, in podatka o cilindrični (Cyl) dioptriji, tukaj je označena tudi os cilindra (Axis) v stopinjah. Določitev pravilne dioptrije je pomembna za dosego optimal­ne vidne ostrine.

2. Premer kontaktne leče (Dia) Merimo ga v milimetrih in je pri mehkih kontaktnih lečah po navadi med 14,0 in 14,5 milimetra, pri poltrdih pa okrog 9,0 do 10,0 milimetra. Izbira ustrezne velikosti je pomembna za pravilno lego in gibljivost leče v očesu.

3. Bazna krivina (BC)Opisuje ukrivljenost leče, ki je lahko močnejša (manjše številke) ali bolj ploska (večje številke). Ukrivljenost leče je treba prilagoditi ukrivljenosti roženice, da se leča očesu pravilno prilega. Zelo ploska leča se na primer v očesu preveč giblje in leži nizko. Zato jo stalno čutimo in nas v očesu moti. Preveč ukrivljene leče uporabnikom na začetku praviloma ne povzročajo težav. Ker pa se preveč tesno oprijemajo očesne površine, je kroženje solzne tekočine pod lečo slabše in s tem preskrba roženice s kisikom nezadostna.

Izbira pravih kontaktnih leč

Povrnjeni vid

Na voljo je veliko vrst kontaktnih leč. Najbolj splošna delitev pa je na dve večji skupini, mehke in trde oziroma

poltrde kontaktne leče, ki se med seboj raz­likujejo po obliki, sestavi in načinu uporabe. Vsaka skupina ima svoje prednosti, tako da lahko izbiro prilagodimo uporabniku, njegovim potrebam in stanju očesa.

Mehke leče Najpogosteje se predpišejo mehke kontak­tne leče. Novejše generacije so narejene iz silikonskih hidrogelov. Ti materiali omo­gočajo lečam veliko prepustnost za kisik, kar je dobro za zdravje očesne površine. Nosimo jih lahko kot dnevne, 14­dnevne ali mesečne kontaktne leče. Na voljo so tudi leče za podaljšano nošenje – do 30 dni neprekinjeno, tudi čez noč. Vendar je pri takšni uporabi možnost za nastanek očesnih okužb močno povečana, tako da jih predpisujemo le izjemoma (na primer pri potovanjih na območja, kjer ni možnosti za ustrezno higieno, ekstremnem alpinizmu).

Poltrde in trde kontaktne leče Poltrde in trde kontaktne leče so manjše od mehkih, narejene pa so iz trših in obstoj­nejših materialov. Plavajo na solznem filmu in s tem zagotavljajo boljšo oksigenacijo roženice. Nanje se je nekoliko težje nava­diti. Predpisujemo jih predvsem pri višjih vrednostih astigmatizma in pri nepravilno oblikovanih roženicah.

Če kontaktne leče niso pravilno predpisane ali pa sta njihova uporaba in nega napačni, lahko pride do resnih zapletov in celo trajne okvare vida. Zato je ob vsakem prvem predpisu kontaktnih leč nujen pregled pri očesnem zdravniku. Ta bo poleg meritve dioptrije in ukrivljenosti roženice opravil tudi pregled na biomikroskopu. Tako bo ocenil stanje solznega filma in izključil morebitne bolezni očesne površine. Pri nekaterih očesnih boleznih je lahko namreč nošenje kontaktnih leč oteženo ali celo škodljivo.

Urša Pečjak, dr. med., spec. oftalmologije

S kontaktnimi lečami lahko danes na zelo eleganten način korigiramo vidno ostrino. Leče so skoraj neopazne, oči optično niti ne povečajo niti ne pomanjšajo, njihova uporaba je enostavna. Če so pravilno predpisane, so ob ustrezni negi tudi zelo udobne.

V centru Morela okulisti uspešnost naših storitev merimo. Vendar ne spremljamo le številk, zanimata nas predvsem rezultat posegov in zadovoljstvo naših pacientov.

Razumevanje izvida

V centru Morela okulisti je bilo leta

2013 na pregledu za

odpravo dioptrije

1360 pacientov.

Zadovoljstvo z rezultati po operaciji

Pričakovanja glede operacije

Zadovoljstvo z zdravnikom

7 dni je povprečni čas okrevanja.

708 pacientom smo z enim od posegov

dioptrijo odpravili.

52 % je bilo

primernih za korekcijo

dioptrije.

33 % z metodo

LASIK

51 % z metodo

LASEK

93 % pacientov je bilo nadpovprečno

zadovoljnih.

89 % pacientov je bilo zelo

zadovoljnih.

53 % pacientov pravi, da je operacija

presegla njihova pričakovanja.

47 % pacientov zdaj vidi

tako, kot so pričakovali.

7 % jih je bilo

zadovoljnih.

11 % jih je bilo

zadovoljnih.

3 % z vstavitvijo fakične leče

Po posegu le manj kot

0,5 % pacientov še

potrebuje očala.

13 % z vstavitvijo

intraokularne leče=

45 dni je povprečni čas od prvega pregleda do operacije.

0 dni 45 dni+

12 13

Dober vidV številkah

Ne vidim več dobro!

Dotrajana stekla in okvirji Po dolgotrajni uporabi se lahko poškodujejo stekla na očalih. Lahko začnejo postopoma odstopati zaščitni nanosi (trdnostni in antire­fleksni sloj), kar vpliva na kakovost pogleda skozi njih. Za dober vid je pomembno tudi, da so okvirji dovolj veliki, da ne polzijo po nosu navzdol, da imajo dovolj veliko korekcijsko površino in da je pravilno določena zenična razdalja. Okvir, ki se ne prilega dobro, lahko vpliva na slabši vid predvsem pri bifokalnih steklih, pri katerih je bistvenega pomena, da se očala med gibanjem ne premikajo, da torej stojijo na mestu, kjer so bila, ko je bila izvedena meritev za določitev centrov gledanja.

Pojav sive mreneS starostjo se lahko naša naravna leča zamotni, kar vpliva na vidno ostrino. V začetnih fazah lahko pride do spremembe dioptrije, pri napredovanju bolezni, ko z očali ne vidimo več dobro, pa tudi sprememba dioptrije pri vidu ne pomaga. Možen je pojav dvojne slike, barve niso več tako izrazite. Takrat je potrebna operacija sive mrene, pri kateri spremenjeno očesno lečo odstranimo in vstavimo umetno.

Bolezenska stanjaBolezni mrežnice, glavkom, diabetična retinopatija, rumena pega, okvare vidnega živca in druge spre­membe na očesnem ozadju lahko vplivajo na vidno ostrino in ob nezdravljenju privedejo do trajnih poškodb vida. Ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa nekatere bolezenske spremembe lahko pozdravimo ali vsaj upočasnimo njihovo napredovanje.

SlabovidnostZa slabovidnost je značilno, da je oko sicer povsem zdravo, vendar je vidna ostrina tudi po korekciji dioptrije z očali slaba. Slabovidnost se razvije v obdobju med roj­stvom in devetim letom starosti, v času, ko se vidni sistem otroka še razvija. Težavo, ki bi lahko vodila do razvoja slabovidnosti, je treba odkriti in zdraviti čimprej, ker so spremembe nepopravljive in je prizadetost vida trajna.

Sprememba dioptrijeNajpogostejši razlog, da vam očala več ne ustrezajo, je sprememba dioptrije. Pri mlajših se vid najpogosteje spreminja pri gledanju na daljavo, pri starejših, po 40. letu starosti, pa se začnejo pojavljati težave pri gledanju na bližino, pri branju, delu z računalnikom ... V tem primeru je treba ponovno izmeriti dioptrijo in zamenjati stekla na očalih.

Keratokonus To je degenerativno nevne­tno obolenje roženice, ki ob napredovanju bolezni postaja vse tanjša in vse bolj izbočena. Prvi znamenji, ob katerih lahko posumite na bolezen, sta čedalje slabša vidna ostrina in hitre spremembe dioptrije. Obolenje uspešno zdravimo s posegom »roženični crosslinking«, s katerim napredovanje bolezni ustavimo. Po posegu še naprej nosite očala ali poltrde kontakt­ne leče.

Suzana Pavlič, Morela okulisti

Če se vam dogaja, da vas očala začnejo motiti, da ne vidite več najbolje ali vidite dvojno, če imate glavobole ali utrujene oči ob daljšem branju, je to prvi znak, da je čas za obisk okulistične ambulante.

Razlogov za poslabšanje vida je veliko, v nadaljevanju predstavlja­mo samo nekaj najpogostejših.

V vsakem primeru pa velja, da morate ob spremembah v vidni ostrini čimprej obiskati okulista, se z njim pogovoriti in ugotoviti vzrok poslabšanja vida. To namreč lahko pomeni tudi začetek ne­katerih bolezenskih stanj, ki jih je treba čimprej zdraviti.

• Nejasen vid na eno ali obe očesi

• Utrujenost pri dolgotrajnem branju ali slabi osvetlitvi

• Občasno ali stalno megljenje slike

• Dvojni vid• Glavoboli

Kako veste, da očala ne služijo več svojemu namenu?

Na natančen pregled oči se lahko naročite po telefonu 01/510 23 40 ali nam pišete na

e-naslov: info@morelaokulisti.si.

14 15

Skrb za oči

Mag. Dragica Lipnik, preizkušena državna notranja revizorka, Urad RS Slovenije za nadzor proračuna

»Že na prvem obisku in posvetu o možnosti odprave dioptrije v očesnem centru Morela okulisti sem bila prijetno presenečena nad

moderno kliniko ter najvišjimi merili strokovnosti in poslovne etike. Dr. Kristina Mikek, ki me je kasneje tudi operirala, je bila prijazna, spoštljiva in pripravljena odgovoriti na vsa moja vprašanja, ki jih ni bilo malo, zato sem ji takoj zaupala. Rezultat posega je po treh letih še vedno več kot izvrsten. Imam optimalen vid, ne potrebujem več očal, zaradi česar drugače doživljam okolico in lažje živim. Cenim tudi, da so mi po opravljenem posegu brez dodatnih stroškov omogočili pregled in odpravo manjše, z osnovno operacijo nepovezane težave, in sicer pri dr. Vesni Morela, kar me je prepričalo, da smo za njih pacienti na prvem mestu. Sem zelo zadovoljna, in če bi se v prihodnje ponovno odločala za tak poseg, bi bila izbira očesnega kirurga in klinike brez dvoma enaka.«

Martina Petrovčič, dipl. ekonomistka

»Ko sem dobila diagnozo kratko ­vi d nosti, se nisem zavedala, kako me bodo očala čez čas začela ovirati. Najprej jutranje čiščenje očal, potem kapljice dežja na steklih, kasneje moteče vstavljanje

leč … Nato sem od prijatelja izvedela za lasersko odpravo dioptrije. Na spletu sem našla center Morela okulisti in po prvem pregledu pri dr. Kristini Mikek ni bilo nobenega dvoma več. Odločila sem se za operacijo. Prepričali so me s svojo prijaznostjo, domačnostjo in profesionalnostjo. Še zdaj se spomnim občutka po posegu, ko mi je sestra v operacijski sobi rekla, naj se obrnem na desno in pogledam na uro. Občutek je bil enkraten! Ob vstopu v operacijsko je bilo vse megleno, po 20 minutah pa sem videla jasno sliko. Po operaciji nisem imela nobenih težav, tudi bolečin skoraj ni bilo, tako da še enkrat hvala dr. Kristini Mikek in celot­nemu osebju Morela okulistov, da ste mi omogočili nov pogled na svet.«

Ajda Gorjanc, snemalka

»Za operacijo oči sem se odločala kar nekaj let. Od nekdaj se mi je zdela misel na življenje brez leč in očal zelo privlačna, saj me je oboje zelo omejevalo pri športu ali na potovan­jih. Operacija je potekala gladko,

poseg je bil popolnoma neboleč in je trajal le nekaj minut, vse skupaj pa je olajšalo osebje Morela okulistov, ki je zelo prijazno in strokovno. Pol ure po operaciji sem imela v očeh občutek tujka, nato pa se je tudi to umirilo. Presenetilo me je predvsem to, da je bil vid zelo dober že takoj po operaciji. Sama sem namreč pričakovala, da se mi bo vid izboljševal postopoma še več dni, morda celo tednov. Zdaj je od operacije minilo že šest mesecev in edino obžalovanje, ki ga imam, je to, da se za laser­sko operacijo oči nisem odločila že prej. Vidim odlično.«

Mili Hančič

»Zelo sem vesela, da sem se odločila za operacijo sive mrene z vstavitvijo multifokalne leče pri Morela okulistih. Operirala me je dr. Kristina Mikek. Poseg je bil kratek, povsem neboleč, zdravni­ca pa prijazna, srčna in me je

vseskozi spodbujala. Za tak poseg bi se v istem centru z veseljem še enkrat odločila. Že dan po operaciji sem na kontrolnem pregledu videla kot sokol in brala tudi najmanjše črke. Po posegu nisem imela nobenih težav, bila sem izredno zadovoljna. Adijo, očala za branje! Morela okuliste vsem toplo priporočam, kajti res so super z dr. Kristino Mikek na čelu.«

Novi pogled na svet

Strokovni posvet očesnih kirurgov v Londonu

Predavanje na mednarodnem kongresu

10. slovenski oftalmološki kongres

Naša zdravnica dr. Kristina Mikek se je septembra kot edina predstavnica iz Slovenije ude-ležila 11. strokovnega posveta očesnih kirurgov (11th International ICL Experts Symposium), ki izvajajo operacije za odpravo visokih stopenj dioptrije z vstavitvijo znotrajočesne leče. Ob zanimivih predavanjih so na posvetu potekale razprave o novostih s tega področja, izku-šnjah in rezultatih kolegov. Znotrajočesne leče »Staar surgical«, ki jih že nekaj let uspešno uporabljamo tudi v našem centru, ostajajo najzanesljivejša izbira za odpravo visokih stopenj kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma pri mladih ljudeh. Ob upoštevanju njihovih omejitev ter s skrbnim predoperativnim pregledom gre za zelo varen in dolgoročno uspešen način odprave dioptrije.

Vsakoletno največje evropsko srečanje specialistov za operacije oče-sne dioptrije in sive mrene (32nd Congress of the ESCRS) je tokrat po-tekalo v Londonu. Na petdnevnem srečanju je dr. Kristina Mikek vodila več delavnic in predavanj, med drugim tudi že tradicionalno delavnico o zdravljenju keratokonusa roženice z metodo CXL – crosslinking. Na kongresu je bilo predstavljenih tudi več raziskav, ki dokazujejo dolgo-ročno učinkovitost in varnost operacij za odpravo dioptrije.

Na 10. slovenskem oftalmološkem kon-gresu, ki ga vsako drugo leto organizira Združenje oftalmologov Slovenije, je septembra v Mariboru dr. Kristina Mikek iz centra Morela okulisti predavala o la-serski korekciji dioptrije, imenovani SBK.

Mednarodna konferenca optometrijeMednarodne konference optometrije (Optometry Confe-rence of Central and South-Eastern Europe), ki je bila v Rovinju, sta se udeležili tudi Suzana Pavlič in Sara Hlastec iz centra Morela okulisti. Tudi pri nas namreč izobražujemo optometriste. Ti so specializirani za področje predpiso-vanja očal, kontaktnih leč in pripomočkov za slabovidne, njihova izobrazba pa je usmerjena v natančno odkrivanje napak vida in vidnega sistema ter čim boljšo korekcijo.

16 17

Strokovno Osebno

odločitvi za kirurški poseg! Poleg starosti so pomembni dejavniki za nastanek povešenih vek še pretirano sončenje, ka­jenje, ščitnična orbitopatija in družinska nagnjenost.

Zdravljenje s kirurškim posegomPovešene veke z izbočenjem maščev­ja ali brez njega zdravimo kirurško, s posegom, ki ga imenujemo blefaro­plastika. Za poseg se odločimo takrat, ko je dermatohalaza dovolj izrazita, da posameznika moti in je ta za poseg mo­tiviran. Pri tem pa je poleg predopera­tivnega pregleda potreben tudi temeljit pogovor, v katerem izluščimo bolnikove težave in mu predstavimo realistična pričakovanja po posegu. Pozorni smo na stopnjo asimetrije obraza, ki je bolj ali manj izražena pri vsakem človeku in je s tem posegom ne moremo odpraviti. In čeprav je blefaroplastika zelo učinkovit poseg, žal še nismo iznašli takšnega, ki bi zavrtel čas nazaj. S posegom tako osvežimo in prenovimo videz, ne da bi predel oči izstopal iz celotne podobe obraza, mimike, starosti in osebnosti.

Postopek v lokalni anestezijiPred rezom kirurg označi mesto reza in natančno odmeri, koliko kože je treba odstraniti. Pri tem moramo paziti na

asist. mag. Matej Beltram, dr. med. spec. oftalmolog, FEBO

Od vseh sprememb na našem obrazu

smo najbolj pozorni prav na tiste okoli oči. Med posebno opaznimi in pogosto tudi motečimi spremembami so povešene veke.

Videz utrujenosti

Povešene veke strokovno ime­nujemo dermatohalaza. To je stanje odvečne kožne gube na

vekah, predvsem na zgornjih, redkeje so prizadete spodnje ali vse štiri veke. Odvečna koža zgornjih vek povzroča občutek težkih oči in videz utrujenosti. Če kožna guba sega prek roba vek, dodatno zastira tudi del vidnega polja. Če imamo dolge trepalnice, se te zaradi kožne gube lahko obračajo navznoter in dražijo očesno površino. Ženske pogosto opazijo, da sem jim ličilo razmaže po vsej veki oziroma da se ne morejo več primerno urediti. Odvečna koža na spo­dnjih vekah pa povzroča predvsem teža­ve zaradi videza, kar posameznika lahko ovira psihološko in v socialnih stikih.

Vzroki: starost, sončenje, kajenje Težave zaradi odvečne kože vek se obi­čajno pojavijo po 40. letu in so posle­dica splošne oslabitve veziva v predelu celega obraza. Poleg vek se namreč začnejo povešati tudi čelo, obrvi, lica … In te spremembe je treba upoštevati ob

to, da ne omejujemo primarne funk­cije veke, torej zapiranja očesne reže in s tem ščitenja očesa. Poseg običaj­no opravimo v lokalni anesteziji, ki je tako učinkovita, da bolnik reza ne čuti. Kirurški rez je skrit v kožni gubi zgornje veke, kjer se koža veke guba zaradi odpiranja in zapiranja oči. Na spodnji veki napravimo rez tik pod vejicami. Če ni odvečne kože, pa lahko odvečno maščevje odstranimo s pristopom prek notranje strani veke, prek veznice, in tako rez ni viden.

Odvečno tkivo odstranjujemo po plasteh: kožo, orbikularno mišico, maščevje. Ob tem smo zelo pozorni na najmanjše krvavitve, ki jih sproti ustavlja­mo. Kožo zašijemo s tankim šivom, ki ga odstranimo po sedmih dneh. Če je potrebno, lahko sočasno z blefaropla­stiko opravimo še poseg »brow­lift« za dvig obrvi, korekcijo blefaroptoze zaradi spuščenega roba vek ali lateralno kanto­plastiko pri ohlapnosti vek.

Približno dvotedensko okrevanjeV času po posegu je pomembno, da si bolnik hladi področje vek, se izogiba fizičnemu naporu in potenju ter spi z višjim vzglavjem. Protibolečinska zdravila po posegu so potrebna le v izjemnih

da je poseg na vekah opisal že zna-meniti rimski zdravnik Avel Kornelij Celz v 1. stol. n. št.? Moderni pris-topi h kirurgiji vek se začnejo z deli Beera in von Graefa v začetku 19. stoletja, pred več kot 100 leti pa je ameriški kirurg Miller opisal posto-pek estetske blefaroplastike, ki je v osnovah podoben današnjemu.

primerih. Zaradi otekline in podplutbe vek je bolnik omejen pri delu in socialnih stikih še približno 14 dni po posegu. Rana je v tem času že popolnoma zace­ljena in običajno se koža v področju vek skoraj nič ne brazgotini.

Kljub svoji učinkovitosti in visoki stopnji zadovoljstva s posegom pa ta ne ustavi neusmiljenega minevanja časa. Zato se v petih do desetih letih lahko pojavi potre­ba po dodatni korekciji, še posebej, če ne izključimo prej omenjenih dejavnikov tveganja.

S posegom osvežimo in prenovimo videz tako, da predel oči ne izstopa

iz celotne podobe obraza, mimike, starosti in

osebnosti. Povešene veke z izbočenjem

maščevja ali brez njega zdravimo kirurško, s posegom.

Pred rezom kirurg označi mesto reza in natančno odmeri, koliko kože je

treba odstraniti.

Ali ste vedeli,

18 19

Korekcija povešenih vek

C-FlexExcEptional lightwEight of 3,9 grams100% flExiblE carbon fibEr tEmplEspurE titanium bridgE and lugs

eyewear in motion

TH_CFlex_(207x264mm).indd 1 19/09/2012 13:50:37

Za izobraževanje in boljše informira­nje o novih možnostih zdravljenja ter o rezultatih našega dela redno

objavljamo najrazličnejše vsebine, ki jih lahko spremljate na spletnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn, SlideShare, Instagram in Pinterest, če naštejemo le nekatere.

Še bolj preprosto do nasZ vzpostavitvijo nove spletne strani, ki je bila objavljena nedavno, smo naredili še korak naprej. Zasnovali smo jo tako, da našim pacientom omogoča neposredno objavo mnenj in ocen zadovoljstva z opravljenimi storitvami ter spremljanje mnenj tistih, ki so katerega od operativ­nih posegov pri nas že prestali. Na strani lahko spremljate podrobne rezultate najpogostejših operativnih posegov,

se neposredno naročite na pregled in izberete želeni prosti termin. Vsakemu pacientu ob registraciji omogočimo tudi neposreden in varen dostop do njegove osebne medicinske dokumentacije, po­vezane z zdravljenji v našem centru.

Možnost brezplačne odprave dioptrijePa še eno novost vam ponujamo na novi spletni strani – možnost za brezplačno odpravo dioptrije. Ves čas namreč zbiramo in objavljamo najbolj neprijetne izkušnje z očali ali kontaktni­mi lečami, vsake tri mesece pa tistemu, ki s svojo zgodbo doseže največji odziv, torej pridobi največ všečkov, dioptrijo v našem centru odpravimo brezplačno. Naslednji srečnež bo izbran 31. decem­bra 2014.

Fleksibilnost pri terminih in ceniKmalu bomo spletno stran nadgradili še z možnostjo neposredne prijave v postopek, ki vas bo po korakih vodil do odprave dioptrije. V tem postopku boste po eni strani lahko samo izbirali, katerega zdravnika želite in kateri termin posega vam najbolj ustreza. Po drugi strani pa boste lahko, če boste pri zdravnikih in terminih fleksibilni in če boste pripra­vljeni svojo odločitev za poseg deliti na družabnih omrežjih, do odprave dioptrije prišli ugodneje.

Klik do nasRazmah družabnih omrežij v zadnjih letih je ponudil neverjetne možnosti bolj neposredne komunikacije s pacienti. Te možnosti ves čas izkoriščamo tudi v našem centru.

Na naši spletni strani lahko preverite neposredno objavljena mnenja pacientov o storitvah, opravljenih v našem centru.

Spletna stran je dostopna na naslovu www.morelaokulisti.si.

20

Nova spletna stran

Sproščanje je pomemben del našega življenja. Najmanj dvakrat tedensko bi si morali vzeti čas in vsaj za hip

pozabiti na svoje dnevne težave in skrbi. Poznamo več tehnik sproščanja, ki nas no­

tranje umirijo, napolnijo s pozitivno energijo in sprostijo napetosti v naših mišicah. Za to ne potrebujemo veliko. Dovolj je 10 do 15 minut časa zase, prostor, kjer se počutimo udobno, in dobra volja, da naredimo nekaj

koristnega za svoje zdravje in počutje. Disciplina pri redni in pravilni izvedbi vaj za sproščanje pa na dolgi rok zagotovo prinese pozitivne rezultate. Verjemite in začnite vaditi že danes.

Branko Lipnik, optik

Zaupajte nasvetu naših optikov, ki bodo poskrbeli, da bo izbira očal za vas prijetno doživetje. Obiščite nas v optiki MOOP ali se na telefonski številki 01 620 43 12 naročite

za individualno svetovanje in dovolite, da vam izdelamo očala, ki bodo res po vaši meri. 1 2 3

22 22

Nasvet optika

Vaje za sproščanjeOčala za ŽivoOb vsaki nevarnosti, udarcu, šoku ne glede na to, ali je fizičen ali čustven, je avtomatičen obrambni odziv našega telesa zakrčenje mišic. To naše telo nehote pripelje v prisilno držo. In večja ko je travma, bolj bo naše telo zakrčeno. Zato je potrebno naš organizem čim prej vrniti v ravnovesje.

Živa je vesela, kreativna in zelo pozitivna oseba. Natančno ve, kaj želi, kaj je modno, in ima veliko oblikovalsko žilico. Izbirala sva očala, ki naj bi bila čim bolj udobna, vsestranska, a še vedno posebna. Je kratkovidna s srednje visoko minus dioptrijo, za katero so bolj primerni plastični okvirji, ker takšna očala delujejo bolj estetsko.

Mojca Ferfolja, diplomirana fizioterapevtka

1. Vsestranska eleganca

Za korekcijska očala proizvajalca Dolce & Gabbana sva se odločila, ker je oblika okularja na Živinem obrazu nežna in zaobljena, zato očala ne de-lujejo strogo. Barva, ki sva jo izbrala, je posebna in kljub intenzivnosti izžareva toplino, daje občutek svo-bodne elegance (ne stroge) in zapelji-vosti. Takšna očala so vsestransko uporabna in modno trendovska.

2. Kultne (retro) linije

Za druga očala sva si zamislila, da bodo stilsko in barvno pravo nasprotje prvih. Zelo primerna so se nama zdela korekcijska očala intelektualnega videza proizvajalca Oliver Peoples. Gre za kultno brezčasen izdelek, ki je sicer lahko konfekcijsko kombina-torno zahteven in ki mora ustrezati posameznikovemu značaju. Na kratko, očala vam morajo biti stilsko blizu. Barva, ki sva jo izbrala, je nežna in se lepo zliva z barvo las, s čimer smo dosegli nevtralnost kljub strogemu videzu okvirjev. Očala so visoko kakovostna, narejena iz najboljših acetatnih materialov in zagotavljajo maksimalno udobnost pri nošenju.

3. Sončna očala kot modni dodatek

Mačje zapeljiva linija sončnih očal je oblika veselega videza. Živa si jih je zaželela kot nepogrešljiv modni dodatek. Izbrala sva tako linijo okvirja, ki na njenem obrazu deluje navihano, elegantno in modno. Eleganco sva dosegla z izbiro okvirja v črni barvi. Srebrni dodatki na sončnih očalih sicer delujejo hladno, vendar hkrati dajo bogat občutek. Ker pa sončna očala niso samo modni dodatek, ampak tudi zaščita oči, sva ob vseh barvnih kom-binacijah in oblikah pazila, da so dovolj velika, da pokrijejo čim večjo površino okrog oči. So izdelek proizvajalca Dolce & Gabbana in so modno trendovska. Z njimi je Živa prava paša za oči.

Nasvet fizioterapevtke

1. Progresivno sproščanje mišic Ležite na tleh, oči imate zaprte, dlani so uprte v tla, nogi sta iztegnjeni in druga od drugi. Naredite »špičke« na prstih nog, nato močno pritisnite nogi skupaj, stisnite zadnjico ter dlani in lopatici pritisnite v tla. Tako držite 10 do 15 sekund, potem pa se za 30 sekund sprostite. Vajo ponovite trikrat.

3. Trebušno dihanje Stojite zravnano, pogled je usmerjen v tla, roki sta sklenjeni. Naredite vdih skozi nos, pri tem dvignete roki proti stropu in ravno tako glavo. Nato naredite izdih skozi usta in se vrnete v začetni položaj. Vajo ponovite trikrat.

2. Pasivno sproščanje mišic Ležite na tleh z nogami na steni, roki sta ob telesu, oči so zaprte. Dihajte normalno in v tem položaju ostanite pet minut.

Pri rekreaciji, pa tudi pred njo in po njej, moramo telesu vrniti dovolj vode, saj s tem preprečujemo de­

hidracijo. Povprečen vnos vode naj bi bil do enega litra na 25 kilogramov telesne teže, seveda pa je to odvisno tudi od vrste telesne dejavnosti, intenzivnosti vadbe, vremena in podobno.

Pomanjkanje vode izsušuje kostiKo v telesu ni dovolj vode, kri postane gostejša. Takrat v njej ni dovolj kisi­ka, zato se hranilne snovi po krvi ne prenašajo pravilno. Za telo to ni dobra informacija! Naš organizem se mora v takšnem primeru namreč odločiti, ali naj vzame kalcij iz kosti ter tekočino iz skle­pov ali naj dopusti zakisanje telesa, ki vodi v telesno utrujenost, razne alergije, brezvoljnost, manj učinkovito delovanje imunskega sistema in podobno. In ko telo nima več veliko izbire, raje žrtvuje kosti, kot da tvega odpoved pomembnih funkcij. Pomanjkanje vode v organizmu pa ne škoduje samo kostem, temveč tudi sklepom, saj telo črpa zalogo iz sklepnih tekočin. Poleg tega morajo jesti tudi kosti. A kadar je kri pregosta, težko

prehaja skozi arterije, ki v kost vstopajo skozi eno samo odprtino, zato se hranil­ne snovi nabirajo pred vhodom v kost in ustvarjajo otekline.

Kokosova voda za naravno hidracijoSeveda pa ni samo voda tista, ki po­maga telesu ohranjati ustrezno stopnjo hidracije. Sploh pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo je treba nadomestiti tudi izgubljene elektrolite, ki jih najbolj na­ravno zagotovimo s čisto naravno vodo in himalajsko soljo. Ta namreč vsebuje 93 kemijskih elementov, povsem enakih elementom, ki sestavljajo naše telo in ki poskrbijo za osmozo – da torej voda laže pride tja, kjer je potrebna.

Edina pijača, ki ima enako elektrolitsko razmerje elementov, kot je v krvi, in zato močno pripomore k hidraciji, je kokosova voda. To v nekaterih državah uporabljajo celo namesto infuzije. Koko­sova voda je naravna pijača, ki rehidrira telo in mu ob tem zagotavlja še neka­tere nujno potrebne minerale, kot sta kalij in natrij. Različni minerali in zdrave bakterije, ki so v njej, omogočajo naše­

mu telesu, da si po naporni telovadbi opomore, zato je ta pijača veliko boljša od vseh drugih izdelkov za športnike.

Za hidracijo telesa so sicer primerni tudi izotonični napitki vseh vrst, vendar mo­ramo biti pozorni, saj običajno vsebujejo le velike količine sladkorja in izredno malo elektrolitov. Zato je najbolje, da si jih pripravimo kar sami.

Skrb za kosti

• sok limone ali pomaranče• žlička medu• žlička himalajske soli• hladna voda

V malo tople vode dobro stopite eno žlico medu (zaradi sladkor-jev). Ko se med stopi, za boljši okus dodajte sok ene limone ali pomaranče ter eno žličko hima-lajske soli, ki vsebuje elektrolite in minerale – kalij, kalcij, magne-zij, natrij, klorid, bikarbonati. Vse skupaj zalijte s hladno vodo.

Domači izotonik

Pogasimo žejo po rekreacijiUrban Urbanc, svetovalec za zdrav način življenja

Voda je ena izmed najpomembnejših spojin, ki sestavljajo naše telo, in njeno pomanjkanje ima na naš organizem zelo negativen vpliv. Celice se izsušijo, slabše delajo in se tudi slabo obnavljajo. Posebno nevarnost za pomanjkanje vode v telesu pomeni telesna dejavnost.

V našem centru namenjamo veliko pozorno-sti zdravemu življenjskemu slogu zaposle-nih, torej tudi športu in rekreaciji. Lana je s svojim konjem pridobila licenci za udeležbo na tekmovanjih iz dresurnega jahanja in pre-skakovanja zaprek. Mojca, Petra in Sabrina pa so strastne tekačice, ki so se letos ude-ležile DM teka, Nočnega teka ob Ljubljanici ter Svetovega dobrodelnega teka. Da jih boste na športnih dogodkih prepoznali, smo jih oblekli v športna oblačila Artros.

Individualni pristop k zdravljenju

Otroška radovednost v naši ambulanti

Razvoj ortopedije in medicine na splošno ni linearen, temveč poteka v spiralni krivulji. Čeprav se nam v nekem trenutku lahko zdi, da se vrtimo v zaprtem krogu, se medicina in zdravstvo vendarle razvijata. Velik korak v ortopediji v zadnjih letih pomeni drugačen pristop k zdravlje-nju, predvsem s poudarkom na individualni obravnavi. Naj navedemo nekaj primerov.

Poglejmo kolenski sklep. Pri športni poškodbi, kot je poškodba sprednje križne vezi, odločitev za operativno ali konservativno zdravljenje kot tudi izbira operativne metode in vrste vsadka za rekonstrukcijo križne vezi zahtevata individualen pristop k pacientu. Drug primer je zdra-vljenje hrustanca. Njegovo stanje je pri vsakem pacientu drugačno, zato tudi tukaj sledimo individualnemu pristopu, torej upoštevamo stopnjo artroze pri pacientu oziroma stopnjo obrabe hrustanca. Tretji primer je operativno zdravljenje z vstavitvijo totalne endoproteze pri hudi obliki artroze, ki prav tako vključuje individualno načrtovanje in izbiro implantata oziroma proteze. Prej so bile proteze v določenih velikostih pripravljene vnaprej, zdaj pa se pred operativnim posegom z različnimi diagnostičnimi metodami, kot sta denimo CT in ma-gnetna resonanca (MRI), določi dimenzija sklepa. Na podlagi tega se potem izdela individu-alna kolenska proteza, kar omogoča manj invaziven poseg z manjšo resekcijo kosti in večjo ohranitvijo mišice ter posledično hitrejšo rehabilitacijo in manjšo bolečino.

V naši ambulanti v ZD Novo mesto so nas za nagrado po opravljenem cepljenju že drugo leto obiskali otroci z OŠ Drska. Otrokom smo predstavili delo zdravnika ortope-da v ambulanti. Imeli so priložnost ogledati si aparaturo za opravljanje ultrazvočne preiskave, poleg tega smo jim na modelu pojasnili zgradbo ramena, komolca, kolena in gležnja. Svoje zanimanje in radovednost so otroci pokazali s številnimi vprašanji. Najbolj veseli pa so bili prigrizka ob končanem obisku.

Novičke

Šport je naš način življenja

20 21

Učinkovita metoda za odpravljanje kalcinacij in kroničnega preobre­menitvenega vnetja kit je terapija z

globinskimi udarnimi valovi (ESWT). Gre za neinvazivno metodo, ki se izvaja v am­bulanti, in pri kateri izkoriščamo klinične učinke pulznega delovanja visokoenergij­skih udarnih valov prek posebne sonde.

Na ta način se v mehkih tkivih poskuša doseči razpad kalcinacij na manjše delce. Z globinskimi udarnimi valovi spodbudi­mo tudi povečano globinsko prekrvavitev mehkih tkiv, kar pospeši raztapljanje raz­padlih kalcinacij in regeneracijo kronično vnetno spremenjenih kit pri preobreme­

nitvenih poškodbah gibal. Metoda ima vi­soko stopnjo učinkovitosti in je praktično brez tveganja za pojav stranskih učinkov. Ni primerna le za bolnike, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, za bolnike z izrazito osteoporozo, malignimi obolenji v predelu obravnave, nosečnicah in pri sumu na akutno vensko trombozo.

Zdravljenje z globinskimi tresljaji Energija tresljajev se kot nihanje tlaka v tkivu v obliki stožca širi v globino ter deluje na mesto, kjer se nabira kalcij, in na njegovo okolico. Tresljaje bolniki čutijo kot neprekinjen in znosen pritisk na mestu kalcinata (boleče točke). Običajno se uporablja terapija s frekvenco od 15 do 18 tresljajev na sekundo. Pacient v eni

terapevtski obravnavi prejme 2300 do 3500 valov. Pacienti naj bi ob tem stanju prejeli pet do sedem terapij z enoteden­skim premorom.

Po končani terapiji lahko bolnik obrav­navani del takoj na polno obremeni in se dokaj kmalu vrne k izvajanju svojih običajnih aktivnosti. Je pa zelo priporoč­ljivo, da na mestu, kjer se izvaja terapija z udarnimi valovi, sočasno izvaja tudi vaje za krepitev mišic.

Težave s sklepi

Razbremenitev preobremenitve

Mojca Ferfolja, diplomirana fizioterapevtka

Različne preobremenitvene poškodbe kit in kronični bolečinski sindromi z zategnjenostjo obhrbteničnih mišic nedvomno sodijo med najpogostejše ortopedske težave. Z njimi se vsaj enkrat v življenju sreča kar 70 odstotkov rekreativcev.

Metoda ima visoko stopnjo učinkovitosti in je praktično brez tveganja za

pojav stranskih učinkov.

BOLEZENSKO STANJE

ZNAČILNA SPREMEMBA

UČINEK ESWT

Kalcifični tendinitis

ramenaKalcinacije v kitah rotatorne manšete

Mehanično drobljenje

kalcinacije, spodbujanje raztapljanja kalcinacije

Epikondilitis komolca

Preobremenitveno vnetje z

brazgotinjenjem kit

Plantarni fasciitis

Tendinoza Ahilove kite

Spodbujanje prekrvitve

in procesov regeneracije

kite

Ortopedski kongres v Romuniji

Svetovni kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine

ESSKA 2014

Konec septembra se je na romunskem ortopedskem kongresu v Constanti ob Črnem morju zbralo približno 500 ortopedov in travma-tologov iz vse države. Med tujimi vabljenimi predavatelji, ki so sicer prišli predvsem iz Avstrije in Nemčije, je bil tudi dr. Mohsen Hussein iz centra Artros. Predstavil je dva prispevka. V prvem predavanju je obravnaval zaplete med operacijo rekonstrukcije sprednje križne vezi, in sicer, kako jih preprečiti, katere so pasti in kakšne so re-šitve. Na drugem predavanju pa je govoril o reviziji sprednje križne vezi oziroma ponovni rekonstrukciji sprednje križne vezi. Obe temi sta bili dobro sprejeti in sta sprožili zanimivo razpravo.

Maja letos sta se 16. kongresa Evropskega združenja za športne poškodbe, kirurgijo ko-lenskega sklepa in artroskopijo ESSKA skupaj z dva tisoč drugimi udeleženci iz vseh evrop-skih držav udeležila tudi dr. Martin Mikek in dr. Mohsen Hussein iz centra Artros. Kongres, ki ga organizatorji pripravijo enkrat na dve leti, je bil letos v Amsterdamu, predavatelji pa so bili strokovnjaki iz različnih evropskih držav in iz ZDA. Dr. Martin Mikek se je aktivno udeležil simpozija o poškodbah ramenskega sklepa, dr. Mohsen Hussein pa simpozija o novostih pri rekonstrukciji sprednje križne vezi s poudarkom na anatomiji ter individualnem pristopu. Poleg tega je dr. Hussein napisal tudi poglavje v knjigi o poškodbah sprednje križne vezi. O tej temi so pripravili tudi DVD, ki ga je prav tako kot knjigo izdala ESSKA.

Junija letos je bil dr. Klemen Grabljevec iz centra Artros vabljeni predavatelj na svetovnem kongresu fizikalne in rehabilitacijske medicine v Mehiki. Hkrati pa je bil na generalni skupščini svetovne-ga združenja fizikalne in rehabilitacijske medicine (ISPRM) izvoljen v izvršni odbor tega združenja kot predstavnik vseh evropskih nacionalnih združenj fizikalne in rehabilitacijske medicine.

18 19

Strokovno

Tetive so sestavljene iz celic, imenovanih tenociti, vode in kolagenskih vlaken. Kolagenska vlakna se združujejo v

valovite snope, kar daje tetivam razteznost in hkrati odpornost, ter se priraščajo na kostno površino. Ravno zaradi omenjenih lastnosti lahko tetive prenašajo velike obremenitve med krčenjem in raztezanjem mišic. Ob pre­

veliki obremenitvi se tetiva redko raztrga, ob ponavljanju obremenitev pa pride do pojava mikro raztrganin (mikro ruptur) oziroma cepljenja in trganja kolagenskih vlaken.

Natrganje tetivePoškodovane oziroma natrgane tetive se celijo s tvorbo in kopičenjem brazgotinskega tkiva, ki je tako imenovano manjvredno tkivo in slabi elastične in odporne lastnosti tetive. Ob nastanku večje količine brazgotinskega tkiva govorimo o fibrozi tetive, slednje pa vodi v nevarnost ponovne ali celo ponavlja­joče se poškodbe. Ker tetive nimajo lastnega ožiljenja, se celijo bistveno počasneje kot druga tkiva (na primer mišica ali koža). Zaradi odsotnosti ožiljenja na mestu poškodbe na­mreč ne nastane koristno vnetje, ki omogoča in pospešuje celjenje.

Omenjene preobremenitvene spremem­be čutimo kot bolečino pri obremenitvi (skrčenju) mišice, ki se s poškodovano tetivo prirašča na kost, ter bolečino ob otipu mesta, kjer se tetiva prirašča, pogosto pa vidimo tudi oteklino prizadetega mesta. V mirovanju bolečin ne čutimo.

Fizikalna terapija zdravi le simptomeTradicionalno pri preobremenitvenih poškod­bah narastišč tetiv predpisujemo fizikalno terapijo – ultrazvočno obsevanje, magnetno obsevanje, protibolečinsko elektroterapijo, udarne globinske valove in seveda kinezio­terapijo (terapevtsko vadbo). Vse omenjene metode so koristne in vsaj delno učinkovite, a gre predvsem za simptomatsko terapijo, ki ne odpravlja vzroka težav, torej odlaganja brazgotinskega tkiva in neustreznega celje­nja. Injiciranje kortikosteroidnih preparatov v tetive močno odsvetujemo, saj to povzroča dodatno uničenje tenocitov in še dodatno okvaro kolagena ter celotne tetive.

Učinkovita trombocitna plazma Trombociti so celice v krvni plazmi, ki sicer pomenijo le šest odstotkov vseh krvnih celic v plazmi in jih poznamo po njihovi vlogi pri nastanku krvnih strdkov in preprečevanju krvavitev. Poleg tega pa imajo pomembno vlogo tudi pri drugih procesih, pomembnih za celjenje. In sicer:

• zavirajo škodljivo vnetje,• zmanjšujejo bolečino,• pospešujejo tvorbo kolagena,• pospešujejo rast kapilar in s tem ožiljenost

ter prekrvljenost tkiva,• pospešujejo celjenje tetiv in mišic,• zvišujejo kostno gostoto. Injiciranje koncentrirane krvne plazme, bogate s trombociti, na mesto poškodbe tetive učinkoviteje pospeši zgoraj opisane procese, kot bi se to zgodilo z naravnim odzivom telesa. Na mestu poškodbe zaradi neožiljenosti tetiv v običajnih pogojih namreč ni trombocitov in torej ne morejo pomagati pri celjenju.

• Poškodbo zdravimo s telesu lastnimi sestavinami, zato ni stranskih učinkov in alergij.

• Gre za enkraten poseg z dol-gotrajnim učinkom.

• Pod ultrazvočnim nadzorom lahko trombocitno plazmo apliciramo maksimalno na-tančno na mesto poškodova-nega tkiva.

Prednosti trombocitne plazme

Preobremenitvene poškodbe tetive

Zdravljenje vzrokovMag. Klemen Grabljevec, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, predsednik Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

Bolečina nad ali pod pogačico, bolečina v nasadišču Ahilove tetive in bolečina v zunanjem delu komolca so najpogostejše težave rekreativnih športnikov. Žargonsko jih imenujemo tekaško ali skakalsko koleno, trn petnice in teniški komolec. Naštete bolečine sicer ne otežujejo običajnih dnevnih opravil, a krepko ovirajo redne rekreativne aktivnosti in zavirajo napredek v vadbi. Za vsa opisana stanja je značilno, da so nastala kot posledica dolgotrajnega, ponavljajočega se in nepravilnega obremenjevanja nasadišč mišic.

Ob ponavljanju obremenitev v tetivi lahko

pride do mikro raztrganin.

V fizioterapiji

1 Omogočamo hiter začetek obravnave poškodbe, za zdravljenje pa poskrbimo celovito od prvega pregleda do uspešno končane rehabilitacije.

2 Programi rehabilitacije so zas-novani individualno, po svetovanju lečečega ortopeda, fiziatra in fizioterapevta.

3 Pri izvajanju večtedenske fizioterapije v našem centru se fizioterapevt ves čas posvetuje z lečečim ortopedom in fiziatrom o poteku in napredku rehabilitacije.

4 Fizikalno terapijo izvajamo v sodobno opremljenih prostorih, ki zagotavljajo prijetno počutje in po potrebi tudi zasebnost vsakemu posamezniku.

5 Trudimo se razumeti in izpol-niti vaše cilje, da se lahko čimprej vrnete na delovno mesto, k športu in običajnim vsakodnevnim aktivno-stim.

6 Za doseganje optimalnih re-zultatov uporabljamo kombinacijo različnih terapevtskih tehnik, kot so kinezioterapija, manualna terapija, pasivno razgibavanje sklepov na kinematični opornici, ultrazvočna terapija, elektrostimulacija mišic, različne oblike elektroterapije, laserska terapija, krioterapija.

6 dejstev o rehabilitacijskem centru Artros Reha

Dan naše fiziotera-pevtke Mojce se ve-dno začne s skodelico prave turške kave, ki jo naravnost obožuje.

Dvakrat tedensko imamo zaposleni v centru Artros in Mo-rela okulistih skupinsko vadbo. In to že ob 6. uri!

Matej Zupančič se je na operacijo k dr. Mohsenu Husseinu pripeljal iz Mehike, kjer sicer dela in živi.

Izokinetična dinamometrija, mer-jenje mišične moči v dinamičnih razmerah, s katero lahko varno ocenjujemo napredek rehabilitacije

Muhamed Baltić, mednarodni inštruk-tor taekwondoja, izvaja rehabilitacijo po rekonstrukciji rotatorne manšete (operativni poseg rame).

Zadovoljstvo naših pacientov po kon-čani fizioterapiji

Zvin gležnja pri profesionalnem igralcu odbojke najprej zahteva odpravljanje bolečine in otekline z ultrazvokom.

16 17

En dan ...

Načrt operativnega posegaČe se bolnik odloči za operacijo, se pripravi skrben individualen načrt celotnega ope­rativnega posega. Že na posnetkih MRI je treba izmeriti velikost sprednje križne vezi in presoditi, kateri presadek je najprimernejši pri tem kolenu. Pri tem je treba upoštevati

tudi bolnikov spol, velikost, vrsto športne aktivnosti, pa tudi želje bolnika in izkuše­nost kirurga.Operacijo sprednje križne vezi vedno zač­nemo z artroskopijo kolena zaradi potrdi­tve diagnoze, evalvacije in oskrbe drugih struktur v kolenu, kot so zadnja križna vez,

oba meniskusa in stanje hrustanca. Artro­skopska rekonstrukcija sprednje križne vezi ima številne prednosti. Predvsem omogoča natančno postavitev kostnih tunelov, od česar je odvisno kasnejše delovanje kolena. Zaradi minimalne invazivnosti je tudi manj boleča, omogoča hitrejšo rehabilitacijo, pooperativna brazgotina je manjša.

Odločilni dejavnik za uspeh operacije spre­dnje križne vezi je, da poseg poskusimo iz­vesti čim bolj individualizirano in anatomsko pravilno. Da torej kostni tunel na stegnenici in golenici postavimo na anatomsko mesto, kjer je bila prej naravna sprednja križna vez, in da je vsadek po obliki in velikosti čim bolj podoben prvotni vezi. Za številko in velikost vsadka se dokončno odločimo po izmeri velikosti narastišča križne vezi na stegnenici in golenici. S pomočjo kamere iz različnih kotov označimo mesto za tunele, ki jih naredimo s svedrom, nato uvedemo transplantat in ga fiksiramo na stegnenico in golenico. Na koncu še enkrat preve­

rimo celoten sklep, še posebej njegovo stabilnost, anatomski potek in morebitno utesnitev vsadka.

Nekajmesečno okrevanje S končanim posegom rekonstrukcije sprednje križne vezi pa je opravljena šele prva faza zdravljenja. Takoj po operaciji se začne zgodnja faza rehabilitacije, ki v celoti traja približno 20 tednov, vrnitev k športnim aktivnostim brez omejitev pa priporočamo šele devet mesecev po posegu, da se v tem času vezi v kostnem tunelu in v sklepu zacelijo in preobrazijo.

V našem centru ne le, da sledimo najnovej­šim odkritjem v medicinski stroki, ampak tudi sami prispevamo k novim spoznanjem, povezanim z rekonstrukcijo sprednje križne vezi. Pri bolnikih s prekomerno rotacijsko nestabilnostjo tako rekonstruiramo tudi an­terolateralni ligament ALL, kar je v ortopedi­ji nova operativna tehnika, s katero smo vas seznanili v prejšnji številki revije VID & GIB.

Težave s sklepi

Odločilni dejavnik za uspeh operacije sprednje križne vezi je, da operacijo

poskusimo izvesti čim bolj individualizirano in anatomsko pravilno.

Sprednja križna vez ima odločilno vlogo pri stabilnosti in ravnotežju kolenskega sklepa, pred poškodbami

ščiti strukture v kolenu, kot sta denimo meniskus in hrustanec, ter preprečuje nastanek artroze. Najpogostejša vzroka za nastanek poškodbe sprednje križne vezi sta prekomeren zasuk kolena v pokrčenem položaju s stransko obremenitvijo ali preko­merna iztegnitev kolena.

Postavitev pravilne diagnozePoškodba sprednje križne vezi večinoma

povzroča bolečine, nestabilnost in poslabša funkcijo tega sklepa. V akutni fazi povzroča bolečino in zmanjša gibljivost sklepa. Pri postavitvi pravilne diagnoze nam je poleg RTG­slikanja v veliko pomoč tudi magnetna resonanca (MRI). Pri takšni poškodbi v zgo­dnji fazi, torej prvih šest tednov, priporoča­mo mirovanje, hlajenje z ledom in izvajanje vaj za kvadriceps. Če je poškodba sprednje križne vezi združena s poškodbo drugih vezi, priporočamo opornico. V kasnejši fazi pa se v kolenu pojavi nestabilnost, ki jo s precejšnjo zanesljivostjo potrdimo s teme­

ljitim kliničnim pregledom. Pri tem nam pomagajo različni testi, kot so predalčni fenomen, Lachmanov test in pivot shift.

Individualni pristop k zdravljenjuPristop k obravnavi sprednje križne vezi je v prvi vrsti individualen, različen od bolnika do bolnika. Zdravljenje je lahko konservativno ali operativno. Večinoma se odločimo za operativno zdravljenje, redkeje za konservativno. Ta druga možnost pride v poštev, če pri bolniku ne ugotovimo pretirane nestabilnosti ali če je bolnik starejša oseba, ki ni več športno aktivna ali se je rekreaciji pripravljena odpovedati.

Pred končno odločitvijo za operativno ali konservativno zdravljenje je po­memben podroben pogovor kirurga z bolnikom, še posebej, če izberemo operativno zdravljenje. Predvsem se je pomembno pogovoriti o prednostih in slabostih obeh možnosti, o poteku ope­rativnega posega, o poteku in trajanju rehabilitacije ter o omejitvah v prvih devetih mesecih po operaciji. Pogovoriti se je treba tudi o možnih zapletih in možnosti rerupture, ponovnega raztr­ganja sprednje križne vezi, še posebej pri mlajših bolnikih.

Rekonstrukcija križne vezi

Asist. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije

Pretrganje sprednje križne vezi je ena od najpogostejših poškodb kolena. Ameriške raziskave dokazujejo, da ima takšno poškodbo kar 81 ljudi na 100.000 prebivalcev v starosti med 10 in 64 let. Prav tako se izkazuje, da je pri ukvarjanju z istim športom večje tveganje za poškodbo pri ženskah in pri mladih.

Pri rekonstrukciji sprednje križne vezi z lastnim tkivom bolnika lahko za kitni presadek uporabimo kito pogačice, ki je dolga leta veljala za zlati standard. Lahko pa izberemo tudi kiti kavdricepsa, ki v zadnjem času pridobivata veljavo, ali hamstring, to sta kiti semitendinozis in gracilis.

Druga možnost pa je uporaba nelastnega kitnega presadka. To tkivo se pridobi od umrlih in je obdelano po strogih predpisih, ki zagotavljajo popol-no sterilnost in s tem varnost. Uporaba nelastnega kitnega presadka ima nekaj prednosti in nekaj slabosti. Najpomembnejša prednost je, da omogo-ča ohranitev vseh preostalih kit v predelu kolena, poseg je manj invaziven, posledično manj boleč, z manjšo oteklino. V zgodnjem pooperativnem ob-dobju je to zelo pomembno, saj je zato okrevanje hitrejše. Druga prednost je, da rekonstruirana križna vez ni odvisna od kakovosti odvzete lastne kite. Slabost takega vsadka pa je, da je celjenje tujega tkiva počasnejše.

Lastni ali tuji vsadek

60 % poškodb se

zgodi pri moških.

V ZDA se zgodi

81 poškodb

sprednje križne vezi na 100.000 prebivalcev v

starosti od 10 do 64 let.

Največji delež poškodb (26 %) se zgodi pri mladih med

21. in 30. letom starosti.

Pri bolnikih, mlajših od

20 let, obstaja 10 % možnosti za ponovno raztrganje križne vezi.

Samo v ZDA naredijo več kot

200.000 operacij rekonstrukcije

sprednje križne vezi na leto.

Pri intenzivnih športih (nogomet) je

v tej starostni skupini tveganje tudi do

20-odstotno.

Če se bolnik loti športne aktivnosti prej kot

9 mesecev po operaciji, obstaja 15-odstotno

tveganje za ponovno raztrganje križne vezi.

40 % poškodb

se zgodi pri ženskah.

15 20 25 30 35 let

1514

Težave z ramenom

VRSTA PREISKAVE RENTGENSKO SLIKANJE ULTRAZVOK RAČUNALNIŠKA TOMOGRAFIJA (CT)

Spremembe, ki jih lahko odkrijemo s

preiskavo

• Večje kostne poškodbe• Napredovala obraba hrustanca• Kronično obsežno raztrganje kit rota­

torne manšete• Kalcinacije v kitah rotatorne manšete• Nekatere bolezenske spremembe kosti

(npr. ciste)• Prirojene ali pridobljene kostne defor­

macije• Poškodbe sklepa med lopatico in

ključnico

• Natrganje ali pretrganje kit rotatorne manšete

• Kalcinacije v kitah rotatorne manšete• Vnetje v poteku kite dolge glave bicep­

sa• Vnetje kit rotatorne manšete• Poškodbe sklepa med lopatico in

ključnico

• Večje in manjše kostne poškodbe• Spremembe oblike sklepa pri obrabi• Kalcinacije v kitah rotatorne manšete• Prirojene ali pridobljene kostne defor­

macije• Bolezenske spremembe na kosteh• Atrofija in maščobna degeneracija

mišic rotatorne manšete

Podatki, ki jih preiskava ne daje

• Ne omogoča ocene kit rotatorne manšete

• Ne da informacije o stanju sklepne ovojnice

• Ne omogoča ocene stanja kite dolge glave bicepsa

• Ni možna zanesljiva spoznava poškodb ali okvar labruma

• Ne omogoča prikaza kakršnihkoli kostnih sprememb

• Ne pridobimo podatka o obsegu odmi­ka poškodovanih kit rotatorne manšete

• Ne moremo pridobiti podatka o atrofiji in maščobni degeneraciji mišic rotator­ne manšete

• Ne da informacije o stanju sklepne ovojnice

• Ni možna zanesljiva spoznava poškodb ali okvar labruma

• Ne da informacije o okvari hrustanca

• Ne omogoča ocene kit rotatorne manšete

• Ne da informacije o stanju sklepne ovojnice

• Ni možna zanesljiva spoznava poškodb ali okvar labruma

• Ne omogoča ocene stanja kite dolge glave bicepsa

Prednosti preiskave

• Hitra izvedba• Dostopnost• Cena• Nizka stopnja obsevanja• Ponovljivost

• Hitra izvedba• Dostopnost• Cena• Ni obsevanja• Ponovljivost

• Omogoča zelo natančno spoznavo drobnih kostnih poškodb in okvar

• Omogoča prostorski 3D­prikaz kostnih sprememb

Pomanjkljivosti preiskave

• Ne omogoča prikaza mehkih tkiv• Težja spoznava manjših sprememb na

kosti

• Ne omogoča prikaza sprememb na kosteh

• Ne omogoča prikaza vseh mehkotkiv­nih sprememb

• Na splošno neprimerna za diagnosti­ko težav, povezanih z nestabilnostjo ramena

• Razmeroma visoka stopnja obsevanja• Zamudnost izvedbe preiskave• Cena• Dostopnost• Ponovljivost

CT ARTROGRAFIJA MAGNETNA RESONANCA (MRI) MR ARTROGRAFIJA

Prikaže vse spremembe kot običajna računalniška tomografija ter dodatno še:• Prisotnost okvare kit rotatorne manšete• Natančen obseg odmika poškodovanih kit

rotatorne manšete• Okvare labruma pri težavah z nestabilnostjo• Manjše okvare sklepnega hrustanca• Poškodbe in obolenja sklepne ovojnice

• Natrganje in pretrganje kit rotatorne manšete• Natančen obseg odmika poškodovanih kit

rotatorne manšete• Atrofija in maščobna degeneracija mišic rota­

torne manšete• Večje okvare labruma pri težavah z nestabilno­

stjo• Napredovala obraba hrustanca• Poškodbe in okvare sklepa med lopatico in

ključnico• Vnetje v poteku kite dolge glave bicepsa

Prikaže vse spremembe kot običajna magnetna resonanca ter dodatno še:• Manjše delne raztrganine kit rotatorne manše­

te• Poškodbe in obolenja sklepne ovojnice• Manjše poškodbe labruma• Poškodbe narastišča dolge bicepsove kite• Manjše okvare sklepnega hrustanca

• Ne omogoča prikaza vnetja kit• Ne omogoča spoznave funkcionalnih motenj v

gibanju sklepa• Ne omogoča spoznave nevroloških okvar v

predelu sklepa

• Ni primerna za zanesljivo spoznavo manjših kostnih sprememb

• Ne omogoča zanesljive spoznave manjših delnih natrganj kit rotatorne manšete

• Ne omogoča zanesljive spoznave manjših poškodb labruma

• Ni primerna za potrjevanje poškodb narastišča dolge bicepsove kite

• Ne omogoča prikaza vnetja kit• Ne omogoča spoznave funkcionalnih motenj v

gibanju sklepa• Ne omogoča spoznave nevroloških okvar v

predelu sklepa

• Omogoča zanesljivo spoznavo poškodb in okvar kit rotatorne manšete

• Primerna za diagnostiko sprememb pri težavah z nestabilnostjo sklepa

• Omogoča zanesljivo spoznavo poškodb in okvar kit rotatorne manšete

• Primerna za diagnostiko sprememb pri težavah z nestabilnostjo sklepa

• Omogoča zanesljivo spoznavo poškodb in okvar kit rotatorne manšete

• Primerna za diagnostiko sprememb pri težavah z nestabilnostjo sklepa

• Primerna pri težavah, povezanih s kito bicepsa

• Invazivna preiskava, ki zahteva vbrizganje kontrastnega sredstva v sklep

• Razmeroma visoka stopnja obsevanja• Zamudnost izvedbe preiskave• Cena• Dostopnost• Ponovljivost

• Zamudnost izvedbe preiskave• Cena• Dostopnost• Ponovljivost• Razmeroma neprijetna preiskava, možne so

težave z občutkom utesnjenosti v aparatu

• Invazivna preiskava, ki zahteva vbrizganje kontrastnega sredstva v sklep

• Zamudnost izvedbe preiskave• Cena• Dostopnost• Ponovljivost• Razmeroma neprijetna preiskava, možne so

težave z občutkom utesnjenosti v aparatu

Pregled pri specialistu ortopeduNa pregledu se s pacientom

pogovorimo o naravi težav, kako je do njih prišlo, kakšne so že bile morebi-tne dosedanje preiskave in poskusi zdravljenja. Zanima nas tudi stopnja aktivnosti posameznika, narava nje-govega dela in obremenitve, ki jim je izpostavljen. Pri pregledu ocenimo funk-cijo ramena, vzorce gibanja in primanj-kljaj moči posameznih mišic. Po potrebi, odvisno od težav, lahko uporabimo tudi bolj specifične tehnike pregleda in opravimo ocene funkcije sklepa.

Zastavljanje kliničnega vprašanjaNa podlagi pogovora in klinič-

nega pregleda lahko običajno že posta-vimo delovno diagnozo, torej diagnozo, ki je najbolj verjetno vzrok pacientovih težav. Poleg te diagnoze pa vedno razmišljamo tudi o dodatnih možnih podobnih stanjih, ki povzročajo takšne težave. Tako lahko ob delovni diagnozi postavimo še eno ali več diferencialnih diagnoz.

Usmerjena izbira preiskaveMed vsemi možnimi preiska-vami izberemo tiste, s katerimi

lahko čim bolj zanesljivo potrdimo delovno diagnozo in ovržemo diferen-cialne diagnoze. Vsa bolezenska stanja niti ne zahtevajo preiskave, nekatera so dovolj značilna, da vsaj konservativno zdravljenje, kar je običajno fizioterapija, lahko začnemo že po pregledu, torej brez dodatne diagnostične preiskave.

Izsledki preiskavePri odločanju za najprimernejšo preiskavo se vprašamo tudi,

katere izsledke nujno potrebujemo za nadaljnje zdravljenje. Če namreč načrtujemo zdravljenje s fizioterapijo, je nabor podatkov, ki jih običajno potrebu-jemo, bistveno manjši. V tem primeru pri izbiri preiskave upoštevamo tudi njeno dostopnost, preprostost izvedbe, inva-zivnost oziroma potencialno škodljivost. Pri pacientih, pri katerih razmišljamo o operativnem zdravljenju, pa navadno potrebujemo več informacij, zato se v tem primeru pogosteje odločamo za zamudnejše, zahtevnejše, invazivnejše in težje dostopne preiskave.

Odpoved preiskaviPreiskava je smiselna le, če lahko na podlagi izsledkov

izboljšamo način zdravljenja oziroma če lahko dokažemo ali ovržemo diagnozo. Preiskav ne izvajamo, če smo diagnozo zagotovo že potrdili in že določili načrt zdravljenja.5korakov

do diagnoze

1. 2. 3. 4. 5.

1312

Osebno

Mag. Martin Mikek, dr. med., spec. ortopedije

Brez dvoma drži, da je izjemen tehnološki razvoj na področju diagnostike in zdravljenja v zadnjih desetletjih odločilno pripomogel k poglobljenemu razumevanju različnih bolezenskih stanj ter razvoju novih metod zdravljenja. Prav zato se morda na prvi pogled zdi, da tehnološka dovršenost že sama po sebi jamči za kakovostno in uspešno zdravljenje, a to je daleč od resnice.

Kako najhitreje do pravilne diagnoze?

Kljub sodobni tehnologiji, s katero razpolagamo, so za postavitev pra­vilne diagnoze in izbiro optimal­

nega zdravljenja še vedno najpomemb­nejši znanje zdravnika, njegove izkušnje ter razumevanje težav pacienta. Zato svetujem, da se ob težavah z ramenom vedno najprej pogovorite s specialistom ortopedom, kajti šele po pogovoru se bo ta lahko odločil za najprimernejšo

preiskavo in usmeritev glede zdravlje­nja. Marsikatero obolenje ali poškodbo sklepa namreč lahko diagnosticiramo že z natančnim pregledom, za potrditev diagnoze pa zadošča rentgensko slika­nje ali ultrazvočni pregled. In magnetna

resonanca, za katero je veliko ljudi prepričanih, da je najboljša preiska­va v ortopediji, sama po sebi ne bo nujno pokazala vzroka težav in zato ni vedno najbolj prava izbira.

Največja napaka, ki jo delajo pacienti z dolgotrajnimi težavami v ramenskem sklepu, je, da opravijo različne pre­iskave, za katere se odločijo sami ali so nanje napoteni brez jasno zastavljene­ga kliničnega vprašanja. Tak pristop k odpravi težav je pogosto neuspešen in z vidika ekonomičnosti precej neučinkovit. Izsledki izvedenih preiskav so lahko za­vajajoči in po nepotrebnem podaljšujejo čas zdravljenja.

Pri težavah z ramenom lahko izbiramo med preiskavami, kot so rentgensko sli­kanje, ultrazvok, računalniška tomogra­fija (CT), CT artrografija, magnetna reso­nanca (MR), MR artrografija, scintigrafija, elektromiografija. Za boljše razumevanje, zakaj se pri posameznem stanju odloča­mo za posamezno preiskavo in kaj lahko od izsledkov preiskave pričakujemo, smo pripravili preglednico na naslednji strani.

Za postavitev pravilne diagnoze in izbiro

optimalnega zdravljenja so najpomembnejši znanje

zdravnika, njegove izkušnje ter razumevanje težav

pacienta.

Muhamed Baltić, profesionalni športnik, taekwondo

»Sem profesionalni športnik, trener slovenske reprezentance v taekwondoju, dvakratni evropski prvak in svetovni prvak v taekwon­doju, zato je fizična pripravljenost

zame izjemnega pomena. Po poškodbi desnega kolena in desnega ramena sem potreboval operativni poseg na obeh sklepih. Ramo mi je operiral dr. Martin Mikek, koleno pa dr. Mohsen Hussein. Kljub hudim poškodbam sta zdrav­ljenje in rehabilitacija v centru Artros potekala v prijaznem in pozitivnem vzdušju. Po zaslugi profesionalnega in skrb­nega odnosa zdravnikov in drugega osebja, še posebej fizioterapevtke Mojce, sta moje koleno in rama zdaj spet v polni gibljivosti in pripravljena na nove napore.«

Jakob Koren, kajakaš na divjih vodah

»Kajak na divjih vodah je zelo zanimiv in razgiban šport, pri katerem imajo veliko vlogo mišice ramenskega obroča ter trupa. Ko sem si na treningu ob koncu pri­pravljalnega obdobja poškodoval

dolgo glavo bicepsa, sem obiskal center Artros. Pri dr. Martinu Mikeku sem opravil pregled in magnetno reso­nanco ramena, ki je pokazala, da potrebujem operacijo. Po posegu sem opravljal še fizioterapijo pri fizioterapev­tki Mojci ter individualne treninge v fitnesu in zdaj, po šestih mesecih, sem ponovno pripravljen na nove izzive in užitke na divjih vodah.«

Matej Zupančič, popotnik

»Že nekaj let sem imel poškodovano kolensko križno vez. Ko sem se odločal za opera­tivni poseg, sem prek znancev in fizioterapevtov izvedel za center Artros. Po krajšem raziskovanju

ter potrditvi referenc o kakovosti strokovnega kadra in tehnološko napredne opreme se mi je zdel najboljša izbira. Poseg pri dr. Husseinu je po pričakovanjih potekal brez zapletov in bil uspešen. Od prihoda v kliniko do odhoda domov je minilo vsega pet ur, sama operacija pa je bila končana v eni uri. Po posegu je po dveh dneh sledila re­habilitacija. Pozornost, strokovnost ter individualna vadba s fizioterapevtko Mojco so le še potrdile pravilnost moje odločitve. Vrhunska oprema, vnema ter individualni pristop z Mojco so močno pospešili okrevanje ter mi omogočili vnovično ukvarjanje s športom – še pred pričakovanji. Center Artros je bil prava izbira.«

Spet gibljivi sklepi Matjaž Šporar

»Pred letom in pol sem začutil bolečine v desnem ramenskem sklepu, ki so bile iz dneva v dan hujše. Ko nič ni pomagalo in sem se začel še ponoči zbujati od bolečin, sem prišel v center

Artros, kjer mi je že pred osmimi leti dr. Martin Mikek operiral levo ramo in danes z njo nimam nobenih težav. Opravil sem fizikalno terapijo, ultrazvočno RTG­slikanje in magnetno resonanco. Po vseh preiskavah se je dr. Mikek odločil za artroskopijo, ki sem jo opravil avgusta. Hvala dr. Mikeku za vrhunsko izveden poseg in vsemu osebju centra Artros, da ste mi pomagali nazaj v kakovostno, normalno življenje in funkcioniranje.«

Težave z ramenom

1110

Irena Avbelj

Kakšen je občutek, ko človek skoči z višine tisoč ali dva tisoč metrov in leti s hitrostjo med 170 in 300 km/h?Krasen! To je občutek svobode, prostosti, neutesnjenosti … Težko je opisati, to je treba doživeti.

Nazadnje ste skočili 24. avgusta 2011, ko se je zgodila usodna nesreča. Je ta dan za vas črn ali je vaš novi rojstni dan?Oboje. Črn je zato, ker se je z nesrečo v trenutku končalo moje padalstvo. Čeprav veš, da se nesreče dogajajo, vedno upaš, da se tebi to ne bo zgodilo. Po drugi strani pa sem glede na potek dogodkov lahko srečna, da danes spet hodim.

Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega dne? Skočila sem svoj tretji figurativni skok na evropskem prvenstvu leta 2011 v Srbiji. In vse je bilo v redu tik do pristanka. Takrat pa se je zgodil zaplet in imela sem samo kakšno sekundo časa za reševanje.

Kaj vam je takrat švigalo skozi glavo?V tistem trenutku so se mi vrteli filmi, kako reševati situacijo. V glavi sem imela kakih pet različnih scenarijev, kaj narediti, in ob vsakem tudi pomislek, zakaj ne. Mislim, da sem na koncu situacijo rešila optimalno.

Kako je bilo to?V zadnji stotinki sekunde sem se spomni­la, da ne smem pristati z obema nogama sočasno, ker se sicer lahko kolki zarijejo v notranje organe. Zato sem ob pristanku stegnila levo nogo, ki je bila kot amortizer, in je leva stran telesa prevzela večje breme poškodb. Ker me je ob pristanku odbilo, sem se v zraku spomnila, kako smo se pri judu pred 20 leti učili padanja čez ramo. Zato sem isto naredila tudi takrat in s tem sem ublažila padec.

Prva misel, ko ste obležali?Ne boste verjeli, ampak ko sem videla, da je pri levem gležnju ven pogledala kost, moja prva misel ni bila, ali sem v redu, ampak kako bom zdaj skočila še dva preostala sko­ka. Potem je seveda vse prišlo za mano.

Naslednjega skoka ni bilo. Poškodbe so bile zelo hude, kajne?Ja. Imela sem odprt zlom levega gležnja, večkrat zlomljeno križnico, poškodovana vretenca in periferne živce. Poleg tega sem imela pretrgane vezi v desnem gležnju in kolenu.

Vendar so vas srbski zdravniki na začet-ku jemali zlahka …Ker sem bila ves čas pri zavesti, so menili, da stanje ni tako resno. Njihova diagnoza je bila, da je poškodovan samo gleženj, dru­gega niso videli. Gleženj je bil nestrokovno oskrbljen, saj so mi nogo dali v mavec, ne da bi rano temeljito očistili. Še dobro, da me je helikopter Slovenske vojske pravočasno spravil v ljubljanski Klinični center.

Potrebovali ste 18 operacij. Katera je bila za vas najhujša?Težko rečem. Bilo jih je toliko, da sem se neko obdobje počutila kot inventar v opera­cijski sobi. Ampak ker me je na začetku telo tako bolelo, da prvih 40 dni nisem spala več kot pet minut v kosu, sem se operacij skoraj veselila, saj sem spala vsaj med operacijo in po njej.

Zdaj, tri leta po nesreči, ste še na reha-bilitaciji?Še vedno. Rehabilitacijo še zmeraj nada­ljujem v URI Soča. Teh poškodb je bilo res veliko. Najprej smo reševali najbolj kritične, potem pa postopoma preostale.

Kot denimo desno koleno?Ja, z njim sem ves čas po nesreči imela težave. Vendar mi desnega kolena niso mogli operirati, dokler leva noga ni bila toliko zaceljena, da sem jo lahko obremenila s polno težo.

In tako ste prišli v center Artros?V UKC sem sicer že bila dogovorjena za ta poseg, vendar bi morala predolgo čakati,

koleno pa me je vedno bolj bolelo. Po nasvetu drugih športnikov sem se obrnila na dr. Mohsena Husseina. Želela sem namreč, da mi ga operira ortoped, ki je specializiran za takšno poškodbo.

Ste bili zadovoljni?Zelo. Sploh, ker si je dr. Hussein vzel čas in mi vse razložil, odgovoril na moja vpraša­nja in mi vse pokazal na modelu. V tem je razlika med javnim in zasebnim zdravstvom. Tudi v UKC imajo dobre strokovnjake, am­pak so velikokrat preobremenjeni in jim zato zmanjkuje časa za daljši pogovor s pacienti. Jaz pa imam vedno na zalogi veliko vprašanj.

Operacija je uspela?Vse je šlo gladko, najbolj pa sem bila vesela, da sem lahko šla še isti dan domov. Tudi po posegu nisem imela nobenih težav, tako da sem se morala pri rehabilitaciji zadrževati, da kolena nisem prehitro preveč obremenila. Kajti zdelo se mi je, da bi zmogla več. In to je bilo zame po obdobju, ko velikokrat česa nisem mogla, pa če bi še tako rada, nekaj novega.

Kako dolgo je koleno okrevalo?Rehabilitacija traja malo dlje, kot je običajno, zaradi vseh drugih poškodb. Sem se pa držala napotkov fizioterapevtke Mojce. Ona to res obvlada. Da ti natančna navodila za vaje, jih pokaže, potem pa jih delaš sam doma. In ko prideš naslednjič, dobiš spet nova navodila.

Boste še kdaj skočili s padalom?Vedno bolj spoznavam, da verjetno ne bo šlo več. Zdaj je moj cilj, da se toliko spravim k sebi, da bom lahko hodila s čim manj težavami in kolesarila, teči pa verjetno že ne bom mogla več.

Takšna izkušnja najbrž obrne pogled na življenje?Seveda. Prioritetna lestvica se popolnoma spremeni. Najprej dojameš, da danes si in te jutri lahko več ni. In zato se nehaš obreme­njevati z malenkostmi. Po drugi strani pa kot nekdo, ki se je toliko časa sestavljal skupaj, nobene stvari, ki sem jih včasih počela mi­mogrede, ne jemljem več kot samoumevne.

Foto

: Mat

eja

Jord

ovič

Pot

očni

k

padalka

Urška Henigman

Najuspešnejša slovenska padalka je po nesrečnem pristanku s padalom potrebovala 18 operacij. Zadnjo, operacijo križne vezi desnega kolena, je marca letos opravil dr. Mohsen Hussein iz centra Artros.

Intervju

Želela sem, da mi koleno operira ortoped, ki je specializiran za takšno

poškodbo.

98

Šport brez poškodb

Domači vadbeni program1.

Vaja za trebušne mišice Ležite na hrbtu, nogi sta pokrčeni, stopali skupaj, roki iztegnjeni proti kolenom. Dvignete glavo in lopatici od podlage. Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah.

7. Vaja za bok

Ležite na boku, obe nogi sta iztegnjeni in dvignjeni od podlage. Nato dvignete zgornjo nogo in jo spustite v začetni položaj (za začetek je spodnja noga lahko na tleh). Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah.

2. Vaja za stegna

Naredite izpadni korak, hrbet je zravnan, koleno spred-nje noge ne sme biti pred prsti. Spustite se do kota 90 stopinj v kolenu in se vrnite v začetni položaj. Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah z vsako nogo.

6. Vaja za zadnjico, bok in lopatici

Ležite na trebuhu, noge in roke so iztegnjene ter dvi-gnjene od podlage. Nato odmaknete noge vstran, roke potegnete nazaj, močno stisnete lopatici skupaj in se vrnete v začetni položaj. Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah z vsako nogo.

5. Vaja za zadnjico

Ležite na žogi, z rokami ste uprti v tla, nogi sta izteg-njeni. Nato dvignete obe nogi od podlage in se vrnete v začetni položaj. Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah.

4. Vaja za

stranske trebušne mišice Ležite na boku (za začetek brez žoge), z nogami se uprete v steno, roki sta za vratom. S trupom se dvignete proti stropu. Vajo ponovite 10-krat, v dveh ali treh serijah.

3. Vaja za

trebušne mišiceLežite na hrbtu, nogi dvignete od podlage, pri čemer je križ pritisnjen v podlago. Dvignete glavo in lopatici od podlage ter mahate z iztegnjenimi rokami gor in dol. Vajo delate 10 do 15 sekund, ponovite dve do tri serije.

8. Po vsaki končani vadbi naj VEDNO sledi nekaj vaj za raztezanje (»streching«).

Vaja za raztezanje hrbta, zadnjice Ležite na hrbtu, spodnja noga je iztegnjena, zgornja pa pokrčena in položena prek spodnje, pogled je v nas-protno smer. Potujete do rahle bolečine, ostanete v tem položaju 20 do 30 sekund in zamenjate nogo.

1

1

1

2

2

2

1

1

1

1

2

2

2

2

76

Zimska telovadnica doma

Mojca Ferfolja, diplomirana fizioterapevtka

Počasi in vztrajno se nam bližajo vse bolj hladni dnevi, kar nas opozarja, da ne manjka več veliko in zima bo tu. Ljubitelji snega se zagotovo že veselijo, da si bodo lahko nataknili »dilce« in se spustili po belih strminah. Tistim, ki jim zimske dejavnosti niso najbolj pri srcu, a bi kljub temu radi kaj naredili za svoje telo, pa ponujamo najbolj enostavno rešitev: rekreacijo v dnevni sobi.

Ne glede na to, kakšno vadbo si izbe­rete, ali vadite v skupini ali samo­stojno doma, je najbolj pomembno,

da je vadba redna in da jo izvajate pravil­no. Prvo pravilo, ki ga morate upoštevati, je, da nikoli ne hitite in ne greste prek svojih zmožnosti. Vadbo stopnjujete postopno, pretiravanje vam lahko samo škodi. Priporočljivo je, da vadite dva­ do trikrat na teden, kar je čisto dovolj tako za začetnike kot za tiste, ki želite vzdrževati že doseženo telesno pripravljenost.

Vadba, prilagojena ženskamVečina žensk si z vadbo želi preoblikovati telo in temu smo prilagodili tudi vaje na naslednji strani.

Zaradi nezadostne ali nepravilne telesne dejavnosti se v telesu kopičijo maščobne celice, kar vodi v povečanje telesne teže. Maščoba se pri ženskah nabira zlasti na trebuhu, bokih, stegnih in zadnjici. Zaradi tega se slabo počutimo, nismo zadovolj­ne same s sabo, nimamo prave volje in zagona, nemalokrat se celo zatekamo k hrani, skratka tudi naša psihična kondicija je slabša. Ujete smo v začaranem krogu, ki mu ne vidimo izhoda. Ampak glavo gor, imamo rešitev. Začnite vaditi. Pozitivne

učinke boste zagotovo opazile že po nekaj tednih, če boste seveda vaje izvajale redno in pravilno. Izgovorov nimate, saj je vse, kar potrebujete, prostor, blazina, urica časa zase in dobra volja.

Vaje začnite izvajati brez kakršnihkoli pripomočkov (uteži, trakovi, žoga), torej prosto in z lastno težo. Šele kasneje lahko z minimalno obremenitvijo povečujete in­

tenzivnost. Kdaj natančno je čas za to, je težko napovedati, ker je vsak posameznik svet zase, običajno pa je to po dveh ali treh mesecih vadbe. Pri tem je pomemb­no, da dobro poslušate svoje telo. S tem boste postopoma povečale svojo moč in vzdržljivost v mišicah. Toda ne pretiravaj­te, ker vam lahko pretiravanje le škodi. Zlato pravilo je: manj je več.

Predvsem pa si dobro zapomnite, da je treba pri vsaki vaji najprej napeti globoke trebušne in hrbtne mišice, ki so steber našega telesa (»core stability«), šele nato naredite vajo. In seveda, ne pozabite na pravilno dihanje. Pri vajah ne smete zadrževati diha, zrak mora krožiti. Dihajte tako, da naredite vdih skozi nos in izdih­nete skozi usta.

Skrb za zdravo telo in dobro počutje je v naših rokah. Zavedajmo se, da vsaka telovadba prinese obilo zadovoljstva. Zato vas vabimo, da nas pokličete na telefon 01 51 87 063 in se naročite na individualno vadbo. Pokazali vam bomo, kako lahko s pravilnim izvajanjem vaj poskrbite za svoje zdravje.

Vabljeni na individualno vadbo v center Artros

Priporočljivo je, da vadite dva- do trikrat na teden, kar je čisto dovolj tako za začetnike kot za tiste, ki

želite vzdrževati že doseženo telesno pripravljenost.

54

Šport brez poškodb

Asist. dr. Mohsen Hussein,dr. med., spec. ortopedije

Aktivni tudi pozimi

Zadnje študije, predvsem skandinavske, potr­jujejo, da ukvarjanje s športom in telesna ak­tivnost izboljšujeta kakovost našega življenja. Ugotavljajo še, da je pričakovana življenjska doba pri športno aktivnih daljša, predvsem zaradi pozitivnega učinka na srčno­žilni sistem. Žal pa lahko to negativno vpliva na sklepe, saj so zaradi ponavljajočih se poškodb in obrab bolj izpostavljeni. S primerno telesno aktivnostjo lahko izkoristimo prednosti in se izognemo slabostim.

Zato smo vam za dolge zimske dni pripravili vaje, ki jih lahko izvajate doma, za vedno številnejše tekače nasvete o pravilni rehidra­ciji, informacije o preventivi ter zdravljenju poškodb kit in vezi. Če vendarle pride do po­škodbe, pa nam je lahko vzor naša sogovor­nica Irena Avbelj, ki se je po hudem padcu znala spet dvigniti in nadaljevati svojo pot.Vabljeni k branju.

ARTROS, CENTER ZA ORTOPEDIJO IN ŠPORTNE POŠKODBE JE AKREDITIRAN S STRANI ORGANIZACIJE JOINT COMMISION INTERNATIONAL.

Artros, center za ortopedijo in športne poškodbe Tehnološki park 211000 Ljubljana Brdo

www.artros.si

IZDAJATELJ: Artros d.o.o.ODGOVORNI UREDNIK: Mohsen HusseinIZVRŠNA UREDNICA: Urška HenigmanFOTO: Mateja Jordović PotočnikIDEJNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA TER UREDNIŠTVO IN PRODUKCIJA: PM, poslovni mediji d.o.o., www.p-m.siTISK: Schwarz Print, d.o.o.DATUM NATISA: december 2014NAKLADA: 12.000 izvodovŠTEVILKA: 7/2014

info@artros.si

01/51 87 063

NASVET FIZIOTERAPEVTKE

POGASIMO ŽEJO PO REKREACIJI

RAZBREMENITEV PREOBREMENTIVE

2018 22

CENTER ZA ORTOPEDIJO IN ŠPORTNE POŠKODBE ARTROS: EDINI V SLOVENIJI AKREDITIRAN UČNI CENTER MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA ARTROSKOPIJO

www.isakos.com

ZIMSKA TELOVADNICA DOMA

INTERVJU: IRENA AVBELJ

KAKO NAJHITREJE DO PRAVILNE DIAGNOZE?

REKONSTRUKCIJA KRIŽNE VEZI

04

08

11

14

3

Vsebina / Uvodnik

www.artros.si

DECEMBER 2014

07

Zimska telovadnica doma

Rekonstrukcija križne vezi

IRENA AVBELJ Po nesreči ničesar ne

jemlje kot samoumevno