289

Viktorija POPOVSKA-KOROBAR

OHRIDSKO-STRU[KI IKONOPISNI

TRAGI OD VTORATA POLOVINA

NA XV VEK

УДК. 7.033.2(497.7)„14“

Kako prilog kon prou~uvaweto na slikar-stvoto vo te kot na vtorata po lo vi na od XV vek, vo tekstot se analiziraat Golemi-ot deisis od ikonostasot na crkvata Vo-znesenie (Sv. Spas) vo с. Leskoec blizu Ohrid, i osum ikonopisni pri me ri od rizni ca ta na cr kva ta Sv. \or |i vo Struga.

Ikono pi snite dela {to bea otkrieni pod pokrivot na cr kvata Sv. \or |i vo Stru ga, po bez ma lu dve decenii stanaa dostapni za jav-no sta i o~e ku vaat na u~ na ob rabotka.1 Razli~-ni po tematika, funkcija, vreme i avtor stvo, tie ja do pol nuvaat pretstavata za starite li-kov ni ska li la vo Make do ni ja i po kraj nivno-to ne izvesno izvorno po teklo.2 Vni manieto

ovde go posve tu vame na onie ostvaruvawa za koi cenime deka se naj sta ri me|u „novo otkri-eni te“ i de ka nastanale vo tekot na vtorata po lo vi na od XV vek. Toa se ikonite na apo -stolite Si mon i Toma od nekoga{en de isisen friz, eden ce lo sno i dva de lumno za~uvani trip ti si, ~ija tema se mo li tvata za spasenie i po s ledniot sud, i tri ikoni na sv. Nikola, sv. \or |i i sv. Merkurij. So ogled na toa deka ̀ ivopisot vo crkva ta Sv. Spas vo s. Leskoec od 1462 g. se smeta za svo-e vi den si no nim na ohridskoto slikarstvo od zrelosta na stoletieto, vo is tra`uvaweto go vklu ~iv me i re ~isi ne poznatiot epi stil od tamo{niot iko no s ta s. Za po~nu vaj}i ja ana li-za ta so ova ikono pi sno de lo, edin stve noto vo grupata {to ne e dis lo ci rano od ma ti~nata sre dina, se mno ̀ at so znani ja ta za stil ska ta raznovidnost i regi o nal nata umet ni ~ka po-vr za nost vo ovoj pe ri od.Golemiot deisis od leskoe~kiot ikonostas e spomnat samo edna{ vo stru ~nata literatura, i toa odamna,3 pred da se protolkuva to~niot da tum na yidnoto slikarstvo vo Sv. Spas.4 (sl.

1 Кon zer vacijata so пrvi~na valorizacija e izvr{ena vo Nacionalniot konzervatorski cen -tar vo Skopje, pod rako vod stvo na J. Tri~kovska, istori~ar na ume t no sta i kon zer va to ri te B. Kuz-manovski i J. An to ni ev (Proekt br. 08-380 od 11.03.1992). Kako del od golemata stru{ka zbirka ikoni tie se opfateni i vo Елаборатот за вa lo ri za-cija изготвен od is to ri ~arite na umetnosta V. Po -po v ska-Korobar i M. Georgievski za nadle`nata NU Zavod i mu zej-Ohrid vo 2006 g. Nekolku se objaveni vo popularen katalog od istori~arot na ume t no sta S. Cvet kovski, Ga le ri ja na iko ni, cr-kva Sv. \or|ija, Struga 2008, koj e i avtor na kon-cep ci ja ta na postojanata pos tav ka, ot vo rena vo dekemvri 2009 g. vo pri pratata na crkvata. 2 Iako golemata ikona na sv. \or|i od 1266/67 g. (P. Milj ko vi}-Pepek, L‘icône saint Georges de Stru ga, œuvre du peinture Jean, Cah.Arch XIX, Paris 1969, 213-221) e najstaroto na sledstvo na crkvata iz gra dena vo 1835 g. (I. Snegarov, Kodeks /kon di ka/ na cÍr k vata Sv. Georgi v Struga, BAN, In stitut za is to riÔ, SofiÔ 1964), kon ti nu i ra ni ot `i vot na stru{kiot

hram ne e dovolno is tra`en i pa ti { tata na delata vo dene{ na ta riznica ne se poznati.3 R. Qubinkovi}, Crkva Svetog Vaznesewa u selu Leskovecu kod Ohrida, Starinar II (1951), 191-216.4 Razre{uvawe na kti torstvoto i korekcija na prethodnoto datirawe (1426 g.) pravi G. Su bo ti}, Dva spomenika ohridskog zidnog slikarstva XV veka, Zbornik Svetozara Radoj ~i }a, Fi lozofski fakultet, Beograd 1969, 315-331, za Leskoec po-sebno 315-321, koj podocna i po op {i rno go va-lorizira `ivopisot (G. Suboti}, Ohridskata slikarska {kola od XV vek, Sko pje 1980, 93-104 i natamu). Frizot ne se spomnuva nitu vo posledno izvestuvawe za fasad ni te freski na crkvata, sp. G. Angeli~in-@u ra, Dva priloga za poznavawe na

290

1.

2.

3.

4.

291

1-5) Kako i fres ko`ivopisot vo ovoj zna -~aen spo menik, mo no litnata drvena plo~a so pro{iren Deisis s# u{te ne e is~is te na, taka {to o{te te no sta i name s ta preslikite kon krajot na XIX vek, pri donesle taa po gre{ no da se datira vo 1565 g.,5 odnosno vo XVII vek.6 Vsu{ nost, epi stilot e najstariot za~uvan del od ovde{niot crkoven in ven tar, vklopen vo hro nolo{ki heterogeniot iko no s tas so kon-strukcija po s ta ve na mo ̀ ebi vo 1898 g.7 Od obnovata vo XVI vek, ovde os tanale pre stol-na ta Hri stova ikona od 1564/65 g.8 i carski-te dveri na ~ie le vo krilo e napi {an istiot datum.9 Drugite iko nostasni elementi se od raz li ~ ni pe riodi vo tekot na XIX vek.

Kone~ na ta dol`ina na epistilot ja sugerira samo kov~e`ecot na ju` na ta strana, dodeka severniot zavr{ok e pod {tica od XIX vek. Dimenziite koi{to sosema odgovaraat na {iro~inata na prostorot, ne ma da se vero-dostojni do deka toj ne se izvadi od sega{noto le`i{te.10 Du ri to ga{ }e bide potvr de no deka Deisisot e pro{iren samo so ar han-gelite Gav ril i Mihail, prvo a po stolite Petar i Pavle i so evan ge lis ti te ‡ Jovan Bogo slov i Luka na ju` na ta, Matej i Marko na se ver na ta stra na, {to kako iko no grafska va rijanta ne e neobi~no.11 Dopojasnite likovi se pret sta veni vo od-delni poliwa pod slikana ar ka da so zasega nedefinirana osnovna boja, no vi dlivi cino-ber i be li grani~ ni linii. Prostorot me |u lacite gi ispolnuva motiv na crve na srce-vi d na vre ̀ a, stili zi ran ra s titelen orna-

postvi zan ti ska ta ume t nost vo Ohridsko-pres-pan skiot re gi on, Kulturno nasledstvo 34 (Skopje 2008), 53-56.5 Qubinkovi}, nav. delo, 215, sl. 27 (sloboden crte`).6 Evidentirani ikoni vo SR Makedonija, Tom IV, Republi~ki zavod za za{tita na spo meni ci te na kultrata, Skopje 1987, br. 7269.7 Qubinkovi}, nav. delo, 193, spored natpisot za poslednata obnova na crkvata.8 Isto, sl. 25. Prestolnata ikona na Bogorodica Odigitrija, so istovremen mo litven gr~ki tekst, se nao|ala vo selskata crkva Sv. Nikola i av-torot pravilno ja atribuiral (isto, sl. 24 i 26); vo me|uvreme (1963 g.), ikonata bila podarena na toga{niot pretsedatel na dr ̀ a va ta (sp. Evidenti-rani ikoni, Tom I, br. 165) i denes se nao|a vo Bel-grad (reprodukcija vo mo nografijata Memorijalni centar<Josip Broz Tito<, Beograd 1991).9 I pokraj dobro ~itliviot nat pis (EPF ET$j /ZòOG = 1564/65), kako i o~iglednoto avtorsko sov pa|awe so prestolnite ikoni, dverite (Bla gove{tenie so proro ci te David i Solomon) ne se spo mna ti kaj R. Qubinkovi}. Vo evi den ci ja ta tie se datirani vo XVII i XIX vek (Evi den ti rani ikoni, Tom IV, br. 7270-7271).

10 Postojnite informacii za dimenziite se preli-minarni za{to merkite gi opfa}aat i de lo vi te od pomladata ikonostasna konstrukcijata (Qubin-kovi}, nav. delo, sl. 27, kade {to iz merenata visi-na e 31 sm, {irinata na centralnoto pole 36 sm, a drugite so po 30 sm; spored Evi dentirani ikoni, Tom IV, br. 7269, visinata e 42 sm, a {irinata na poleto e 31 sm). 11 J. V. Djuri}, Über den “^in” von Chilandar, Byzanti-nische Zeitschrift, Bd. 53, München 1960, 333-351; M. Chatzi da kis, L’evo lution de l’icone aux 11e -13 e siécles et la transformation du templon, XV e CIB, III Art et Arché-o logie, Athenes 1976, 169-178; E. Smirnova, Moskow Icons (14th -17th centuries), Leningrad 1989, kat. nos. 12-27, 97-92; IkonopisÝ XII - na~ala XV veka, Go-sudarstvenna® TretÝ®kovska® ga le re®, katalog so-brani®, Tom I, Moskva 1995, kat. no. 34-36, 72-77; za ohridski primer od po s le d nata ~etvrtina na XIV vek, v. V. Po pov ska-Korobar, Ikoni od Muzejot na Makedonija, Sko p je 2004, kat. br. 5.

sl. 1-5. Golem deisis, okolu 1462 g., crkva Voznesenie (Sv. Spas), Leskoecfig. 1-5. The Great Deesis, ca. 1462, the church of the Ascension (Holy Savior), Leskoec

292

ment {to najop{to gi simbolizira nebo to i rajot.12 Stolp ~iwata se so jazli vo forma na osumka (beskone~nost) na ~elnata strana, nalikuvajќi i na t.n. Her kulov jazol, ~ija{to pri su t nost vo site mediumi na crkovnata umet nost ima dlaboki koreni i naj~esto se po vr zuva so za{titata na dobroto, doblesti-te i vistinskata vera od zlite si li, porokot i od isku{enieto na patot kon besmrtnosta.13 Kon pri merite ~esti vo oltarskiot prostor, odnosno za ikonostasot ‡ kako {to se pla sti-~no ob ra bo te nite stolbovi od bliskata crkva Sv. Vra~i Mali vo Ohrid,14 se pri dru ̀ uva i sli ka weto/rezbaweto jazli na epistilite so Deisis i Ve likite pra zni ci.15

12 Op{irno za simbolikata, vidovite i prostor-nata primenetost, v. M. A. Orlova, Orna ment v monumentalÝnoŸ`ivopisi DrevneŸ Rusi, konec XIII - na~alo XVI v.,^ast 1, Moskva 2004, 9-36, so postarata literatura. So mnogu sli~na stiliza-cija ornamentot go ima, na pri mer, vrz pre s tolot na Bogorodica vo naosot na crkvata vo Zaum (sp. C. Grozdanov, Oh rid sko yid no sli karstvo od XIV vek, Ohrid 1980, sl. 74) ili na slikanata draperi-ja vrz co k le to na is to~niot yid vo oltarot na Sv. Konstantin i Elena (sp. G. Suboti}, Crkva Sve-ti Kon stantin i Jelena u Ohridu, Beograd 1971, crte` 5).13 J. Chevalier - A. Gheerbrant, Rje~nik simbola, Zagreb 1983, 99-93 (za op{tata simbolika na jazo lot vo razli~ni civilizacii); J. Maglovski, Vr zino kolo ‡motiv stu de ni~ke plastike, od me ta fore ka mo de lu, ZRVI XXXVII (1998), 55-71 (za metafo-rite na zamkite od zloto, isku {e nijata, nadminu-vaweto na grevot i t.n.); A. Grabar, Christian Icono-graphy, A study of Its Origins, Prinston Uni ver sity Press, New Jersey 1980, 15, 83, 102-103 (za ranohristijan-ski aluzii od Herku lo viot `i vot); The Oxford Dic-tionary of Byzantium, Vol. 2, ed. A. P. Kazdhan, Oxford Uni ver sity Press, New York-Oxford 1991, 917 (za tragi od alegori~nata interpretacija na temata «Hera-kle na kr s to pat» i vo delata na Vasilij Veliki /PG 31:573 AB, ch.5,14/); J. Hall, Rje~nik tema i simbola u umje tnosti, Za greb 1998, 111-112 (za alegorijata na Herkuloviot izbor vo renesansnata i ba rok na ta umet nost).14 M. ]o ro vi}-Qubin kovi}, Sredwevekovni dubo-rez u i s to~nim oblastima Jugo sla vije, Be o grad 1965, 19-22, sl. 3, T.IIIb; G. Babi}, O `ivopisanom ukrasu oltarskih pre grada, ZLU 11 (1975), 3-41, sl. 1-10; G. Suboti}, Dè ra kai dworešj tou despÒth Qwm£ kai thj bas…lissaj Ma r…aj Pa la i o log…naj, Pra ktik£ DieqnoÚj Sumpos…ou gia to Despotato thj Hpe…rou, Ar ta 1992, 69-74, Sced.1 (za ikonostasot vo ka to likonot na manas ti rot Sre tenie na Meteori, od 1387/8 - 1393 g.)15 Sporedi A. Li dov, Vizan­ti­Ÿ­skie­ikon∫­SinaÔ, Mo­s­kva-Afin∫­ 1999,­ kat.­ no.­ 22­ (sinajski­ od XII

sl. 6. Arhangel Gavril i apostol Petar, carski dveri, okolu 1462 g., Ohridski muzej

fig. 6. Archangel Gabriel and St. Peter, Royal Doors, ca. 1462, Ohrid Museum

293

Vo ovde{niot prikaz na molenieto za pro{ka i vlez vo ne besnoto car stvo, Hri -stos veli~estveno (vo slava) blagoslovuva so obete race, oble ~en vo pur pu ren hi ton so ci nober klavus i svetlosiv himation. So va-rirawe na bo ite, taa ob le ka ja ima at i apo-stolite i evagelistite, koi dr`at zatvo re ni, ukraseni ko de ksi, pri {to i blagosluvaat samo Petar, Pavle i Marko. Bo go rodica vo sve tlo siv fustan pod purpurniot ma fo ri-on, po dava race kon Hrista kako i sv. Jovan Pre te~a, oble~en vo purpuren hi ton so sve-tlozelen himation. Arhangelite vo dalmati-ki bogati so biser i vez ‡ Gav ril vo ci no ber, Mihail vo sina, za{titni~ki dr`at `ezla.16 Rit mi ~no me nu vani te boi na oreolite sozda-vaat dinami~nost ‡ cinober (Bogo ro di ca, Pre te ~a, Jo van Bogoslov i Matej), zele na (arhangelite) i oker so cr ve na kru ̀ ni ca (Hri s tos i drugite likovi). Polihromijata od zvu~ni i ~isti boi se is ta k nu va vrz oker zad ni nata, kade {to gr~kite natpis-legendi vnima tel no se na pi {a ni so ci no ber.17 Diferenciranite fizionomii se doloveni so delikatna slikar ska po s tap ka {to voshi-tuva i vo uslovi na nedovolna vidlivost. Su-dej}i spo red naj golemiot broj za~uvani lica, sekoe e oblikuvano so izobilstvo pre ciz ni i meki potezi na ~etki~kata. Plasti~nata modelacija se kon tro li ra ne sa mo so debeli-nata na linijata tuku i so nanesuvaweto boi vo raz li ~na za si te nost. Mnogu ume{no e kom-binirano rumeniloto so mas li nestata ili umbra ta vo zavisnost od odredenata li~nost. Akcentira we to, od nosno nagla su va we to na svetlinata se postignuva so be la i crvena ni { ka oko lu no sot i nad o~ite. Krupni i ba-demasti, o~ite so crna zeni ca se vto pe ni vo

meka kafena senka, neednakvo ob li ku va na vo podo~nicite. Ko sata, bra dite, ve|ite, bilo da se kos ten livi ili pobeleni, so ka dri ci ili ram ni, izgledaat prirodno i so poriv za re-ali sti ~ nost, kako na pri mer, ton zu ra ta na sv. Luka.18 So takov li ko ven pris tap se tre-tirani i racete na sve ti te, no i kriljata na ar han ge li te, pro ret ~e no {rafi ra ni so oker pri vrvot. Oblekata le sno pa|a vo kru p no, umereno os tro drapirawe so po {i roka crna i potenka bela linija. Zapoznavame izvon re den ikonopisec, koj le-sno se prepoznava i vo yid nite sli ki na Le-s ko ec, osobeno pri komparacija so sve ti te-lite vo pr vata zona ‡ analogni se likovite na Bogorodica od frizot i svetite Pet ka i Ma ri na, odnosno sv. Jovan Bogoslov i figu-rite na svetite Kliment Oh ridski, Atana-sij Aleksandriski, Antonij Veliki i t.n.19 Spored toa, epi stilot so Go lemiot deisis bi mo`elo i po blisku da se da tira okolu 1462 godi na. Vo toa vreme, leskoe~ki car ski dveri mo`e da bile onie ~ie {to za ~u va no krilo so pre tstavite na arhangel Gavril i sv. Petar vo cel rast, e naj de no vo cr k va ta Sv. Vra~i Mali.20 (sl. 6) Karak te ri stikite na ova, isto taka, ne kon zer vi ra no de lo, oceneti so “iko-nografskite retro spe kcii i klasicis ti ~-kite pa leolo gov ski likovni modelacii”,21 spored na{e mislewe se at ri butite na zo -graf ska ta ra bo tilnica vo Leskoec.Svetite apostoli Simon i Toma o~igledno se del od Golem de i sis, ve ro jatno od tipot so oddelni ikoni.22 (sl. 7-8) Trgnuvaj}i od uveru-

vek); Q. Papazwtoj, Bu zantinej eikonej thj Be roiaj, Be roia 1995, pin. 39-42 (od crk vata Peri vle p ta vo Ve ri ja od 1370/80 g.).16 Sli~en oblik imaat `ezlata na angelite ili arhange li te vo ohridska Peri vlep ta, Les no vo ili ikonite od Markov manastir. Ostro i kruto pre kr {eni, pan delkite vo kosata na les ko e~kite arhangeli, kako i ornamentalnata lo zi ~ka na nivnata obleka, najmnogu prilegaat, is to taka, na pretsta vi te vo Perivlepta.17 Isus Hristos (IS CS), Bogorodica (MH}R Q}U), sv. Jovan Prete~a (O AGIOj I}W O PRODROMOj), ar-hangel Gavril (O ARÃC GAÃBR), sv. Pavle(O AGIOj PAUÃLOj), sv. Jovan Bogoslov (O AGIOj I}W O QE-OLOGOj), sv. Luka (O AGIOj L$KAj), arhangel Mihail (O ARÃC MICAHL), sv. Petar (O AGIOj PE-TROj), sv. Matej (O AGIOj MAQAIOj) i sv. Marko (O AGIOj MARKOj).

18 Taa neodolivo potsetuva na tonzurite {to gi imaat svetite Jovan Zlatoust i |akonite vo Sv. Vra~i Mali (sp. Grozdanov, nav. delo, 53, sl. 22 i 27, so datirawe okolu 1340 g; P. Miqko vi}-Pepek, Crkvata Mali Sveti Vra~i vo Ohrid, Kulturno nasledstvo 19/20/21 (1996), 93, sl. 10 i 12, so dati-rawe okolu 1325 g.).19 Za ka ra k te ristikite na slikarstvoto vo Le-skoec vidi kaj Suboti}, Ohridskata slikar ska {kola, 99-101, sl. 63-68; sp. ilustracii i kaj Qu-binkovi}, nav. delo, sl. 5-6, 8-14, 19-23.20 P. Miqkovi}-Pepek, nav. delo, 105-108, sl. 30, koj gi datira vo prvata polovina na XV vek i smeta deka se doneseni od druga crkva vo nekoj podocne`en period.21 Isto, 107-108. Za ovozmo`e ni ot uvid vo dveri-te, koi{to denes se nao|aat vo NU Zavod i muzej-Ohrid, mu blagodaram na kolegata M. Georgievski.22 Nema sigurni indicii za se~ena monolitna {tica. Dimenziite na ikonite mi ni malno se ra-zlikuvaat vo visinata: na sv. Simon (br. 22796) se 51,5 h 25,5 h 2,5 sm, a na sv. Toma (br. 22795) se 51,8 h 25,5 h 2,5 sm. Publikuvani se kako dela od prvata

294

vaweto deka i tie se izraboteni vo ate ljeto anga`irano vo le s ko e~kiot Sv. Spas, pri ne-o p ho d ni ot opis na delata ne gi povto ru vame site elementi na srodnata sli kar ska po s tap-ka i se zadr`uvame na indikativnite detali za atribucijata. Drvenite nosa~i se la~no vdlabnati vo gorni-ot del, boeni so cinober i dol` kov~e`ecot. Koga ikonite bile vo niza, se obrazuvala arkada ukra se na so tri lis ni, `olto-zeleni sti li zirani cvetovi {to potsetuvaat na ra-ko pi sni minijaturi, ozna~uvaj}i gi svetiot prostor i bo`jata prisutnost.23 Na~ikot na ni v nata modelacija ‡ so ku si beli “za pirki” za dolovuvawe vo lumen ‡ mo`e da se vidi kaj mno{tvo porani i sovremeni ras ti tel ni formi vo ̀ i vopisot. Va`no e deka iden ti~ni vo sekoj pogled, vakvi ornamenti sime tri~no ja nad vi {u vaat i sli kanata ar ka nad Hristos car i Velik arhijerej na severniot yid vo nao-sot na Leskoec, a eden od niv e vidliv i vo prosko mi di ja ta.24

Polo`bata na fi gu ri te koi se dat so zatvo-ren svi tok v raka, uka`uva deka sv. To ma (O AGIOj QOMAj) bil posle dni ot apo stol na ju ̀ nata, a sv. Simon (O AGIOj S£MONOj) ne-kade na se ver na ta stra na od fri zot.25 Edno-stavnite dr ve ni sedala bez naslon se pri ka -`a ni vo ne ve { ta per spe kti va, {ra firani

so re tki oker linii i bez oso bena de ko ra ci-ja. Oreo li te ovde se oz na~eni so ne ̀ na crna kru ̀ nica, ras tri eno zdebe le na zad ti lot na apos to lite. So toa se po stignu va iluzija na poln, tre perliv sve tlo sen i vozdu {en obra~, {to kako ideja ni e poznato od krajot na XIV i po~etokot na XV vek.26 Vo odnos na epi stilot

po lo vi na na XVI vek ‡ <od vremeto na arhiepisko-pot Prohor< (Cvet kovski, nav. delo, 9-10, sl. 3-4).23 Za simbolikata sp. kaj B. Cvetkovi~, Semanti-ka i ornament: prinos kÍm metodologi®ta na izu ~a va ne na sred no vekovnata ukrasa, Problemi na izkustvoto 2, Sofi® 2009, 3-9, so pri me ri i li-te ratura.24 Sporedi i kaj Suboti}, Ohridskata slikarska {kola, crte` 79, kade {to e odbe le ̀ an sa mo orna-mentot vo proskomidijata.25 Pri menlivoto prika`uvawe na apostolite, za mestoto na sv. To ma mo ̀ e da se ka`e deka pre-te`no e na ednata od krajnite pozicii. Na ju ̀ nata ‡ kako na epistilot od jeromonah Makarij vo Zrze (sp. P. Miqkovi}-Pepek, Za ^i not od manasti-rot Zrze-Pri lepsko, Te mat ski zbornik na trudo-vi 1 /ikoni, ikonopis, iko no stas, ikonografija/, Re pu bli~ki zavod za za{tita, Skopje 1996, sl. 5) i po~esto na se ver na ta ‡ vo dela od XVI i XVII vek, no i po ina ku ‡ kako na frizot od vtorata polo-vina na XIV vek od Verija, kade {to e na se ver, me|utoa ne e posleden (sp. Papazwtoj, Buzantinej eikonej thj Be roiaj, eik. 48). Apostolot Si mon e naj ~e sto na sprotivnata strana od Toma, odnosno naj~esto pred sv. Filip, drugiot go lo brad apo stol {to voobi~aeno zazema krajna pozicija.26 Kaj sv. Jovan Prete~a (kraj na XIV vek) od cr -

kvata Evangelistrija vo Verija (Papazwtoj, Bu-zantinej eikonej thj Beroiaj, eik. 66), kako i na pet -te prestolni (okolu 1400-1405 g.) od Marko vi ot manastir (P. Miqkovi}-Pe pek, Nepo znat trezor ikoni, Zavod za za{tita na spome ni cite na kultu-rata na grad Skopje, Skopje 2001, Tabli I-XVI).27 Suboti}, nav. delo, 93, 99, sl. 56, 60 (za Banica);

sl. 7. Apostol Simon, {esta ili sedma decenija na XV vek, Struga

fig. 7. Apostle Simon, sixth or seventh decade of the 15 th century, Struga

295

od Leskoec, razli~nite oreoli bi trebalo da se sfatat kako eksperi men tirawe na avtorot pri ugle duvawe na ne koe postaro delo. Eden drug de taq, iako navidum banalen, bi mo`el da bide element za atribucija. Speci fi~ noto oblikuvawe na ednoto sta pa lo ‡ so prstot do pa le cot {to sekoga{ e pot kre nat i podolg od drugite, vo slu ~a jov dobro vi dli vo samo kaj sv. To ma ‡ bi uka`uvalo na individualizira-na likovna postapka. Ova go zabele`uva me i vo kompo zi ci ite vo Leskoec i vo Ve vi (Bani-ca), za koi e ve}e utvrdeno de ka slikarite gi spojuvaat.27 Intere s no e {to nao|ame potvr-da i vo pretsta vite na dverite naj de ni vo Sv. Vra~i Mali. [to se odne su va do duktusot na

bu k vi te, kartenkite, nadrednite znaci i ti-tlite na pi {a ni so ci no ber vrz oker za d ni -nata, tie poka`uvaat nezna~itelni razliki so nat pisite od epistilot i freskite vo Le-skoec i na carskite dveri od Sv. Vra ~i Mali.Ikonite na apostolite Simon i Toma mo`e da se porano ili podocno delo na leskoe~kite zo gra fi i vo nedostig od pove}e nivni ikono-pisni pri me ri, bi gi da ti rale vo {estata ili sedmata decenija od XV vek.Sveti Merkurij go ubiva Julijan Apostat e treta po zna ta ikona na ovaa tema vo Ohrid-sko.28 (sl. 9) Frontalno postaven so gor niot del od te lo to, svetiot vo in so ci no ber ore-ol, po be donosno java bel at, koj so raz vi o re-na gri va gi kre va kopi ta ta vrz Ot stapnikot. Pogoden od kopjeto, pa d natiot car sa mo se na setuva vo dol niot desen agol. Merkurij e prika`an vo ko`en pan cir so me ta len ste -ga~; ci no ber hla mi da so biserni ukrasi, vr -zana vo kru pen ja zol na gra di te; kusa zelena tu ni ka; sini ~o rapi so crno-crveni {arki i oker obuv ki; me ta len {lem so {i rok vizir i dolg perduv na vrvot;29 kru ̀ en {tit, pro fi -

M. P. Paissidou, The frescoes of Ayios Nikolaos at Vevi: a landmark in the monumental painting of 15th century in Western Macedinia, Egnatia 11, Ari sto teleio Pa-nepisthmio Qessalonikhj (2007), 113-128. Na{ite bele{ki za Leskoec se odnesu va at na dobro vidli-vite sceni: Miewe na nozete, Pri~estuvawe, Us-penie, Juda na besilka, Pat na Golgota, Raspetie.28 Za slu~kata na sv. Merkurij so otstap ni kot/ot-padnikot od hristijanstvoto v. H. De lehaye, Les lé-gendes grecques des saints militaries, Paris 1909, 96-101; Ch. Walter, The warrior saints in Byzantine Art and Tra-dition, Al dershot 2003, 101-108. Sv. Merkurij stoejќi go ubiva Julijan Apo stat na kri tskata ikona vo ohridskata crkva Sv. Ni kola Gerakomija (V. J. Ђuri}, Ikone iz Ju go sla vi je, Beograd 1961, kat. br. 62, datirana vo XVII vek; P. L. Vo co to po ulos, An Icon of Saint Mercu ri us Slaying Julian the Apo state, Zbo r nik za srednovekovna ume tnost br. 2, Muzej na Ma ke-do nija /1996/, 137-140, datirana vo XV vek), a kako kowanik e prika`an na iko na ta od okolu sre di na -ta na XVI vek, i e del od istava stru {ka riz ni ca , sp. V. Po pov ska-Ko ro bar, Atri bu cija fre saka na ju`noj fasadi crkve Vaznesewa (Sv. Spasa) u Ku-~e vi{ tu, Sa op{tewa XLI, (2009), 137-154, sl. 5b. Sega{nite dimenzii na delumno za~uvanata ikona so plitok kov ~e ̀ ec (br. 22845) se 42 h 15 h 2 sm.29 Od site sveti voini, Merkurij e naj~esto prika`uvan so {lem, v. M. Markovi}, O iko no ­gra fiji sve tih ratni ka u isto~nohri{}anskoj umetnosti i o pretstavama ovih sve ti te qa u De~a nima, Zidno sli kar stvo manastira De~ana, Gra|a i studi je, Beograd 1995, 567-626, posebno 624, so pove}e primeri od srednovekovnoto sli-

sl. 8. Apostol Toma, {esta ili sedma decenija na XV vek, Struga

fig. 8. Apostle Thomas, sixth or seventh decade of the 15 th century, Struga

296

te loto. Vo gor ni ot desen agol, sloven ski nat-pis vo tri reda, pi{uvan so ci no ber vrz oker za dninata, ja sve do ~i so dr ̀ inata: Mer¢kourï[e] /vel`k` [po]kory` /..s…v.`tek.Osven ~uvstvoto za kompozicija i proporcii, vo slikarskata postapka na iko nopisecot e obele`je tvrdata temna, naj~esto crna li -nija. Inkarnatot go gradi vrz svetol oker so maslinesti nijansi, ci no ber akcentiran na obra zi te, nosot i ustata, kako i po nekoj bel po teg vrz li ceto i vratot. Fizio nom skite odliki na svetitelot so polno ob ra zno li ce, kadrava ko sa do pod u{ite, kusa temna brada i musta}i, kako i mo delacijata na nego vi ot {lem, naj bliskite analogii gi naso~uvaat kon cr k vata Sv. Bogorodica vo Veles to vo, blizu Ohrid, poto~no kon likot na sv. Mer-kurij naslikan vo 1444 g. Me |u toa, duktusot na bukvite od stru{kata iko na ima pogolemi sli ~ nosti so ve le stovskiot nat pi s od 1450/51 g., ili pak, so onie od pomla diot `i vopis vo cr kvata Sv. Kon stantin i Elena,30 taka {to ima osnova da se sme ta deka ano nim niot avtor na ikonata bil povrzan so Oh rid okolu sredi-nata na ve kot. Sveti \or|i ubiva lamja e vpe~atliva i dobro za~uvana iko na so ~est iko no grafski motiv.31 (sl. 10) Ne sra zmerno postaven vrz beliot kow, opre men so ko pje i kru`en {tit, drako-no ubi e cot e dominanten vo ~inot na tri um -fi ra weto nad zloto vo zmeovsko te lo. Vrz temnozelenata tunika i ko`e ni ot pan cir so tesni metalni stega~i, vo i not ima cinober hlamida ukrasena so bi ser, vr zana na ramo-to vo male~ok jazol, a na no zete temnooker ~orapi i obuv ki.32 Dolg navestoto sveto lice vrameno so temnozelen oreol, ima pra vil ni cr ti i strog izraz zaradi bli zu po s tavenite

vlez vo Velestovo), 82-83 (za ju`nata fasada vo Sv. Kon stantin i Elena, okolu 1460 g.). 31 За иконографијата в. Markovi}, nav. delo, 577-579 i natamu; Walter, nav. delo, 109-144, so pos ta raта literatura. Konkavno sviena, so dlabok kov~e`ec i cinober bordura, ikonata (br. 22783) ima di-menzii 86,3 h 42,5 h 3,3 sm. Dosega e datirana vo vtorata polovina od XVI vek (Cvetkovski, nav. delo, 11, sl. 10).32 Pravi vpe~atok izvedbata na ko`eniot pancir kade {to mre`ata od romboidni plo~ki e tre-tirana i so sina boja ‡ mnogu sli~no na primerite od crkvite Sv. Dimitrija vo Ohrid (kaj sv. Teo-dor Stratilat), Sv. Atanasij vo Kali{ta (kaj sv. Ѓor|i) od tretata ~etvrtina na XIV vek, no i vo Matka (kaj sv. Dimitrija) od 1496/7 g.33 \uri}, Ikone iz Jugoslavije, 28-29; Suboti}, Cr­

sl. 9. Sv. Merkurij go ubiva Julijan Apostat, sredinata na XV vek, Struga

fig. 9. St. Mercurius slaying Julian the Apostate, mid 15 th century, Struga

li ran po nadvore{niot rab i motiv na crna lozi~ka vrz beloto sre di{no po le; me~ i lak so to bolec za stre li vo nejasni fragmenti do

karstvo. Formata na {lemot od stru{kava ikona najmnogu li~i na {lemovite na ar hangel Mihail i sv. Prokopij od pri pratata (1349 g.) na Lesnovo (sp. S. Gabeli}, Manastir Lesnovo. Isto ri ja i sli kar stvo, Be ograd 1998, LXIII, LXIV), a od pomla-dite pri me ri se freskite (1444 g.) vo crkvata vo Velestovo (sp. Suboti}, Ohridska sli karska {ko-la, 69, sl. 35), so istoviden dolg per duv vo Leskoec (Qubinkovi}, nav. delo, sl. 6) i iko nata od posled-na ta ~e t vr tina na XV vek vo Verija (sp. Pa pa zwtoj, Buzantinej ei konej thj Beroiaj, eik. 112-113). 30 Suboti}, nav. delo, 64 (za natpisot vrz zapadniot

297

krupni, bademasti o~i so sve tlo kostenliv iris i crna zenica. Inkarnatot e oker, so ramno mer no na ne se ni {i roki, kos ten livo-maslinesti senki, izrazeno rumenilo, ret-ki beli cr ti ~ki okolu o~ite, no sot, ~e lo to i bra da ta. Vo kostenlivata, napred pogusto na ka drena kusa ko sa, ma ~e ni ~ ki ot ve nec e od tri nis ki biseri. Dvo bojnata zad ni na e oker vo gor ni ot i tem nozelena vo dolniot del od iko nata. Sloven ski te nat pi si se pi {u va ni so ci nober. Molitveniot vo tri re da se nao|a pod des na ta raka na sv. \or |i (stѥ Georgie): pri (mi)/ molenie r(aba) svoego/ kaly..a.Ovde{nite crta~ki i koloristi~ki karakte-ristiki se bliski so oh ri dskata iko na na Vo-vedenieto i carskite dveri od Sv. Kons tan tin

i Ele na, koi se da tiraat kon kra jot na XIV i po~etokot na XV vek.33 Sepak, pove ro ja tno e de ka anonimniot avtor na stru{kiot sv. \or-|i e re pre zent na iko nopisot od okolu sredi-nata i tretata ~etvrtina na XV vek, koga se slikani i gru pa iko ni od razli~ni majstori vo nedale~nata Ve ri ja (Ber).34 Sveti Nikola na stru{kata ikona e prika`an vo fron talno dopojasje, po me|u Isus Hristos i Bogorodica koi mu gi prinesu va at znacite na epi sko p skiot ~in. (sl. 11) Verojatno pres-tol na spored dimenziite, ikonata ima pli -tok kov ~e`ec so cinober bordura i zadnina so oker.35 Po li stavrionot na mirli ki skiot ~udotvorec e vo belo-crveno-crna kombina-cija, na rak vi cite se cr ve ni so vezena, crna mre ̀ a rom bo idi so kruk~iwa, a vo crnite kr-s to vi od be li ot omofor se ispi {a ni krsni bukvi i akronimi.36 Arhijerejot bla go slo vu -va i dr`i zatvo rena, crvena i bogato ukrase-na kniga vo levta raka. In kar na tot e sve tol oker so blagi kostenlivi i maslinesti senki, za tem nu vani kon nadvore{nosta na li ce to i okolu o~ite. Rumeniloto e naneseno na obra-zi te, usnite, nos ni ci te i nad o~niot kapak. Iscrtani so tenka cr na li nija, ba de ma s tite o~i imaat kru pen svetlokostenliv iris so crna zenica i zao ble no tri aglesti po d o~ ni-ci. Muskula tu ra ta na ~eloto e potenci ra na so aglesti, si metri~ni, kos ten li vi i beli po-tezi. Vo modeliraweto na kosata i bradata so zgus na ti belo-kostenlivi tenki li nii, doda-dena e i malku crna. Ore olot e izraboten vo gip sen reljef so mo tiv na spiralno izvi ena lo zi~ ka, pre ma~ kan so temen oker i cinober kru ̀ nica.37 Slovenskata legenda e na pi {ana

kva Sveti Konstantin i Jelena, 48-49, sl. 47-52; Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo, 167.34 Gi imame predvid ikonite na sv. Nestor i sveti-te Gurij, Samona i Aviv od crkvata Sv. Ni kola, sv. Di mi trija od crkvata Sv. Bogorodica Fanerome-ni, svetite Teodori od isto imenata crkva vo Ve-rija i drugi, v. Papazwtoj, Buzantinej eikonej thj Be roiaj, eik. 96-104.35 Ikonata (br. 22804) ima dimenzii 76,5 h 47,5 h 2 sm i dosega e datirana kon krajot na XVI vek (Cvetkovski, nav delo, 12, sl. 12).36 Od delumno so~uvanite, se raspoznavaat kraten-kite FÑCÑFÑÑPÑ (Fîj Cristoà fa…vei p©sin). Ne samo hromatski, tuku i spored rasporedot na krstovi-te, polistavrionot e najblizok po izvedba vo fre-skite na zapadnata fasada na crkvata Sv. Nikola Bolni~ki i vo naosot na Matka.37 [to se odnesuva do ornamentiranite oreoli vo gips, niv gi imalo i mnogu po rano, kako {to po-ka`uvaat za~uvanite ikoni vo Verija (Papazwtoj,

sl. 10. Sv. \or|i ubiva zmej, treta ~etvrtina na XV vek, Struga

fig. 10. St. George killing the dragon, third quarter of the 15 th century, Struga

298

so ci nober: stÑ¥ Nfkola/e. Dopojasnite pretsta-vi na Isus Hristos ( f´s x´s) i Bo go rodica (mi´r ƒ´∂) imaat oker oreoli so cinober kru` nica. So ras pu{ tena kosa po ple}ite, vo pur puren hiton i crven himation, Hri stos so de s nata raka go po dava evan ge li eto, a so levata dr`i zatvoren svi tok. Bogo ro di ca vo pur pu ren ma-forion, so obete race podava omofor (bela tkaenina so crve ni ra bo vi i crni linii, bez krstovi).Op{tiot vpe~atok za likovnite vlijanija od lokalnoto nasledstvo od vtorata polovina na XIV vek, ovde se dobiva poradi modelaci-

jata na li ce to i {tukoviot oreol {to asocira na dvete poznati ikoni na sv. Nikola i car skite dve ri od Sv. Konstantin i Elena vo ohrid-skata Galerija na ikoni.38 Iako za stru { kata ikona ne bi mo`ele da upatime na direktni analogii, nej ze $ se naj blis ki pretstavite na skoropomo{nikot od zapadna-ta fasada na Sv. Nikola Bolni~ki (1480/81 g.), vo naosot na Sv. Ilija vo s. Grn~ari (kra jot na XV vek), kako i nekoi od arhijereite vo Sv. Bo gorodica‡Matka (1496/7 g.).39 Ve-rojatno izrabotena od majstor {to mu pri pa |al na ohridskiot li ko ven krug, spored nas i taa nastanala kon krajot na XV vek.[esttemina apostoli koi se dopoja-sno pretstaveni so zatvoreni ko de-ksi v ra ce, se del od triptih ~ija{to ikonografska kompozicija bila pro {i ren Dei sis, odnosno Stra{en sud.40 (sl. 12) Svetite Pavle, Matej, Luka, Si mon, Ja kov i Toma imaat ore oli naiz me ni~no boeni so te-mnozeleno i ci nober.41 Tie boi pre-

Buzantinej eikonej thj Be roiaj, eik.1) i vo Kostur (E. N. Tsigaridas, Kastoria Byzantine Museum, Byzantine and Post-byzantine icons, Athens 2002, cat. no. 2).38 \uri}, nav. delo, kat. br. 22 i 25; za ikonite vidi i

kaj A. Serafimova, Fresko`ivopisot vo crkvata Sv. Dimitrij vo Ohrid vo kontekst na gradskoto slikarstvo od vtorata po lo vina na XIV vek, Zbornik za srednovekovna umet nost br. 6, Muzej na Makedonija (2007), 63-102, posebno za ikonite 94-95, so seta postara li te-ratura. Primer na stru{kiot sv. Ni-kola kako da bile i pretstavite na sve-ti telot vo naosot na Sv. Konstantin i

Elena i vo Sv. Bo go rodica Bolni~ka. 39 Suboti}, Ohridska sli karska {kola, 110-114, crt. 86 (za Sv. Nikola Bolni~ki), 141-157, sl. 107 (za Matka); za datirawe na pomladiot sloj freski na crkvata vo Grn~ari vo Prespa, kon krajot na XV ili po~etokot na XVI vek, v. P. Miljkovic-Pepek, L'eglise de Saint-Elie près du villa ge de Grncari, Byzanti-on XXXVIII, Bruxelles 1969, 422-432.40 Logi~no e deka i drugoto krilo od triptihot imalo pret sta vi na {estmina apostoli, do de ka na sredi{niot del mo`ebi bil prika`an samo Isus Hri s tos ili Deisis ili pak, druga te matski srod-na kompozicija. Kapakot (reg. br. 22805) so di men-zii: 44 h 13,3 h 1,7 sm, ima pli tok kov~e`ec so ci-nober bordura. Deloto e datirano vo vto rata po-lovina na XV vek (Cve tkovski, nav delo, 9, sl. 2).41 Od sloven skite legendi pi{uvani so cinober se ~ita: ..vely, Ma´®, L√Ñk, SÑ, ∏kÑ i ÏÑ.42 Ikonata (reg br. 22797) so dimenzii 29,5 h 16,3 h 3 (3,3) sm, dosega e datirana vo prvata po lo vina na

sl. 11. Sv. Nikola, posledna ~etvrtina na XV vek, Strugafig. 11. St. Nicholas, last quarter of the 15 th century, Struga

299

ovladuvaat i na oblekite ka de {to se kombi-nirani so ka fenata i be la ta, i kontrastno se is taknuvaat vrz oke rot na zadninata. Ko-rektno pro por ci onirani, minucioz no izra-botenite fi guri se iscrtani so meka crna li ni ja, a inkarnatot so os nova od svetol oker vklu~uva diskreten cinober, be li o`ivki i {iroki kos ten livo-mas li nesti senki, posta-vuvani taka {to lice to e ograni~eno osve t-le no, no silno.Nezavisno od razli~nata likovna tehnika, za licata na stru{kite apo stoli nesomneni analogii nao|ame vo svetitelskite dopojasja i vo kom po ziciite na zapadnata fasada vo Sv. Nikola Bolni~ki, {to bi pretpos ta vu valo i ista slikarska grupa od okolu 1480 godina.Isus Hristos na prestol e pretstaven na sre-di {niot panel od ne ko ga {en triptih so kom-pozicija Deisis.42 (sl. 13) Vo purpuren hiton so cinober klavus i sivo-sin himation, Hri-stos bla go slo vuva dr ̀ ej}i otvoreno evange-lie so gr ~ ki i slovenski tekst (Jovan 8, 12).43 Oblekata obi lu va so krupni i agle sti na bori izvedeni so crna i bela, ne mirna i sigur na cr ta~ka linija.44 Vo mo de la cijata na liceto karakteristi~no e kon tra st no to nanesuvawe kos ten livi, maslinesti tonovi i koncentri-ran cinober vrz svetliot oker, do polneti i so akcenti od belata boja. Koloristi~kata poli fo nija na ikona ta ja sozda va at Hristo-viot prestol i ornamentiranite po vr {ini na ramkata. Na drveni ot, rezbaren prestol so vi-sok naslon, mermerno se dalo i dve iz dol ̀ eni per ni ci so strani~ni jazli,45 kombinirani se nijansi od kafena i oke r so ci no be rot, bela-ta i crnata boja. Podno`nikot e iz raboten, isto taka, od drvo i mer mer.46 Temnozelenata

zadnina, od koja vo gor nata zona se za~uvani samo tra gi vo i okolu oreolot ‡ sega samo so tragi od kru` nicata ‡ ja ograni ~u va at {iro-kite cinober povr{ini so geometriski i ras-titelen or nament. Vrz gor niot, la~no obli-kuvan del so dlabok kov~e`ec, motivot na lozi~ka vo tri agolni poliwa e sli kan so sve-tlosina i crna, dodeka dolu lo zi~kata e sa mo cr na.47 Na zadnata strana od iko nata e slikan krst so ne~i t liv akronim.

XVII vek (Cvetkovski, nav delo, 12, sl. 25).43 Vrz belite stranici so cinober rabovi, tekstot e pi{uvan so crni bukvi: ego az e/sm¢/ svht /mirou/xode/i/po mnh.44 Taka nekoga{ postapuvala i slikarskata eki-pa vo kompoziciite od gornite zoni vo Sv. Kon -stantin i Elena (Blagove{tenie, Preobra`enie, Voznesenie), kako i na carskite dveri i ikonata {to poteknuvaat ottamu (sp. Su boti}, Crkva Sve-ti Konstantin i Jelena, sl. 18, 26, 33, 47, 53-55)45 Formata na pernicite e analogna na onie od Bogorodi~iniot prestol na zapadnata fa sada na Sv. Nikola Bolni~ki.46 Stilizacijata na mermerot ovde osobeno gi sle-di primerite od Sv. Atanasij vo Kali{ta, Sv. Konstantin i Ele na, ju`nata fasada od Sv. Bogo-rodica Bolni~ka.47 Vitalniot ornament na lozi~ka {to ispolnuva triagolnici, primenet vo ohri d skite cr kvi od

poslednata ~etvrtina na XIV vek (Kali{ta, Sv. Konstantin i Elena), go sre}avame i vo vtorata polovina od XV vek (Le{ani, Dragalevci, Matka, sp. Suboti}, Ohridska sli kar ska {kola, crte`i 48, 95, 108), no vo ikonopisot nemame analogii.48 Delovite na triptihot (br. 22803/I-III) imaat plitok kov~e`ec i dimenzii: 73,5 h 31,7 h 2,5 sm

sl. 12. [estmina apostoli, okolu 1480 g., Strugafig. 12. Six apostles, ca. 1480, Struga

300

Sporeduvaj}i gi Hristoviot i likot na sv. Pavle, najza~uvaniot od apo stolite na pret-hodniot triptih, smetame deka obata gi sli-kal ist ano ni men majstor vo poslednata ~etvrtina na XV vek.Stra{niot sud vo redu ci rana i oso be na iko-no gra f ska varijanta e pri ka`an na najgole-miot i celosno za~uvan stru{ki triptih.48 (sl. 14) Se g me ntot so t.n. Carski de i si s, za literaturna osnova gi ima sti ho vi te na Psa l mite 44, 10 i 92, 1, {to kako po java ka -rakteristi~na za Ohrid skata arhi episkopija se sle di od ra nite ~e ti ri e set ti godini na XIV vek.49 Isus Hri stos vo carski or nat

(purpuren divitision ornamentiran so si-no-crveni, srcevidni rasti tel ni motivi,50 vkrsten cinober loros, zatvorena kru na so skapoceni kame wa i biseri, purpurni obuvki vrz cinober pernica na su pe daneum), bla go-slo vuva so desnata raka,51 sedej}i na rezbaren pre s tol so visok polukru`en na slon.52 Vrz ci no ber zad ninata, kraj Hristovata fi gura, so bela bo ja pi {uva: <gospod se zacari< ( f´s x´s /g¢´ vyqari se).53 Kraj Bogoro di ca ca ri ca, pak, vrz oker zadnina so cinober e napi {a no: <se pretstavi ca ri ca ta na hri s ti ja ni te< (mi´r ƒ´∂

(sreden del), 74 h 16 h 2,5 sm (desno kri lo), 73,3 h 16 h 2,5 sm (levo krilo). 49 So istorijatot na nau~nite istra`uvawa vo vr-ska so temata vidi C. Grozdanov, Hris tos car,

Bo go rodica carica, Nebeskite sili i svetite voini vo `ivopisot od XIV i XV vek vo Tre ska -vec, Studii za ohridskiot `ivopis, Skopje 1990, 132-149, posebno 132-147; isti ot, Is us Hri stos Car nad carevite vo `ivopisot na Ohridskata arhie pi sko pi ja od XV-XVII vek, Pri lozi XXX 1-2, MANU, Skopje 1999, 27-42, kade {to se spom nu va i ova delo. Za negovoto do sega{no da tirawe vo prvata polovina od XVII vek, sp. Cvetkovski, nav. delo, 12, sl. 25.50 Spomnatiot srceviden motiv vo dekoracijata na deisisniot friz vo Leskoec, so ovaa sti lizacija mo ̀ e da se vidi i vrz oblekata na Hristos car vo Braj~ino (sp. Popovska-Korobar, Zidno sli ka-r stvo s kraja XV ve ka u ma nastirskoj crkvi Sve-te Petke kod Braj ~ina, ZRVI 44/2, Be o grad 2007, 549-565, sl. 3), kako i na carskiot lik od ju`nata fasada na cr kvata Sv. Ilija-Gor ni (za datirawe v. Z. Rasolkoska-Nikolovska, Po tragite na zogra-fi te od vto ra ta decenija na XVI vek vo Skopska Crna Gora, Kulturno Nasledstvo 16, /1993/, 56-65). 51 Poradi o{tetuvaweto kraj levata raka, nepo-znato e dali Hristos car dr`el svitok (kako vo Zaum i vo Sv. \or|i, Vrane{tica) ili evangelie ‡ kako {to e vo pobrojnite primeri od so odvetnite kompozicii.52 Oblikot na prestolot nalikuva na pove}e prime-ri od vtorata polovina na XIV do po~eto kot na XVI vek (za Zaum sp. Grozdanov, Hris tos car, Bogoro-dica carica, sl. 29; za Sv. Ata nasij i Sv. Nikola Magaqu vo Kostur sp. St. Pe le ka n…dhj, Ka s tor…a I, Buzantina… toicograf…ai, P… nakej, Qessalon…kh 1953, pin. 150, 172; za Le {a ni i Ma tka kaj Suboti}, Ohridska sli karska {kola, crte` 50 i 114).53 Ispi{uvaweto na ovie zborovi e zabele`ano najrano vo sel ska ta crkva Sv. Ilija vo Dol ga-ec od 1454/5 (Grozdanov, Isus Hristos Car nad carevi te, 31), od nosno po~etniot stih od Psalm. 92 (<Gospod se zacari; se ob le ~e vo velelepie...<) celosno e naveden vo Sv. \or|i vo s. Vra ne{tica od krajot na XV vek (M. Ma{ni}, Pri lo zi za tri malku poznati spomenici vo ki ~ ev sko-brodskiot kraj od postvizan ti s kiot peri od, Kulturno na-sledstvo 16 /1993/, 95-106, posebno za natpisot, 96).54 Na t pis-legenda so stihot od Psalm. 44 (45), 9 (<...caricata stoi pokraj Tebe oddesno...<), ne e za be -

sl. 13. Isus Hristos, posledna ~etvrtina na XV vek, Struga

fig. 13. Jesus Christ, last quarter of the 15 th century, Struga

301

prhd/sta/[qar]¢/qa xristió/ nom). Za ovoj modi fi-ciran sta ro za ve ten stih za sega ne ma me ana-logii.54 Edinstveno epitetot na Bogo ro dica <Carica na si te<, napi{an na gr~ki vo srod-nite kompozicii vo Vevi (Ba nica, 1460 g.) i vo Leskoec, bi mo`ele da ja imaat istata smi-sla.55 Bo go rodica e vo zelen fu stan so cino-ber lo ros, pur purna nametka so ci no ber-sini krstovi i ci nober obuvki; pod otvo re nata ukrsena kruna ima be la pokrivka za glava so

crno-cr ve ni linii i ve zena bordura.56 Mole-nieto go zao kru ̀ u va sv. Jovan Prete~a (st´¥ fw´ prhdi te [c]/a) na ju`noto krilo od tri pti hot, stoej}i vo crven hiton i zelen hi ma ti on, so po da deni race kon Hri sta kako i Bogorodica. Kompozicijata vo dolnata zona ja definira te mata kako Vtoro Hri sto vo doa|awe, taka {to iko no graf skata kombinacija stru{kiot

le ̀ an i vo dosega{nite istra`uvawa (Grozdanov, Isus Hristos Car nad carevi te, 29).55 Suboti}, Ohridska sli karska {kola, 92, 99.56 Koloristi~kata kombinacija na krstovite od nametkata i krunata na Bogorodica carica se

sli~ni na nejzinite pretstavi vo Le{ani i vo Braj~ino, no dezenot na pokrivkata za glava e po-bli zok so prikazot kaj carica Elena vo Sv. Ilija Gorni od vtorata decenija na XVI vek.57 Carski de isis kako ikonografski ~initel na kompozicijata Stra{en sud, do sega e poznat samo

sl. 14. Stra{en sud, kraj na XV ili po~tok na XVI vek, Strugafig. 14. The Last Judgment, late 15th - early 16th century, Struga

302

pri mer go vbrojuva me|u po retkite .57 Kraj prigotveniot prestol (...vanie prhsto/la) ‡ so za~u vani fragmenti od krstot so trnoviot (ovde biseren) ve nec, svetiot Duh vo vid na gulab ( f´s x´s), evangelieto vrz sina tkaenina i spravite na ma ~e we to, stojat dva angela vo dalmatiki so vkrsteni lorosi.58 Gru pirani po {est mi na, apostolite sedat na drveni klupi so naslon, dr`ej}i zatvoreni ko deksi i svi toci. Spored fizio no mi ite i inici-jalite napi{ani so crna bo ja, ve ro ja ten e sledniot raspored: se verno se Petar (p), Jo-van Bogoslov (fw), Luka (l), Ja kov (ó), Marko (mk) i To ma (ƒ); ju`no se Pavle (p), Andrej (?), Ma tej (?), Si mon (s), Vartolomej (v) i Fi lip (ç). Osven Hristoviot oreol so vpi{an krst i obele`jeto O WN, oker se i oreolite na an-gelite, dodeka kaj dru gite fi gu ri se zeleni i cinober so ra zli~en intenzitet. Ve{t vo minijaturnite pretstavi, ikono-pisecot ima tvrd crte` {to pri donesuva kon delumno {ematizirawe na likovite, ~ij oker inkarnat e so me ki kafeni senki i so koncentrirano rumenilo na obrazite, nosni-cite i us nite. Spored prika`anoto ‡ u~en zanaet~ija bez slikarski polet ‡ za nego bi rekle deka rabotel kon krajot na XV ili sa-miot po~etokot na XVI vek.Vo vrska so namenata na triptihot mo`e da se pretpostavi deka osven za li~na molitva, mu pri pa|al na manastir kade {to vo vre me na odredeni bo go slu`beni obredi bil po-stavuvan na ana lo gi on/analoj ili se nosel vo pro ce sii. Vo mo na{ka sredina so pove}e para kli si, mo`ebi i vo pe{teren pro stor kraj bregot od Ohridskoto Ezero, triptihot koristel pri vo s kre snite i prazni~ni litur-gii, koga mo`el da bide postaven i na ol ta rot ‡ bo`jiot prestol.59

od zapadnata fasada vo manastirskata crkva vo Braj~ino (1486 - 1493) sli kana od kos tur ski zogra-fi (Popovska-Korobar, nav. delo, 553-557, sl. 3, so po sta ra lite ra tura).58 Iako vo poinakov kontekst, ikonografski ana-logni na na{ata slika se prikazite na heti ma -sijata vo `ivopisot od svodovite na crkvite od ohridskiot likoven krug: Sv. Bogoro di ca Bol -ni~ka (sp. Grozdanov, Ohridskoto yidno slikar-stvo, sl. 206), Sv. Konstantin i Ele na (Su boti}, Crkva Sveti Konstantin i Jelena, crt. 4b, sl. 11), Velestovo i Matka (Suboti}, Oh ridska sli-karska {kola, crte`i 45 i 111). 59 Pretpostavkata se zasnova vrz povrzanosta na ikonografskata tema so liturgijata, vo ~i ja ana-mneza, osven bo`jata gri`a za lu|eto, stradaweto, smrtta, vo s kresenieto i vozne se ni eto Hristovo, se

Posmatrani vo kontekst na dosega{nite istorisko-umetni~ki is tra ̀ u vawa na vto-rata polovina od XV vek, ovie spomeni od nekoga{nite cr kov ni enterieri vo regionot okolu Ohrid i Struga, svedo~at za pogolema iko no pisna produkcija odo{to se mi sli. Vo osnova, analiziranite dela gi po tvr duvaat pa ra lelnite stilski te kovi vo pravoslavnata umetnost od ovoj pe ri od. Ka ko i vo sekoja epo-ha, sub li mi raweto po stari likovni elementi e iz ra zeno so razli~ni tvore~ki kapaciteti od pove}emina maj stori-neguva~i na tradi ci-ja ta. So svoevidnata recepcija od nasledeni-te slikarski primeri vo Ohrid i vo Ko stur ‡ umetni ~kite centri na Ohridskata arhie-pi sko pija, tie se zna ~ajni za natamo{noto tragawe po individualniot pri do nes na zo-gra fi te.60

sodr`i i ona {to }e bide vo idnina ‡ Hri stovoto carstvo i negovoto vtoro do a |awe (J. Radovanovi}, Ikonografija fresaka pro tezisa crkve Sv. Apo­stola u Pe}i, Iko no grafska istra`ivawa srp-skog slikarstva XIII i XIV veka, SANU, posebna izdawa kw. 32, Be ograd 1988, 1-23, posebno 17, zab. 160), kako i na tol kuvawata za namenata na drev-nite po li ptisi so Stra{niot sud (L. M. Evseeva, Vizan­tiŸskie­ikon∫­proskynesis v bogo slu ̀ ebnom obi hode, Vosto~nohristianskiŸ hram, liturgiÔ i iskusstvo, red. A. M. Lidov, Centr vos to~ no-hristianskoŸ­kultur∫,­Sankt-Peterburg­1994,­65-76, posebno 70-72, so postara litera tu ra).60 Od sinteti~kite pristapi kon slikarstvoto od vtorata polovina na XV vek vo Ohrid ska ta arhie-piskopija v. Suboti}, Ohridska sli karska {kola, 159-186; E. N. Tsigaridas, Monumental pain ting in Greek Macedonia during the fifteenth century, Holy Image, Holy Space, ed. of the catalogue M. Achemastou-Pota-mianou, Athens 1988, 54-60; M. Garidis, La peinture mu-rale dans le monde orthodoxe après la chute de Byzance (1450-1600) et dans les pays sous domination entrangère, Athènes 1989, 125-132; G. Suboti}, Kosturska sli­karska {kola. Nasle|e i obrazovawe doma}ih ra­dionica, Glas SAN, CCCLXXXIV, Beograd 1998, 109-131. Od skore{nite studii so razmi slu vawa za sli karstvoto vo ovoj period sporedi i C. VÍle-va, Stenopisite v cÍrkvata Sv. Georgi v Kre mi­kovskiÔ manastir v konteksta na kosturskata hudo`estvena produkciÔ, Avto re fe rat na diser-tacionen trud odbranet na 23. 06. 2006 g., BAN, Institut za izkustvoznanie, So fiÔ 2006; Paissidou, The frescoes of Ayios Ni ko laos at Vevi: a landmark in the monumental painting of 15th century in Western Macedi-nia, 124-127; Popovska-Korobar, Zidno sli ka r stvo s kraja XV ve ka u ma nastirskoj crkvi Sve te Pet-ke kod Braj ~ina, 563-565; H. Staneva, R. Rousseva, The church of St. Demetrius in Boboshevo, Sofia 2009, 130-138.*Poteklo na fotografiite: V. P. Korobar (sl. 1-5), M. Georgievski (sl. 6-14).

303

Contributing to the research of the 15th century paint-ing, the paper gives an analysis of the Great Deesis from the iconostasis of the church of the Ascension (Holy Savior) in the v. Le s koec near Ohrid, and of eight icon paintings found in 1991under the roof of the church of St. Ge orge in Struga. These memories from the former church interiors are testimonies of a lar ger icon painting production that was not antici-pated for the region in the 15th century. Basi ca lly, the analyzed works confirm the parallel style trends of the Orthodox art of the period. Like in every epoch, the sublimation of older artistic elements was ex-pressed by many mas ters who followed the tradition with various creative capacities. With a particular re-ception of the inherited painting specimens at Ohrid and Kastoria – the artistic centers of the Ohrid Arch-bi shopric, they are important in the future pursue of the individual contribution of the zo graphs.At Leskoec, where the fresco paintings date from 1462, we established that the epistyle is the oldest preserved part in the church inventory. (fig. 1-5) The extended Deesis with depictions of the Archangels Gabriel and Michael, the apostles Peter and Paul, and the four Evangelists was included to the hetero-geneous iconostasis in the 19th century with the as-sembled con struction. The excellent icon painter is also one of the authors of the frescos and the compa-rison is primarily noticeable with the figures in the first zone of the nave. As result of a number of corre-sponding details, we presuppose that the wing found in the church of the Lesser Holy Healers, now housed in the Museum in Ohrid, once belonged to the Royal Doors from Leskoec. (fig.6)For the eight icons in the treasury of the church of St. George it is hard to know from where they originally came, however the stylistic features of these works are related to the work shops that were employed in the surroundings of Ohrid and Struga during the sec-ond half of the 15th century.The icons of the apostles Simon and Thomas origi-

Viktorija POPOVSKA-KOROBAR

ICON PAINTING TRACES FROM OHRID AND STRUGAFROM THE SECOND HALF OF THE 15th CENTURY

Summary

nating from a Great Deesis (fig. 7-8), are justly con-nected to the atelier which painted in Leskoec. Here the different haloes are not an obstacle to perceive the same artistic approach that was used on the epistyle from Leskoec. The foliate ornament of three leaves is identical with those painted above the scene of the Royal Deesis, on the north wall of the nave in the church of the Ascension. Another detail, which might seem insignificant, can also be used as an element for the attribution. This app li es to the specific manner of modeling of one foot, and is visible only on the fig-ure of St. Tho mas – the raised and longer finger next to the tow, which may point to an individual ar tis tic approach. Likewise this is noticeable on the scenes at Leskoec and at Vevi (Banica 1460), for which it is already known that was painted by the same group of painters. Additionally inte re s ting is that we find confirmation on the Royal Doors from the church of the Lesser Holy Healers. Furthermore, the dictus of the letters and the orthography of the inscriptions are alike with the epistyle and the frescos at Leskoec, and the Royal Doors from the Lesser Holy Hea lers. Giv-en that the icons of the apostles Simon and Thomas could be painted earlier or later than 1462, we date them to the sixth or the seventh decade of the 15th century. Apart from these works with Greek inscrip-tions the remaining icons from Struga have Slavic writings. We relate the author of the small icon of St. Mercu-rius slaying Julian the Apostate (fig.9) to the Ohrid painting from around about the middle of the century, and analogous to the painting in Velestovo (1444 and 1450/51). Whereas the artist who painted the icon of St. George ki ll ing the dragon (fig.10) we believe is closer to the authors of the icons from Veroia from the third quarter of the 15th century.Although for the icon of St. Nicholas (fig.11) we can-not point to direct analogies even so the nea rest de-pictions of this saint are found on the west façade of St. Nicholas of Bolnica (1480/81), in the nave of

304

St. Elijah in the v. Grnčari at Prespa (end of the 15th century), as well as some images of archpriests in the church of the Holy Virgin-Matka (1496/7). The icon very likely was the work of an artist who belonged to the circle of the Ohrid painting from the late 15th century.The panel from a triptych with the images of the apostles Paul, Matthew, Luke, Simon, James and Thomas (fig.12), although accomplished in a differ-ent technique with great certainty can be attributed to the author who painted the register with the me-dallions, and the compositions on the west façade of the church of St. Nicholas of Bolnica (the Hospitals). Comparing the other partially preserved triptych with the depiction of the Enthroned Jesus Christ (fig.13), we believe that these works were painted by an anon-ymous artist in the last quarter of the 15th century.The triptych with a reduced and specific iconograph-ic variation of the Last Judgment (fig.14) is interest-ing also for the inscriptions of the introductory verses from the Psalms 44 (45), 10 and 92, 1, in the zone of the so called Royal Deesis. For now the modified

text next to the Holy Virgin “Empress of the Chris-tians” can only be related to the inscription of the same fresco-composition at Vevi (Banica, 1460) and at Leskoec (1462) where the Virgin bares the appel-lation “Empress of all”. Currently the Royal Deesis as part of the iconographic content of the Last Judg-ment has only been known in the church of St. Petka (Paraskevy) in the v. Braj čino at Prespa, for which we believe was painted by zographs from Kastoria dur-ing 1483-1493. When examining the other stylistic features of this work from Struga the dating can be defined to the late 15th or the early 16th century. In ref-erence to the function of the triptych it assumed that as well as being used for personal prayer, it belonged to a monastery and was placed on an analogion for special services or was carried during processions. Used in a monastic community with many parakkle-sions, or may be in a cavern near the shore of Lake Ohrid, in the concluding resurrection and feast litur-gies the triptych could be placed on the altar – the Lord’s throne.