Potek poti l Gasilski dom Krško l Cerkev sv. Rozalije l Lovski dom na Trški goril Cerkev sv. Jožefa

Trška Gora, ki se nahaja nad starim mestnim jedrom Krškega, je bila nekoč izletniška točka, kjer so imeli meščani Krškega vinograde, sadovnjake, travnike, polja in gozdove. Na Trško Goro je nekdaj vodilo veliko poti, ki so sedaj večinoma zaraščene in potrebne obnove. Pohodna pot po Trški Gori se prične pri Gasilskem domu v Krškem, ki je eden prvih gasilskih domov v Sloveniji.

Njegova posebnost je gasilski stolp, ki je bil zgrajen leta 1898 in je služil kot opazovalnica na morebitne požare. Denarna sredstva za izgradnjo je prispevala znana dobrotnica Josipina Hočevar.

Po strmi asfaltni cesti začnemo pot in po približno 300 metrih pridemo do cerkve svete Rozalije. Zgrajena je bila leta 1647 kot priprošnjica zoper kugo, ki je bila v tem obdobju pogosta obiskovalka tega področja. V cerkvi je dragocen lesen kasetiran strop, delo Johana Soharja z Vidma iz leta 1666. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti, po 300 metrih zavijemo po cesti desno, po 200 metrih pridemo v gozd, po katerem se povzpnemo proti lovski koči, ki jo upravlja Lovska družina Krško. Poslopje je leta 1877 postavil

odvetnik in pisatelj dr. Janez Mencinger. To je bilo središče njegove posesti Meniško, ki jo je dobil za doto ob poroki s krško meščanko Barbo. Ime Meniško je zgodovinsko pogojeno; do ukinitve samostanov je bila to obsežna trškogorska vinogradniška posest ljubljanskih menihov Avguštincev. Od lovskega doma pot nadaljujemo po asfaltni cesti, s katere se nam odpira čudovit razgled na Sremič, Grmado, Kremen in Libno. Po 500 metrih pridemo na najvišjo točko naše poti, do cerkve svetega Jožefa. Od tu nam seže pogled na Krško polje z Gorjanci v ozadju. Proti jugu pa na hrvaško Sljeme in največje umetno jezero v Sloveniji, ki je nastalo ob izgradnji HE Brežice na reki Savi. Cerkev svetega Jožefa je bila prvotno lesena, zgrajena v začetku 17. stoletja, a je leta 1683 v celoti zgorela.

Ponovno je bila zgrajena leta 1705. Njeno notranjost ocenjujejo za nekaj najboljšega, kar je ustvaril zgodnji barok. Po umetniški plati izstopa glavni oltar iz črnega marmorja in intarzije. Pot nadaljujemo navzdol med stanovanjskimi hišami. Pri starejši zidanici na levi stani nadaljujemo naravnost po travniku in med vinogradoma, mimo zapuščene hiše. Pri križu, ki stoji na desni strani ceste, zavijemo levo po ozki poti, ki nas pripelje do asfaltne ceste, kjer zavijemo desno. Po 200 metrih pridemo do križišča, kjer zavijemo levo. Sledi vzpon, na vrhu katerega zavijemo desno. Nato spust mimo cerkve svete Rozalije na izhodišče do gasilskega doma Krško.

POHODNA POT PO TRŠKI GORI

Pohodna pot, dolga 3,9 kilometra, ni zahtevna.

Cerkev sv. Rozalije Zgradili so jo leta 1647 priprošnjici zoper kugo, ki je bila dotlej v mestu pogosta obiskovalka. V njej je dragocen leseni kasetni strop, delo Johana Soharja z Vidma iz leta 1666. Leta 1840 so ga temeljito prenovili in ga uvrščajo med najlepše lesene slikane kasetne stolpe na Slovenskem. Leta 1896 je ljubljanski podobar Andrej Rovšek poslikal glavni oltar. Prenova je bila v devetdesetih letih 20. stoletja. Strop je po dolžini razdeljen na 12 vrst, po širini pa na 7.

Sredi stropa je skupina devetih kaset, na katerih so upodobljene svetnice: sv. Katarina, sv. Helena, sv. Lucija, sv. Apolonija, sv. Rozalija, sv. Cecilija, sv. Uršula, sv. Margareta in sv. Barbara.

Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej je letnica 1966, vse druge svetnice so upodobljene stoje, pred pokrajino in s svojimi atributi. Desno ob vhodu v cerkev na južni steni ladje je tudi plošča v zahvalo dobrotnici Josipini Hočevar, ki je obnovila cerkev, napis pa je sestavil advokat in pisatelj Janez Mencinger.

Lovski dom na Trški goriPosestvo s poslopjem, pod upravljanjem (upravo) Lovske družine Krško, ima zanimivo zgodovino. Na prostoru z (ledinskim) imenom Meniško so imeli v preteklosti samostan ljubljanski menihi avguštinci, ki naj bi jih pokopavali v grobnico pod glavnim oltarjem bližnje cerkve sv. Jožefa. Po razpustitvi samostana leta 1784 so redovniki te kraje zapustili.

Leta 1880 najdemo v virih kot lastnika zemljišča s poslopjem advokata in pisatelja dr. Janeza Mencingerja, posest je v njun zakon kot doto prinesla premožna krška meščanka Marija Barbo. V času njegovega lastništva je na delu parcele, ki je obsegala 19 hektarjev, zasadil sadovnjak in vinograd ter obnovil hišo.

V 20. stoletju so se imetniki omenjene posesti zelo hitro menjali. Leta 1904 sta polovična lastnika postala Gustav Pirc, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani in deželni vinski učitelj Franc Gombač, oba iz Ljubljane. Pet let pozneje nepremičnino kupi Jožef Krieger in jo leta 1915 proda Edvardu Kriegerju iz Krškega. Naslednje leto posestvo

preide v last Ivana Fortune, leta 1926 pa nepremičnino kupi gozdarski svetnik Ferdo Fortuna iz Stične. Leta 1960 sta Ferdo Juvanc, zaposlen v ljubljanski filharmoniji, in prof. Jožica Pirc, rojena Juvanc, posest prodala Lovski družini Krško.

Stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju, so lovci preuredili. Leta 1970 so bili obnovljeni kletni prostori, ki so danes namenjeni družabnim srečanjem. Leta 1985 so v zgornjem nadstropju uredili lovsko sobo, 1986 pa so poleg doma postavili nov objekt, namenjen različnim prireditvam. Ob praznovanju 70-letnice lovstva na Slovenskem so lovski dom poimenovali po zaslužnem članu Jožetu Jurečiču.

Cerkev sv. Jožefa Prvotna cerkev, ki je stala na tem mestu je leta 1683 pogorela, kakor piše Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. “Zgorela je s tremi oltarji, dvema zvonikoma, enim kelihom in drugimi cerkvenimi posodami in okrasjem vred.” Kmalu po požaru so zgradili novo in jo leta 1705 tudi dokončali.

Njena arhitektura je resna in mogočna. Njeno notranjost ocenjujejo za nekaj najboljšega, kar je ustvaril zgodnji barok. Na sredi ladje se na levi in desni strani poglabljata dve kapeli. Desna je starejša. Prezbiterij je veliko ožji od ladje. Notranja oprema ni bila izpeljana do konca. V njej dominira glavni oltar sv. Jožefa, izklesan iz črnega marmorja in intarziran z raznobarvnimi kamnitimi vložki. Po nastanku ga uvrščajo v leto 1710 in pripisujejo kamnoseškemu mojstru Luki Misleju iz Ljubljane. Slabše ohranjene freske v desni strani kapele postavljajo v čas okoli leta 1740. Znameniti oltar sv. Florjana (iz okoli leta 1660) so v cerkev prinesli kasneje. Iz sredi 18. Stoletja je rokokojski oltar Rožnovenske Marije. Miroslavu Tomcu, učencu znamenitega slikarja Janeza Wolfa, pripisujejo pomembni sliki sv. Katarine in Rožnovenske Marije s sv. Dominikom iz leta 1871.

V sklopu ureditve pohodne poti po Trški Gori je bila postavljenatudi lovska preža, ki ima funkcijo razgledne točke.

Uporaba lovske prežeje izključno na lastno

odgovornost!

Zemljevid z vrisano pohodno potjo po Trški gori

Center za podjetništvo in turizem KrškoCesta krških žrtev 46, 8270 Krško

+386 (0)7 490 22 20info@cptkrsko.si

www.visitkrsko.com

Občina KrškoCesta krških žrtev 14, 8270 Krško

+386 (0)7 498 11 00obcina.krsko@krsko.si

www.krsko.si

TRŠKA GORA

Začetek potipo TRŠKI GORI

Lovski domna Trški Gori

Cerkev sv. Rozalije

Cerkev sv. Jožefa