VLOGA MEDICINSKE SESTRE V KARDIOLOŠKEM KABINETU · 2018. 8. 24. · Srce je votla mišica, velika približno kot pest, leži v prsnem košu, malo pomaknjena v levo. Če deluje učinkovito,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

VVLLOOGGAA MMEEDDIICCIINNSSKKEE SSEESSTTRREE VV

KKAARRDDIIOOLLOOŠŠKKEEMM KKAABBIINNEETTUU

DIPLOMSKA NALOGA

Maribor, 2008 IRIS GRADIŠNIK FARASIN

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: predav. Anton Koželj, dipl. zn., univ. dipl. org. Somentor: prim. Mirko Bombek, dr. med., spec. int. med.

POVZETEK V diplomski nalogi so obravnavane naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstavljena je anatomija in fiziologija srca, ki nam predstavi zgradbo srca, prevodnost, prehrano, oživčenost in ponazori delovanje srca, navedeni so vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja; simptomi, ki se pojavijo pri bolezni srca in ožilja, navedene so vse preiskave, ki se izvajajo v kardiološkem kabinetu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor; predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri teh preiskavah, ter najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih, ki prihajajo v kardiološki kabinet. Predstavljena je tudi možnost dodatne dejavnosti medicinske sestre v kardiološkem kabinetu-zdravstvena vzgoja ter posredovanje podatkov, kam se še lahko obrnejo ljudje oboleli za srčno žilnimi obolenji. Ključne besede: srčni bolnik, preiskave, negovalne diagnoze, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.

ii

ABSTRACT In my dissertation we discuss the tasks of a nurse at various examinations of the heart. The anatomy and the phisiology of the heart are presented, which shows the structure of the heart, its conductivity,nutrition,nerves system and its functions. Listed are the causes of the development of heart and vascular deseases. These are shown as well as the symptoms which are likely to develop at patients with heart condition. All the examinations that take place at University Clinical Center Maribor are presented as is the role of a nurse in the course of examinations and the most frequent nursing diagnoses for patients who come to cardiology cabinet.The dissertation also presents additional activities for nurses working in cardiology cabinet – health education and providing of information for people with heart and vascular deseases. KEY WORDS: a patient with cardiac desease, examinations, nursing diagnose, health education,a nurse

iii

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................... 1 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................... 1 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE................................................................................. 3 1.3 METODE DELA......................................................................................................... 3 2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA ..................................................................... 4 2.1 ZGRADBA SRCA IN OŽILJA TER ATEROSKLEROZA....................................... 4 2.2 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA ................................................... 8

2.2.1 Koronarna srčna bolezen .................................................................................. 8 2.2.2 Ateroskleroza vratnih in možganskih odvodnic ............................................... 9 2.2.3 Bolezni perifernih arterij................................................................................. 10

3 DEJAVNIKI TVEGANJA NASTANKA BOLEZNI SRCA IN OŽILJA ................ 11 4 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V KARDIOLOŠKEM KABINETU.................. 16

4.1 PREISKAVE ZA ODKRIVANJE SRČNO ŽILNIH BOLEZNI IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE ................................................................................................. 16

4. 1. 1Ultrazvok srca (UZ)........................................................................................ 16 4.1.2 Transezofagealni UZ srca (TEE)..................................................................... 17 4.1.3 Cikloergometrija.............................................................................................. 18 4.1.4 Spiroergometrija .............................................................................................. 21

4.2 PREISKAVE ODKRIVANJA SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI - SAMOSTOJNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE .................................................................................. 23

4.2.1 pletizmografija-vloga medicinske sestre ....................................................... 23 4.2.2. Gleženjsi indeksi (GI)-vloga medicinske sestre ............................................ 24 4.2.3 24-urni EKG- Holter....................................................................................... 25 4.2.4. 24 urni RR..................................................................................................... 27

4.3 NAJPOGOSTEJŠE NEGOVALNE DIAGNOZE PRI BOLNIKIH V KARDIOLOŠKEM KABINETU.................................................................................... 29

4.3.1 Otežkočeno dihanje ....................................................................................... 29 4.3.2 Zmanjšana funkcija srca ................................................................................. 30 4.3.3 Motnje srčnega ritma ...................................................................................... 30

5 PREDSTAVITEV KARDIOLOŠKEGA KABINETA .............................................. 33 6 RAZPRAVA................................................................................................................... 36 6.1 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE PREISKAV IN UVEDBA

ZDRAVSTVENE VZGOJE............................................................................................ 36 6.1.1 Izboljšanje kvalitete preiskave-vloga medicinske sestre ................................ 36 6.1.2 Uvajanje zdravstvene vzgoje-vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu.................................................................................................................... 37

7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 40 8 ZAHVALA ..................................................................................................................... 41 9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 42 10 PRILOGE...................................................................................................................... 45

iv

Iris Gradišnik Farasin: Vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu

1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugje po telesu. V razvitem svetu zato dobiva preprečevanje bolezni vse večji pomen. V ZDA so to spoznali pred nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate preventivnih ukrepov. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost zaradi teh bolezni pri ljudeh do 64. leta starosti zmanjšala kar za petnajst odstotkov. Slovenci prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja še vedno pogosto obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja (R. Acceto, M. Bulc, 2006 str. 16). Slika 1 Graf umrljivosti Slovencev v starosti od 54 do 64 let

Vir: R. Acceto, M. Bulc. Nevarnosti za srce in žilje. Krka, d.d., Novo mesto, 2006 Zaposleni in sodelujoči pri preiskavah srca in ožilja opažamo naraščanje števila bolnikov, obolelih za srčno-žilnimi boleznimi. Povečano število dejavnikov tveganja, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga s vplivom dednih dejavnikov so najpogosteje vzrok obolenja mlajših bolnikov, kar je tudi za našo družbo najbolj zaskrbljujoče. Naraščanje števila teh bolnikov posledično povečuje tudi potrebe po preiskavah, ki se opravljajo v Kardiološkem kabinetu, Oddelka za kardiologijo in angiologijo, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), Maribor.


2

Vzrok za naraščanje števila bolezni in preiskav lahko v veliki meri pripišemo neosveščenosti ljudi o zdravem načinu življenja, in o dejavnikih tveganja. Opažamo, da tudi v primeru bolezenskega dogodka na srcu ali ožilju ne opustijo škodljivih razvad. Problem neosveščenosti ljudi o dejavnikih tveganja podaljšuje čakalno dobo na preiskave srca in ožilja, ker za boleznimi obolevajo že mlajši ljudje, kar iz ekonomskega stališča pomeni velik strošek za našo družbo. Pričakuje se, da se bo pojav srčno-žilnih bolezni pojavil tudi v pozni starosti. V zvezi s tem problemom bomo poudarili vlogo medicinske sestre v Kardiološkem kabinetu, ki sodeluje pri preiskavah, nekaj pa jih tudi samostojno opravlja. Premajhno vlogo medicinske sestre opažamo na področju zdravstvene vzgoje, kjer je še veliko možnosti za izboljšave ob upoštevanju kadrovskih normativov. Predstavili bomo Kardiološki kabinet, preiskave, ki se v njem opravljajo ter vlogo medicinske sestre pri preiskavah. Poudarili bomo pomen zdravstveno vzgojne vloge medicinske sestre pri pripravi bolnika na preiskavo. Za boljše razumevanje potreb po določenih preiskavah srca in ožilja bomo predstavili funkcijo zdravega srca in ožilja ter preiskave s katerimi se bolezni odkrivajo. Zaradi naraščanje števila srčno-žilnih bolezni bomo poudarili še vlogo medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja.


3

1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE Namen diplomske naloge Predstaviti vlogo medicinske sestre v Kardiološkem kabinetu, kot zdravnikovo sodelavko pri preiskavah ter kot samostojno izvajalko preiskave. Samostojnost izvajanja določenih preiskav zahteva od medicinske sestre dodatna znanja, zato bodo ob vsaki predstavitvi preiskave ta znanja tudi opisana. Predstavljeni bodo tudi razlogi za izboljšanje zdravstveno-vzgojne vloge medicinske sestre v smislu priprave bolnika na preiskavo, npr. (cikloergometrija-psihična priprava na napor; transezofagialni ultra zvok-bolnik tešč) ter zdravstveno prosvetna dejavnost v smislu poučevanja bolnikov o dejavnikih tveganja. Cilji diplomskega dela

Predstaviti vlogo medicinske sestre v timu kardiološkega kabineta.

Predstaviti odvisno in neodvisno funkcijo medicinske sestre v kardiološkem kabinetu.

Predstaviti možnosti za zdravstveno vzgojno delovanje v kardiološkem kabinetu.

Predstaviti najpogostejše negovalne diagnoze s katerimi se srečujemo pri bolnikih,

ki prihajajo v kardiološki kabinet. 1.3 METODE DELA Uporabili bomo deskriptivno metodo dela. Na podlagi delovnih izkušenj, prebiranja večinoma tuje literature, internetnih virov in drugega, bomo ocenjevali kvaliteto dela medicinske sestre na področju zdravstvene vzgoje. V diplomski nalogi bomo upoštevali etični vidik priprave diplomske naloge z uporabo aktualne in verodostojne literature.


4

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA

2.1 ZGRADBA SRCA IN OŽILJA TER ATEROSKLEROZA

Glavna naloga srca in ožilja je preskrba telesa s kisikom in odstranitev odpadnih snovi iz telesa.

Organi in tkiva ne morejo preživeti brez zadostne preskrbe s kisikom in hranili, niti brez odstranjevanja odpadnih snovi. Vse našteto zagotavljajo obtočila. Ta obsegajo srce, krvne žile in kri, ki nenehno kroži. Večje žile se cepijo v manjše veje tja do najtanjših kapilar, kjer poteka živahna izmenjava snovi med krvjo in tkivi. Žile, ki kri odvajajo iz srca, imenujemo odvodnice ali arterije, tiste, po katerih se kri vrača vanj, pa dovodnice ali vene (Vene-Klun, 1996 str. 17). Pogled v preteklosti Srce je organ, ki ga je že iz davnine obdajala tančica skrivnosti. O njem so zapisali različna razmišljanja in modrovanja. Najstarejši zapisi izvirajo iz starega Egipta in navajajo, da je srce središče duševnosti in mišljenja. Stari Grki so bili prepričani, da je srce središče prirojene srčne toplote, kje se kri ogreva in prečiščuje, povezovali pa so ga tudi z mišljenjem, čustvovanjem in voljo. Anatomi iz Aleksandrije (4. do 3. stol. pred našim štetjem) so ga prvi pojmovali kot črpalko: desna polovica bi naj poganjala kri v vene, v levi polovici pa bi naj bil zrak (Zupanič-Slavec, 1996 str. 13). Pogled v sedanjosti Srce je votla mišica, velika približno kot pest, leži v prsnem košu, malo pomaknjena v levo. Če deluje učinkovito, se mora krčiti ritmično. To imenujemo srčni utrip. Obdobje krčenja imenujemo sistola, sledi premor približno 0,4 sekunde, ki ga imenujemo diastola oziroma raztezanje srca. Srce je sestavljeno iz dveh polovic, vsaka od njiju je razdeljena še na zgornji del ali preddvor in spodnji del ali prekat. Zgornji in spodnji del povezujejo zaklopke, ki se med utripi zapirajo in odpirajo ter tako preprečujejo, da bi kri stekla nazaj. Zaklopka med levim preddvorom in prekatom se imenuje mitralna zaklopka, ki ima dve loputki, v desni polovici pa leži trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. Drugi par zaklopk sestavljajo trije žepki, nameščeni pa sta na delu, kjer aorta in pljučna arterija zapuščata prekat. Ko se prekata skrčita, se pljučna in aortna zaklopka odpreta, da kri lahko steče naprej. Ko se ti zaklopki zapreta, se odpreta mitralna in trikuspidalna zaklopka ter omogočita, da kri steče iz preddvorov v prekata. Zapiranje srčnih zaklopk oddaja srčne tone, ki jih zdravnik posluša s stetoskopom. Za učinkovito delovanje srca se morajo njegovi različni deli krčiti v natančno določenem zaporedju. Omogočajo ga električni dražljaji, ki tečejo po srcu, izvirajo iz naravnega srčnega spodbujevalnika, ki ga sestavlja skupina specializiranih celic v steni desnega preddvora in jo imenujemo sinusni vozel. Iz njega se električni dražljaji širijo v oba preddvora, ki se sočasno skrčita.


5

Po posebnih prevodnih mišičnih vlaknih, nato z zakasnitvijo potujejo v stene prekatov, ki se skrčita nekoliko kasneje kot preddvori. Pri odraslem človeku v mirovanju znaša število srčnih utripov od 60 do 72 na minuto. Med telesno obremenitvijo, zaradi čustvene reakcije ali zaradi strahu pa se lahko utrip zviša celo na 160 do 180 utripov na minuto. Srce vsako minuto požene skozi telesni obtok vsaj 5 litrov krvi in vsak dan požene po žilah približno 7000 litrov krvi. (Zupanič-Slavec, 1996 str. 2) Slika 2: Zgradba srca

Vir: http://www.najnaj.net/clipart/srce.gif (23. 8. 2008) OŽILJE Ožilje sestavljata dva dela:

telesni ali veliki krvni obtok in pljučni ali mali krvni obtok

Telesni obtok se začenja v levi srčni polovici, ki sprejema s kisikom bogato kri in jo skozi aorto črpa po vsem telesu. Velike arterije, ki izhajajo iz aorte, se razvejujejo do manjših arterij, imenovanih arteriole. Te preidejo v mrežo tankih kapilar, kjer poteka izmenjava hranil in odpadnih snovi. S kisikom revna kri teče po kapilarah v venule, odtod v vene in po dveh velikih venah v desno srčno polovico, ki jo črpa v pljučni ali mali krvni obtok. V kapilarah, ki potekajo v pljučnih mešičkih, kri odda ogljikov dioksid in sprejme kisik. Z njim obogatena se vrača po pljučnih venah v levo srce. Med mirovanjem kroži kri skozi pljučni in telesni krvni obtok približno eno minuto. Dolžina široko razpredenega človeškega ožilja je tolikšna, da bi z njim zemljo obkrožili dva in polkrat. Sestavlja ga približno 54 milijonov arterij, približno 95 milijonov ven in 3,5 milijard razvejanih kapilar.


6

Arterije Vse krvne žile, ki vodijo kri od srca, imenujemo odvodnice ali arterije. Njihovo steno sestavljajo tri plasti:

Notranja plast (intima) je gladka, sestavlja jo sloj medsebojno tesno povezanih celic,

Srednjo plast (medijo) sestavljajo gladke mišične celice in elastična vlakna, Zunanja plast (adventicija) je iz nežnega veziva, ki žile povezuje z okolico. V njej

potekajo tudi živci in drobne žile, ki prehranjujejo žilno steno. Stene velikih arterij, ki izhajajo iz aorte, imajo veliko elastičnih vlaken, zato vzdržijo visok tlak, obenem pa elastičnost sten zmanjša razlike med najvišjim in najnižjim tlakom, ki nastane v arterijah zaradi cikličnega delovanja srca. Stene malih arterij so pretežno iz gladkega mišičja, ki ga oživčujejo vegetativni živci. Krčenje tega mišičja spreminja svetlino arteriol, kar uravnava dotok krvi v različne organe glede na njihove potrebe. Kapilare Kapilare ali lasnice so zelo tanke. Človeško telo premore približno 3,5 milijard kapilar, ki v telesnih organih in tkivih oblikujejo fino omrežje. Kapilarna stena je sestavljena iz ene same plasti celic. Med celicami so majhne odprtine, skozi katere lahko prehajajo kisik, ogljikov dioksid, voda in drugi majhni delci, ne pa plazemske beljakovine. Skozi te drobne odprtine poteka izmenjava hranil in odpadnih snovi med krvjo in celicami. Vene Žile, po katerih se kri vrača iz različnih organov v srce, imenujemo dovodnice ali vene. Po večini ven teče deoksigenirana kri. Izjemi sta pljučni veni, po katerih teče oksigenirana kri iz pljuč v levo stran srca. Venske stene so sestavljene podobno kot arterijske, le da so tanjše, ker vsebujejo manj mišičnih in elastičnih vlaken. Če so prazne, se sesedejo, medtem ko arterije ostanejo odprte. Notranja venska plast tvori žepkaste zavihke, ki delujejo kot zaklopke. Vene potekajo v glavnem podobno kot arterije z izjemo obeh votlih ven. Poleg ven, ki spremljajo arterije, imamo še podkožne vene, ki jih na rokah in nogah lahko vidimo. Kri se skozi vene vrača pod nizkim tlakom. Potiskati jo pomaga krčenje in sproščanje mišic med gibanjem. Žepkaste zaklopke v stenah ven pa zagotavljajo, da kri teče v pravi smeri, proti srcu in preprečujejo, da bi tekla nazaj (Vene-Klun, 1996, str.21-24)


7

ATEROSKLEROZA Pred pol stoletja ni bilo toliko ateroskleroze, kot je danes. Takrat so le redko zboleli za srčnim infarktom, zdaj pa je množična bolezen. Poraja se slutnja, da se je moralo nekaj zgoditi v načinu življenja. Za aterosklerozo obolevajo ljudje v vseh življenjskih obdobjih. Posledice so najizrazitejše v srednjih letih, na višku ustvarjalnosti. Kaj se pravzaprav dogaja v steni arterij, da je bolezen tako nevarna? Znano je, da je odvodnična stena sestavljena iz treh plasti, notranje, srednje in zunanje. Notranjo sestavlja plast aktivnih in občutljivih celic. V srednji plasti so vlakna gladkih mišic, na katere ne moremo vplivati z voljo. Zunanja plast je nekakšna žilna ovojnica iz rahlega veznega tkiv in drobnih žilic, ki prehranjujejo žilno steno. Ateroskleroza se začne z okvaro celic notranje plasti. Vzrokov za okvaro je več:

Nekateri domnevajo, da oslabi varovalni sistem, katerega naloga je ohranjati notranjo plast odvodnice gladko.

Znano je, da je visok krvni tlak močan nevarnostni dejavnik. Notranja plast je stalno pod nenormalnim pritiskom, ki povzroči poškodbo celic.

Ne smemo spregledati mehaničnega vzroka. Na krivinah in razcepiščih odvodnic se krvni tok nekako vrtinči in udarja ob steno, pojavljajo se strižne sile.

Med najbolj škodljive kemične snovi sodijo ogljikov monoksid (kajenje), škodljivi holesterol LDL, (predvsem oksidiran) in nekateri še ne dovolj raziskani oksidanti.

Novejše raziskave kažejo na vse večjo vlogo lokalnega vnetja notranje žilne ovojnice.

Skratka napadalcev notranje plasti odvodnic je veliko. Nekatere že poznamo, drugih še ne. Do določene mere se lahko bojujemo le proti mehaničnim in kemičnim vzrokom tako, da vzdržujemo normalen krvni tlak in ne kadimo cigaret. Ko je notranja plast celic okvarjena, je odprta pot v žilno steno. Vanjo začno vstopati maščobam podobne snovi, zlasti škodljivi holesterol LDL in krvne ploščice. Žilna stena se odzove na vdor tujkov z vnetno reakcijo. Na tem mestu se začne porajati aterosklerotična leha (aterom), v kateri je kašasta vsebina, ki jo sestavljajo različne žive in odmrle celice, holesterol, vezno tkivo in kasneje še vitre gladkih mišic iz srednje plasti. Nazadnje se v leho nalagajo še kalcijeve soli. Z opisom aterosklerotične lehe in njene vsebine smo se približali razlagi imena ateroskleroza. Grška beseda athere pomeni kaša. To je že omenjena vsebina lehe. Skleros pa pomeni trd, otrdel. K otrdelosti žilne stene pripomore vezno tkivo in vložki kalcijevih soli. Kakšna je usoda aterosklerotične lehe? Leha lahko počasi raste in vse bolj in bolj zožuje svetlino odvodnice. S staranjem postaja tudi trša, ker se v njej razrašča vezno tkivo in kopičijo kalcijeve soli. Slabše je, če leha poči. Vsebina se izprazni v kri, ki jo raznese po telesu. Zgodi se, da delci zamašijo drobno oddaljeno odvodnico. Na mestu, kjer je leha počila, ostane razjeda, idealno mesto za nastanek krvnega strdka. Ta lahko zamaši prizadeto odvodnico (Jerše, 1996, str. 142-143).


8

Popolno zaprtje arterije največkrat povzročijo krvni strdki, ki nastanejo na spremenjenih zgornjih plasteh aterosklerotičnih tvorb. Zaradi nenadnega zaprtja arterije ni več zadostne oskrbe s kisikom in hranilnimi snovmi. Če oskrba s krvjo ni hitro vzpostavljena, lahko odmre tisti del tkiva, ki ga žila oskrbuje. Tak dogodek se na srcu izrazi kot infarkt, če pa so prizadete arterije, ki oskrbujejo možgane, nastopi kap (Schwandt, Richter, Pospicil, 2000, str. 7). Aterosklerotičen proces je dolgotrajen dinamičen proces, ki se prične že v otroški dobi in se pri odraslem razvija naprej. Dolgo časa ostaja ateroskleroza neopazna, dokler ne pride do zapletov (bolečine za prsnico, srčnega infarkta, možganske kapi, motenj krvnega obtoka v spodnjih udih) (http://www.ezdravje.com/si/etc/emesecnik/2004/?v=em23, 17. 6. 2008). Slika 3 : Aterosklerotični proces

Vir: http://www.ezdravje.com/si/etc/emesecnik/2004/?v=em23 (17. 6. 2008) 2.2 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA 2.2.1 Koronarna srčna bolezen Koronarna bolezen je daleč najpogostejša in najpomembnejša oblika ishemične srčne bolezni. Gre za kronično bolezensko dogajanje, ki napreduje počasi in pritajeno ter prizadetemu tudi več desetletij ne povzroča nobenih težav. Osnova koronarne bolezni je ateroskleroza. Njenega enovitega vzroka še vedno ne poznamo. Poznamo pa določena stanja, ki so z njo močno povezana oziroma se precej neposredno vpletajo v njen nastanek,


9

napredovanje in pojav zapletov. Ta stanja imenujemo dejavniki tveganja. Na nekatere, kot so starost, spol in dedna nagnjenost, ne moremo vplivati. Med najpomembnejše, na katere lahko vplivamo, pa spadajo kajenje, telesna nedejavnost, debelost, nenormalne vrednosti krvnih maščob (predvsem holesterola), sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak. Aterosklerotično prizadetost koronarnih arterij imenujemo koronarna srčna bolezen. Zožitev žile, ki jo povzroči aterosklerotična leha, lahko v neugodnih okoliščinah in ponavadi nenadoma tudi povsem zapre žilo. Pokaže se lahko kot angina pektoris (predvsem kot stabilna ali nestabilna), srčni infarkt ali nenadna smrt. Tudi pomembna koronarna bolezen lahko poteka brez simptomov; govorimo o nemi ishemiji. (Fras, 2001, str. 23-24). Angina pektoris je ime za bolečino v prsih, ki se pojavi zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici. Najpogostejši sprožilci bolečine so telesni napor, mraz, strah, neprijetna novica in obilen obrok hrane. Bolečina traja do 5 minut. Pomirjujoči dejavnik je počitek. Če bolečina ne preneha in traja več kot 15 minut, je resno opozorilo, da je kaj hujšega (srčni infarkt) (Jerše, 1998, str. 25-26). Srčni infarkt – zapora koronarne arterije ali katere izmed njenih vej privede do odmrtja tistega predela srčne mišice, ki mu je prizadeta žila dovajala kisik ter hranila. Zaporo običajno povzroči nastanek krvnega strdka v kritično zoženem žilnem odseku, lahko tudi zgolj huda zožitev. Infarkt se lahko razvije nenadoma, tako med mirovanjem kot med naporom. Bolnik, ki ga doživi je ponavadi že prej imel angino pektoris, čeprav je lahko srčni infarkt tudi prva pojavna oblika koronarne bolezni (Turk, 1996, str. 73). Nenadna smrt je nepričakovani dogodek, ko se človek zgrudi in umre prej kot v eni uri. Domačih statističnih podatkov nimamo, predvidevamo pa, da je pri nas nenadnih smrti od 3000 do 5000 letno. Človek umre nenadno iz različnih vzrokov. Ker je zastoj srca pri ishemični srčni bolezni najpogostejši vzrok smrti, uvrščamo to bolezen med posledice ateroskleroze (Jerše, 1998, str. 35). 2.2.2 Ateroskleroza vratnih in možganskih odvodnic Možgani so nežen in zelo občutljiv organ, ki zahteva dobro prekrvavitev in prehrano z glukozo. Za preskrbo s kisikom in hrano skrbita notranji vratni in vretenčni odvodnici. Možganske odvodnice leve in desne strani so med seboj povezane, da je prekrvavitev možganov enakomernejša. Zavedati se moramo, da samo nekajminutna slaba preskrba s kisikom vodi do trajne okvare možganskih celic.


10

Možganska kap je posledica zamašitve ene izmed možganskih odvodnic s krvnim strdkom. Ta nastane bodisi v sami aterosklerotični žili (tromboza) ali priplava od drugod in žilo zamaši (embolija). Strdek se najprej odtrga nekje v vratni odvodnici, včasih priplava celo iz levega prekata. Razumljivo je, da propade tisti del možganov, ki ne dobi več krvi. V ospredju je delna ali popolna ohromelost po nasprotni strani telesa, kot je zapora v možganih. Kakšna je usoda možganske kapi? Odvisna je od obsežnosti možganske okvare. Nekateri so že po enem mesecu skoraj zdravi, večina ima posledice v obliki lažje ali težje invalidnosti. Približno ena četrtina bolezni ne preživi. Možganska krvavitev je posledica razpoka možganske odvodnice nekje v notranjosti možganov. Praviloma imajo bolniki z možgansko krvavitvijo visok krvni tlak. Prav ta je glavni krivec, da se je aterosklerotična odvodnica raztrgala. Preživeli potrebujejo dolgo rehabilitacijo. Večinoma ostanejo invalidi. Umrljivost je še večja kot pri možganski kapi (Jerše, 1998, str. 19-21). 2.2.3 Bolezni perifernih arterij Arterije najpogosteje prizadene ateroskleroza. Zanjo so značilne spremembe v notranji plasti arterijske stene. Prva sprememba je prepojitev žilne stene z maščobami. Kasneje začnejo nastajati holesterolski kristali, medtem ko celice, ki obdajajo notranjo površino žile, postopoma propadajo. Pri zelo napredovali bolezni se na spremembi pojavi razpoka, na njej pa razjede. Na neravno žilno površino se odlagajo krvne ploščice (trombociti), kri se začno tudi strjevati in razvije se krvni strdek (tromb). Nastali strdek lahko povsem zamaši žilo in onemogoči pretok krvi, kar v možganskih arterijah povzroči možgansko kap, v koronarnih srčni infarkt, v arterijah na nogi pa odmrtje dela ali celo celotne noge (gangrena) (Poredoš, 2001, str. 127).


11

3 DEJAVNIKI TVEGANJA NASTANKA BOLEZNI SRCA IN OŽILJA V medicini so dejavniki tveganja škodljivi mehanizmi, ki pogojujejo nastanek nekaterih obolenj. Človek z dejavniki tveganja zboli pogosteje in prej, kakor človek, ki teh dejavnikov nima. Zaradi zaskrbljujočega porasta obolenj srca in ožilja so strokovnjaki pospešili raziskave vzrokov in pogojev za razvoj teh bolezni. Te raziskave so pokazale statistično podprto dejstvo, da doletita srčni infarkt ali možganska kap ljudi z več dejavniki tveganja pogosteje kakor ljudi z zdravim srcem in ožiljem (Wolff, 1984,str.11). Nekaj dejavnikov je takih, na katere ne moremo vplivati. To so pogostost ateromov in njihovih komplikacij narašča s starostjo, moški so bolj ogroženi od žensk, bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v družini sorodnike, ki so imeli koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti relativno mladi. Veliko dejavnikov pa je takih na katere lahko odločno vplivamo sami ali s pomočjo zdravnika (Accetto, Bulc, 1999, str. 4):

Kajenje, Debelost, zvišana raven holesterola, duševna obremenitev-stres, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, čezmerno pitje alkoholnih pijač, telesna nedejavnost, družinsko pojavljanje bolezni srca in ožilja.

Kajenje Raziskave kažejo, da v razvitem svetu kajenje upada, v nerazvitem svetu pa raste. Med škodljivostmi, ki jih vsebuje cigaretni dim, naj omenimo samo tri: nikotin, monoksid in katranske snovi. Nikotin je živčni strup, ki deluje neposredno na krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje hitrost utripanja srca. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju cigarete. Ta plin dobesedno izpodriva kisik iz rdečih krvnih telesc. Kri je torej manj nasičena s kisikom, ki jo tako osiromašeno dobivajo organi, med njimi tudi srčna mišica. Raziskave so potrdile, da ogljikov monoksid okvari notranjo plast žile in s tem ustvari pogoje za razvoj ateroskleroze (Jerše, 1996,str.142).


12

Debelost Debelost je samostojen dejavnik tveganja, hkrati pa vpliva na pogostejše pojavljanje drugih: zvišanega krvnega tlaka, zvišanih krvnih maščob in sladkorne bolezni. Debelost je v glavnem posledica energijsko in količinsko preobilne hrane in premajhne telesne aktivnosti. Za oceno čezmerne telesne teže uporabljamo indeks telesne mase (ITM), ki določa razmerje med telesno maso v kg in višino v metrih na kvadrat in ga izražamo v kg/m2 (Zorko, 1996, str. 58). Povečana telesna teža pomeni tudi povečan volumen maščobe v krvi, poveča se volumen krvi in drugih telesnih tekočin. Zaradi preobremenjenosti srca se zadebeli mišična stena. Poviša se krvni tlak, žile se zaradi maščobe, ki se nabira v stenah zožijo, (ateroskleroza). Gibanje takšnemu človeku povzroča težave, postane nedejaven in če sočasno ne zmanjša vnosa hrane se telesna teža še poveča in dodatno bremeni srce (Sentočnik, 2001, str. 6). Klasifikacija debelosti, preglednica 1. Presnovni sindrom Presnovni sindrom ima več imen: metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence. To so tri različna imena, ki pa poimenujejo isto obolenje, katerega ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja. Skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni so:

trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in

zvišana vrednost trigliceridov). Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki, zato je pomembno, da presnovni sindrom prepoznamo in ga primerno zdravimo.


13

Preglednica 1: Klasifikacija debelosti Vir: Svetovna zveza za srce - WHF(World Heart Federation). Http://med.over.net/za_srce/aktualno/tretji_svetovni_dan_srca.htm (21. 7. 2008) Zvišana raven holesterola Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden izmed najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze. Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, (prevelika sinteza-ustvarjanje v telesu), razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali arterijskih pretočnih motenj nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega se zmanjša tudi nevarnost za možgansko kap in zapore žil (arterij) nog. Prav in koristno bi bilo, če bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo. V preiskavah je bilo ugotovljeno, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. To kaže, da živimo Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo se namreč da uspešno zmanjšati količino holesterola v krvi (Cevc, Bulc, 2001, str. 2-3). Obstaja več vrst holesterola, znani sta zlasti dve od njih: lipoproteini nizke gostote, ki jih pišemo s kratico LDL (low density lipoproteins), lipoproteini visoke gostote, ki jih pišemo z kratico HDL (high density lipoproteins).

Stanje prehranjenosti ITM kg/m2 Ogroženost zdravja podhranjeni do 18,9 zvečana normalno hranjeni 19,0-24,9 normalna prekomerno hranjeni 25,0-29,9 zvečana debelost prve stopnje 30,0-34,9 velika Debelost druge stopnje 35,0-39,9 zelo velika debelost tretje stopnje 40,0 in več


14

V žilnih stenah se odlagajo lipoproteini LDL, od tam pa jih odnašajo lipoproteini HDL. Zato je dobro, da imamo čim manj prvih in čimveč drugih. Zaradi njihove škodljivosti se je lipoproteinov LDL prijel vzdevek slabi, škodljivi, nevarni holesterol in lipoproteinov HDL vzdevek dobri, varovalni, zaščitni holesterol (Cibic, 2000, str. 8). Priporočljive vrednosti holesterola so prikazane v preglednici 2. Preglednica 2: Priporočljive vrednosti holesterola

Priporočljiva vrednost holesterola Vrednost v mol/l celokupni holesterol pod 5,0 mmol/l

LDL holesterol pod 3,0 mmol/l HDL holesterol nad l,2 mmol/l

Vir: Tatjana Zorko: Živimo s srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja, Slovenije, 2001, str. 49. Duševna obremenitev (stres) Duševne obremenitve vplivajo na obtočila, vendar zdravja ne ogrožajo, dokler smo jim psihično kos. Pozitivni stres nas vzpodbudi in motivira, negativni stres pa nas izčrpava, povzroča občutek preobremenjenosti, poslabšuje odpornost in vodi do različnih bolezenskih stanj, ki povečujejo ogroženost za obolenje srca in ožilja. Negativnemu stresu bi se morali izogniti, kolikor je le mogoče. Pomembno je, da si vzamemo čas za sprostitev (Zorko, 1996, str. 60). Visok krvni tlak Krvi tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (zgornji) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v ožilje, in diastolični (spodnji) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Optimalni krvni tlak je 120/80 mm Hg. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak enak ali višji kot 140/90 mmHg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika z visokim krvnim tlakom pa je odvisna tudi od višine krvnega tlaka (Acceto, Bulc, 2005, str. 2).


15

Slika 4: klasifikacija krvnega tlaka

Vir: R. Acceto, M. Bulc. Visok krvni tlak-arterijska hipertenzija. Krka, d.d., Novo mesto, 2005) Zvišan krvni tlak (hipertenzija) zelo obremenjuje celoten krvni obtok, srce in žile. Lahko traja več let, ne da bi se ga bolnik sploh zavedal, saj dolgo ne povzroča nobenih težav. Ko jih bolnik začuti, utegne biti že pozno. Prvi znaki težav so bolečine pri srcu (angina pektoris), motnje spomina, vrtoglavice in šumenje v ušesih, pozneje pa lahko sledi srčni infarkt, možganska kap ali odpoved ledvic. Zelo pomembno je, da si vsakdo že tedaj, ko nima težav, redno meri krvni tlak. Osnova zniževanja krvnega tlaka je zdrav življenjski slog, ki vključuje naslednje ukrepe: opustitev kajenja, omejitev uživanja alkoholnih pijač, omejeno uživanje soli, gibanje. Če se kljub zdravemu življenjskemu slogu krvni tlak ne zniža, je potrebno zniževati krvni tlak z zdravili (Cibic, 2001, str. 8). Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) Framinghamska raziskava pravi, da se pri vsakem drugem sladkornem bolniku prej ali slej pokažejo motnje v prekrvavitvi srčnih venčnih žil in ga zato ogroža infarkt. Pri sladkornih bolnikih je visok krvni tlak precej bolj pogost, kakor pri nediabetikih iste starosti. Nagnjenost sladkornih bolnikov k obolenjem koronarnih žil pojasnjuje tudi visok krvni tlak. Še tesneje so povezane nezdravljena ali nezadovoljivo zdravljena sladkorna bolezen in arterijske motnje prekrvavitve nog, ki vodijo do gangren in odmiranja posameznih prstov na nogah. (Wolff, 1984, str. 15)


16

4 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V KARDIOLOŠKEM KABINETU

4. 1 PREISKAVE ZA ODKRIVANJE SRČNO ŽILNIH BOLEZNI IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE

4. 1. 1Ultrazvok srca (UZ) Preiskava z ultrazvokom ima danes pri odkrivanju in spremljanju bolezni srca in ožilja izredno pomembno mesto. Ultrazvok, ki ga uporabljamo pri preiskavi, nastaja v t. i. piezoelektričnih kristalih, ki obenem delujejo kot sprejemnik odbitih ultrazvočnih valov. Kristali so v posebnem pretvorniku (držalu), ki ga zdravnik prisloni na preiskovančev prsni koš. Oddani ultrazvok se širi skozi tkiva in se na meji med posameznimi deli odbije. Kristali zaznajo odbite valove, računalnik pa jih obdela in na zaslonu prikaže. To je neinvazivna in neboleča ter varna (tudi za nosečnice) preiskava, tako da jo lahko brez pomislekov večkrat ponavljamo kadar je to potrebno. Z ultrazvočno preiskavo zelo natančno (na milimeter ali dva) izmerimo velikost vseh srčnih votlin in debelino srčnih sten. Zlasti pomembna je preiskava za opazovanje srčnih zaklopk na katerih z njo zlahka ugotovimo različne bolezenske spremembe. Čeprav redko pa se z to preiskavo najdejo tudi tumorji v srcu. Večino teh bolezni bi težko ugotovili s kakšno drugo preiskavo.

S preiskavo UZ se ocenjuje stanje in delovanje: srčne zaklopke, njihova struktura in gibljivost; perikard, njegova debelina; votline, njihova velikost in gibanje; drugo.

Slika 5: Preiskovalna soba z aparatom za ultrazvočno preiskavo

Vir: http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (26. 7. 2008)


17

Vloga medicinske sestre pri ultrazvočni preiskavi: Naroči pacienta na preiskavo, mu dodeli ustrezen termin, ki je lahko reden in

odvisen od števila predhodnih naročenih ali pa nujen, kar je na napotnici posebej označeno. Pacientu na kratko razloži preiskavo in ga potrebno telesno pripravo nanjo.

Na dan preiskave in s spoštovanjem vrstnega reda povabi medicinska sestra pacienta v preiskovalno sobo v kateri se opravlja preiskava. Bolnik se v skladu z njenimi navodili sleče do pasu, uleže na preiskovalno mizo, levo roko položi za vrat in se obrne na levi bok tako, da je prsni koš nad izrezom, ki je v preiskovalni mizi. Takšen položaj pacienta omogoča preiskovalcu (zdravniku-specialistu), da opravi preiskavo iz vseh potrebnih projekcij.

4.1.2 Transezofagealni UZ srca (TEE) TEE se opravi takrat ko se z običajni ultrazvokom ne more diagnosticirati. Razlogi so različni in v skladu s priporočilom zdravnika, ki je pacientu to preiskavo priporočal. Ponavadi se izvede takrat, ko se z običajnim ultrazvokom ne vidi jasno vsa dogajanja. Preiskava se opravi skozi požiralnik (vstavi se sonda) in je za pacienta veliko bolj neprijetna od običajnega ultra zvoka. Najbolj pogoste indikacije, ko se zdravnik odloči za TEE so:

obstoj suma na endokarditis (vnetje srčnih zaklopk); sum na ASD (defekt preddvornega pretina)ali VSD (defekt prekatnega pretina); sum na krvni strdek (tromb) v levem preddvoru; in druge.

Slika 6: Prikaz prostora kjer se opravlja TEE in sonde za TEE

Vir: Gradišnik Farasin Iris, 2008.


18

Vloga medicinske sestre pri preiskavi TEE: Naroči bolnika na preiskavo in mu hkrati z dodelitvijo ustreznega termina izroči obrazec na katerem je pojasnilo preiskave z izjavo o seznanitvi in strinjanju s preiskavo. To izjavo pacient podpisano izroči medicinski sestri na dan preiskave (pristopna izjava v prilogi).

Preiskovancu preden pričnemo pripravo na preiskavo razložimo celoten potek. Pred preiskavo medicinska sestra uvede pacientu venozno kanilo, da med preiskavo

lažje apliciramo potrebna zdravila ali druge preparate. Preiskovanca prosimo, da odstrani zobno protezo in se uleže na bok. Namestimo mu elektrode za EKG, ga pokrijemo z rjuho in mu okrog glave

namestimo zaščito. Grlo mu omrtvičimo z lokalnim anestetikom Xylocain pršilom, v žilo pa prejme

terapijo po naročilu zdravnika-ponavadi zdravilo za umiritev in proti bruhanju. Ves ta čas pa se z preiskovancem pogovarjamo, ga bodrimo in tolažimo. Nato zdravnik še enkrat razloži preiskovancu kako bo preiskava potekala , ga prosi

za pomoč in sodelovanje in nato uvede sondo. Med zobe preiskovanca vstavimo ustnik, da ne stiska in poškoduje sonde.

Zdravnik opravlja preiskavo, ki traja različno dolgo, nekje od 5-25 minut odvisno od indikacije. Ko je preiskava končana, se sonda izvleče iz požiralnika.

Mehanično očistimo sondo in jo potopimo v razkužilo za 20 minut. Bolniku pomagamo, da se uredi, odstranimo mu tudi venozno kanilo.

Preiskovancu po preiskavi še odsvetujemo uživanje hrane in pijače najmanj dve uri ter vožnjo avtomobila.

4.1.3 Cikloergometrija Obremenitveno testiranje kljub številnim tehnološkim napredkom še vedno ohranja pomembno vlogo v diagnostiki koronarne srčne bolezni pri bolnikih, ki imajo nepojasnjene bolečine v prsnem košu (še posebej med naporom) ali pa sodijo v ogroženo skupino zaradi družinske obremenjenosti in prisotnosti ostalih dejavnikov tveganja. Enako testiranje lahko uporabimo tudi za izzivanje motenj srčnega ritma. Pri bolnikih z že znano boleznijo srca in ožilja uporabljamo obremenitveno testiranje za ovrednotenje uspeha zdravljenja, oceno telesne zmogljivosti, (oceno delazmožnosti) pa tudi v napovedne namene. Obremenitveno testiranje ima pomembno mesto v rehabilitaciji srčnih bolnikov, še posebej bolnikov s srčnim popuščanjem Uporabljamo pa ga tudi za oceno telesne pripravljenosti in opredeljevanja uspešnosti kondicijskih priprav športnikov (Poles, 2001). Obremenitveno testiranje je cenovno dostopno, dokaj nezahtevno in ob ustrezno usposobljeni ekipi, ki ga izvaja, dokaj varna preiskava. Vsekakor pa moramo za določeno varnost poskrbeti ob vsaki izvedeni preiskavi. Vedno mora biti pripravljen in dnevno pregledan reanimacijski voziček. Obremenitveno testiranje izvaja diplomirana medicinska sestra in zdravnik.


19

Diplomirana medicinska sestra mora imeti določena dodatna znanja in to so:

Usmerjeno znanje interne medicine, predvsem s področja kardiologije. Poznavanje osnov EKG in patoloških sprememb v EKG. Znanje o delovanju zdravil in način aplikacije zdravil, ki se uporabljajo

v kardiologiji. Veščine temeljnih postopkov oživljanja. Uporaba defibrilatorja. Zdravstveno vzgojno delo z bolniki. Poznavanje tehničnih in fizikalnih načel delovanja aparatov, vzdrževanje le-teh. Poznavanje usmerjenih računalniških programov.

Kadar opravljamo obremenitveno testiranje moramo poznati indikacije in kontraindikacije za opravljanje le-tega. Poznamo absolutne in relativne kontraindikacije za opravljanje obremenitve na kolesu. Absolutne kontraindikacije za obremenitveno testiranje

akutni srčni infarkt (pred dvema dnevoma) nestabilna angina pektoris nenadzorovane motnje srčnega ritma težka simptomatska aortna stenoza nenadzorovano srčno popuščanje akutna pljučna embolija ali pljučni infarkt akutni miokarditis ali perikarditis (Poles 2001)

Vir: Poles 2001, str.20. Relativne kontraindikacije za obremenitveno testiranje

stenoza levega koronarnega debla ali njen ekvivalent srednje huda aortna stenoza elektrolitsko neravnotežje huda arterijska hipertenzija tahiaritmija ali bradiaritmija hipertrofična kardiomiopatija in ostale oblike obstrukcije iztočnega

trakta duševna ali telesna prizadetost, ki onemogoča telesno aktivnost AV-blok visoke stopnje

Vir: Poles 2001, str. 20.


20

Slika 7: Primer preiskovalne sobe za obremenitveno testiranje

Vir: http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (21. 7. 2008) Vloga medicinske sestre pri obremenitvenem testiranju Pri obremenitvenem testiranju je vedno prisotna posebej usposobljena diplomirana medicinska sestra z dodatnimi znanji. Njene naloge so psihična in fizična priprava ter sodelovanje pri preiskavi z zdravnikom. Njene glavne naloge:

Ob vstopu v prostor se pacientu predstavimo in mu razložimo kako se naj pripravi: sleče oblačila do pasu, po želji se preobleče v udobnejši spodnji del oblačila, prav tako v udobnejšo obutev, ki jo prinese s seboj.

V času ko se pacient pripravlja medicinska sestra preveri ambulantni karton, napotnico, podpisano soglasje (v prilogi) ter vpiše potrebne podatke v računalniški program.

Pacient se nato uleže na ležišče, kjer mu namestimo elektrode za EKG (elektrokardiogram). Tako nameščene so v celotnem postopku obremenitve.

Med nameščanjem elektrod in manšete za merjenje krvnega pritiska se s pacientom pogovarjamo, tako, da vzpostavimo sproščen odnos.

Nato se dokončno pripravi protokol obremenitve. Nato poteka obremenitev po tem naprej določenem protokolu, ves čas diplomirana medicinska sestra spremlja tehnično plat izvedbe obremenitve: meritev krvnega tlaka, hitrost poganjanja kolesa, EKG ter opazuje bolnika: barva kože, dihanje, mimika.

Preiskava poteka običajno v treh ali štirih stopnjah redkeje tudi v več stopnjah. Kolo je potrebno poganjati enakomerno, zato moramo ta ritem tudi opazovati in pacienta opozarjati, če vrti prehitro ali prepočasi. Vsaka stopnja je težja in upor v pedalih je večji, vendar mora vrteti vedno v enakem ritmu.


21

Med vsako stopnjo avtomatski merilec izmeri krvni tlak, mi ga pa vpisujemo v posebno tabelo (v prilogi).

Vzrok za prenehanje je dosežena predvidena obremenitev (težavnostna stopnja po kriterijih starost, leta, spol, višina), bolečine v prsnem košu (stenokardija), vrtoglavica, povišan krvni tlak nad dovoljenim, določena obremenitev (5 met-ov po infarktu miokarda) ter druga stanja. Pacienta pred preiskavo poučimo, da nas mora med poganjanjem kolesa opozarjati na vsako spremembo počutja: vrtoglavica, bolečine, slabost …

Ko je preiskava končana, ker doseže bolnik svojo normo ali obremenitve ne zmore več, medicinska sestra poskrbi, da se bolnik uleže, nakar ga opazuje minimalno šest minut oz. do povrnitve EKG-ja v prvotno stanje in se z njim pogovarjamo. To je tudi čas, ki ga posvetimo zdravstveno vzgojni dejavnosti:

o nasveti o prehrani, o nasveti o telesni aktivnosti, o nasveti o rednem jemanju predpisane mu terapije, o nasveti o napačnih razvadah in o prenehanju s temi (kajenje ...).

Ko zaključimo, se bolnik uredi in obleče, povemo mu, da mora še nadaljnjih dvajset minut počivati v čakalnici in nam sporočiti, če bi se počutil slabo. V tem času lahko še vedno pride do nevarnih motenj ritma, ishemije ali drugih nezaželenih reakcij po preiskavi. Ko mine še teh dvajset minut, je preiskava zaključena in bolnik lahko odide.

4.1.4 Spiroergometrija Spiroergometrija je metoda, s katero določamo nekatere kazalce dihalne in presnovne funkcije med telesno obremenitvijo. Za določanje teh parametrov uporabljamo analizo izdihanega zraka, v nekaterih primerih pa tudi preiskave krvi. Spiroergometrija se uporablja kot dodatek k standardnemu obremenilnemu testu, ki je v kardiologiji že uveljavljen, njegova izvedba je do neke mere pri nas standardizirana, za prikaz rezultatov naj bi se uporabljal enotni obrazec. Razen protokola obremenitve so nekateri postopki predpisani z navodili proizvajalca in so vezani na določen tip aparata. Nekateri postopki pa so skupni vsem, tako izračuni vrednosti, interpretacija itd. Pri spiroergometriji poteka postopek tako:

Vloga medicinske sestre-priprava aparata za spiroergometrijo Aparat za spiroergometrijo je sestavljen iz treh merilnih enot: O2 analizatorja, CO2 analizatorja ter merilca pretoka. Vse meritve stalno beleži računalnik. Aparat umerimo z znano od proizvajalca predpisano plinsko mešanico, merilec pretoka pa z ročno ali avtomatsko 3l brizgo. Izmerjene vrednosti koncentracije analizatorjev se primerjajo z vrednostmi v mešanici in v primeru nedovoljenega odstopa avtomatsko, pri nekaterih aparatih tudi ročno popravijo. Test kalibracije (umerjanje) se dnevno registrira in če je potrebno kasneje uporabi za korekcijo izmerjenih vrednosti.


22

Kalibracija je obvezna vsak dan pred začetkom uporabe aparata. V primeru nezanesljivega rezultata tudi med posameznimi meritvami.

Vloga medicinske sestre-priprava preiskovanca in izvedba testa Preiskovancu še enkrat razložimo postopek testiranja, kljub temu, da dobi ob naročilu navodilo in pojasnilo, katero podpisano kot izjavo volje-pristanek na preiskavo izroči medicinski sestri pred preiskavo. Odločitev o indikaciji in kontraindikaciji za test je v pristojnosti zdravnika. Za spiroergometrijo veljajo enake kontraindikacije kot za običajen obremenilen test. Strožje se presoja primernost izvedbe teste pri pacientih z MRSA, ESBL, BK pozitivne bolnike, pri katerih je test možno izvesti le izjemoma.

Preiskovanca obremenimo na cikloergometru ali tekoči preprogi. Trajanje testa naj bo 10-12 minut, saj pri daljši obremenitvi na rezultat pomembno vpliva preiskovančeva vzdržljivost. Izdihani zrak zbiramo preko obrazne maske ali ustnika. Pri tem je pomembno, da maska dobro tesni, pri uporabi ustnika pa ne smemo pozabiti kljuke za nos. Vzorec izdihanega zraka za analizo zbiramo pri ustih, glede na uporabljeno metodo pa tudi v mešani komori. Volumen zraka merimo pri ustih ali pri izhodu iz mešane komore. Slika 8: Primer preiskovalne sobe za spiroergometrijo

Vir:Gradišnik Farasin Iris, 2008.


23

4.2 PREISKAVE ODKRIVANJA SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI - SAMOSTOJNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE 4.2.1 pletizmografija-vloga medicinske sestre S pletizmografijo ocenimo motnje prekrvavitve na posameznem prstu. Ker prstne arterije mediokalcinoza praviloma ne zajame, dobimo s to metodo tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo veliko bolj zanesljive rezultate kot pri gleženjskem merjenju pefuzijskih tlakov. V prid hudi obtočni motnji govori močno zmanjšanje amplitude pletizmografske krivulje (Poredoš, 1997, str. 24-25). Pri Raynaudovem sindromu pa to metodo uporabljamo za merjenje perfuzijskih tlakov na posameznem prstu. Slika 9: Preiskovalnica za pletizmografijo

Vir: http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (28. 7. 2008) Postopek preiskave Bolnika povabimo v prostor, ga prosimo, da se uleže na ležišče, mu razložimo preiskavo. Nato mu na vsak prst posebej nadenemo sponko (podobno kot za merjenje saturacije) in opazujemo krivuljo pretok), ki se pojavi na ekranu. Preiskavo naredimo na vseh prstih in nato natisnemo izmerjene rezultate.


24

V drugem delu postopka preiskave bolnik potopi roke deset minut v hladni vodi, nato enako kot v prvem delu preiskave- nadenemo sponko na vsak prst, opazujemo krivuljo pretoka, postopek ponovimo na vsakem prstu in na koncu izmerjene rezultate natisnemo. Natisnjene rezultate pregleda zdravnik in nato napiše izvid. 4.2.2. Gleženjsi indeksi (GI)-vloga medicinske sestre Gleženjski indeks je neinvazivna metoda za ugotavljanje PAOB (periferne) arterijske obstruktivne bolezni). GI je zaradi preprostosti preiskave, natančnosti in neinvazivnosti ena izmed preiskav izbora pri sumu na PAOB. Ker je tako enostavna je tudi možnost ponovitve neskončna. Če manšeto namestimo na vsaj tri do štiri različna mesta na spodnjem udu, lahko določimo kraj žilne okvare. Ob uporabi UZ detektorja lahko zaznavamo pritiske nad 20mmHg, torej nad arterijami, ki jih ne moremo več otipati in ne avskultirati z navadno slušalko. Gleženjski pritisk, ki ga izmerimo tedaj, ko je manšeta tik nad gležnjem je v vodoravnem položaju zdravega preiskovanca enak ali večji od sistoličnega pritiska izmerjenega na nadlahti. Gleženjski tlak, ki je manjši od sistoličnega tlaka, je sumljiv za zožitev arterije proksimalno od postavljene manšete. Zaradi fizioloških razlik in natančnosti metode v praksi imamo za patološko vrednost pri PAOB tisto vrednost sistoličnega tlaka, izmerjenega po obremenitvi nad a. dorsalis pedis ali a. tibialis posterior desne ali leve noge, ki je za najmanj 30mmHg manjša od sistoličnega tlaka na nadlaktu, ki smo ga izmerili v mirovanju. Manjše vrednosti krvnega tlaka pomenijo večjo stopnjo zožitve arterije oz. arterijske insuficience. Stopnjo arterijske insuficience lahko izražamo tudi z vrednostjo gleženjskega sistoličnega indeksa, ki je razmerje med krvnim pritiskom izmerjenim na nadlaktu in gležnju. Pri normalnem arterijskem obtoku je indeks večji od 1. Pri motnjah arterijske prekrvavitve pa je indeks manjši od 1; čim težja je hemodinamska motnja, tem manjši je. Obstaja velika soodvisnost, med sistoličnim tlakom in arteriografskim izvidom, predvsem pa s klinično sliko. Postopek preiskave Postopek je podoben merjenju krvnega tlaka z živosrebrnim manometrom in slušalkami. Za izvedbo preiskave potrebujemo:

ultrazvočni detektor, UZ gel, živosrebrni manometer in več manšet prirejenih za merjenje na različnih segmentih

spodnjih okončin (manšete morajo biti različne velikosti).


25

Bolnika povabimo v prostor, mu razložimo preiskavo in ga prosimo, da se nanjo ustrezno pripravi (sleče hlače, zaviha rokav in se uleže). Nato mora bolnik pet minut pred preiskavo počivati v ležečem položaju. Medicinska sestra namesti bolniku manšete na gleženj, meča in na sredino stegna. Pred merjenjem na stopalih otipa pulze. Konico sonde namaže z UZ gelom, ki omogoča boljši prenos signalov. Konec sonde postavi pod kotom 45 stopinj glede na površino kože, nad merjenim pretokom. S spremembo položaja in kota sonde dobimo najboljši možni zvočni signal. Najprej nad višino sistolnega tlaka napihne manšeto, ki je nameščena nad gležnjem. Počasi spušča zrak.

Z Dopplerjevo sondo nad perifernimi arterijami distalno od manšete (a.dorsalis pedis, a.tibialis posterior) pa meri tlak. Iz arterij so slišni visokotonski pulzacijski zvoki, medtem ko pri venah slišimo zvoke, podobne vetru. Posluša utrip arterij. Meritev opravi na treh segmentih sp. okončine: na gležnjih, mečih in stegnih na obeh nogah. Na vseh mestih opravi po dve meritvi z dvominutnim presledkom in izračuna povprečje. Nato izmeri tlak na nadlakti. Ustrezno široko manšeto napihne na nadlakti nato z Dopplersko sondo (5-7 MHz) izmeri arterijski tlak radialne arterije. Meritev opravi na obeh rokah, za izračun vrednosti GI pa uporabi višjo vrednost. Za preiskavo običajno potrebujemo 30 minut ter miren prostor. Če se signal ne sliši dobro ali z rezultatom ni zadovoljna, je potrebno preiskavo večkrat ponoviti. Rezultati se zapišejo v za to pripravljeno tabelo in na podlagi teh zapiskov nato zdravnik napiše izvid.

4.2.3 24-urni EKG- Holter Običajni elektrokardiogram (EKG) grafično prikaže le nekaj sekund srčnega delovanja. Toda marsikdaj bolnik med snemanjem nima motenj. To velja tako za motnje srčnega ritma kot za nekatere spremembe zaradi ishemične srčne bolezni. Kadar običajni EKG ne zagotovi dovolj informacij za postavitev diagnoze si pomagamo z neprekinjenim 24-urnim snemanjem EKG-ja, imenovanim tudi holterska monitorizacija ali kar Holter (Bručan, Bunta, Cibic, Dobovišek, Dolenc, Gabrijelčič et al 2001;178).

Holter se uporablja predvsem takrat, ko zdravnika zanima daljše časovno obdobje EKG zapisa. Predvsem med aktivnostmi, ki jih vsakodnevno izvaja bolnik doma. Namen preiskave je ujeti in posneti tiste motnje srčnega ritma, ki jih z EKG-jem ne ujamemo. Postopek preiskave

Prostor kjer nastavljamo HOLTER EKG mora biti s sobno temp 22stop.C ter primerno razsvetljavo. V prostoru naj ne potekajo hkrati druge aktivnosti. Bolniku zagotovimo intimnost. Povabimo ga v prostor in ga pripravimo:


26

Psihična priprava - razložimo mu potek preiskave, njegovo vlogo pri preiskavi ter ga prosimo za sodelovanje.

Fizična priprava - sleče se do pasu in usede na preiskovalno mizo.

Nameščanje holterja - med nameščanjem holterja se z bolnikom pogovarjamo in ga tudi seznanjamo oz. od njega pridobimo določene informacije:

o S preizkusom in mu razložimo njegovo vlogo pri preiskavi.

o Da bo aparat nosil 24 ur, da bo pri tem lahko opravljal vsakdanja opravila,

pa tudi to, da mu aparata ne bo povzročal nobenih dodatnih težav.

o Da se v tem času ne sme kopati ali tuširati.

o Ga vprašamo, če je morda že kdaj imel to preiskavo.

o Po pridobljenih osebnih podatkih preverimo, če še stanuje na istem naslovu, da bodo izvidi poslani na pravi naslov.

o Pripravimo mu dnevnik, ki ga bolnik dobi domov in bo vanj vpisoval vse

motne, ki jih bo zaznal v teh 24. urah te preiskave.

o Pozanimamo se o zdravilih, ki jih uživa, kdaj jih je nazadnje vzel, predvsem nas zanimajo zdravila, ki jih jemlje za srce.

o Bolnik se nato sleče do pasu in se usede na preiskovalno mizo. Razkužimo

si roke, pobrijemo predele, kjer bomo namestili elektrode (predvsem pri moških), očistimo kožo z alkoholnimi gobicami in jo obrišemo s suhimi gobicami. Vzamemo torbico za aparat za enkratno uporabo, preverimo baterije v aparatu (ene baterije vzdržijo dvojno snemanje, označimo menjavo baterij na posebnem seznamu ali na zadnji strani aparata nalepimo nalepko in nanjo beležimo menjavo baterij) in vložimo aparat v torbico.

o Bolnika prosimo, da vstane, okoli pasu mu nadenemo torbico z aparatom.

Povemu mu, da je na pasu sponka, ki si jo lahko doma prestavi, če mu bo postal pas pretesen.

o Elektrode za enkratno uporabo namestimo po naslednjem vrstnem redu:

bela elektroda na desni strani sternuma v višini 4. rebra; črna elektroda na levi strani sternuma v višini 4. rebra; rjava na levi strani pod črno elektrodo; zeleno na desni strani v višini 7. rebra; rdeča na levi strani v višini 7. rebra.


27

Aparat, ki smo ga namestili priključimo na računalnik, preverimo, če smo pravilno namestili elektrode, kar je zelo pomembno, saj so lahko drugače izvidi zelo popačeni in vnesemo bolnikove podatke v računalnik. Potem odklopimo aparat z računalnika in mu prilepimo elektrode z urgodermom, da so fiksirane. Bolnik se nato obleče. Svetujemo mu, da si doma obleče oprijeto majico, da bodo elektrode čim bolj pri miru. Izročimo mu dnevnik, na katerega bo zapisal vse težave, ki jih bo zaznal v mirovanju in vse kar bo zanj predstavljalo napor (kolesarjenje, hoja v hrib …). Zraven pripiše tudi uro, ko so se težave pojavile. Naslednji dan se ob isti uri vrne v ambulanto, kjer mu se holter odstrani. Ko se vrne, ga povprašamo, kako se je ob nošenju holterja počutil in se o morebitnih težavah pogovorimo. Preda nam dnevnik v katerega je beležil morebitne težave. Sleče se do pasu in se usede na preiskovalno mizo. Odlepimo mu elektrode in jih skupaj z urgodermom vržemo v koš, bolnika pa obrišemo na mestih kjer so bile nameščene elektrode. Nato iz aparata prenesemo zapis v računalnik. Pregledamo posnetek, natisnemo vse motne ritma, presnamemo EKG zapis na CD, nato pa izvid predamo zdravniku, kateri napiše izvid. 4.2.4. 24 urni RR

Neinvazivno merjenje krvnega tlaka, je preiskava, s katero dobimo na neinvaziven način številne meritve krvnega tlaka v 24 urah, ne da bi bistveno motili preiskovančevih vsakdanjih dejavnosti. Čeprav neinvazivno merjenje krvnega tlaka ni potrebno za diagnozo arterijske hipertenzije je preiskava zelo uporabna. Rezultati meritev krvnega tlaka v ordinaciji se slabo ujemajo s preiskovančevimi dejanskimi vrednostmi krvnega tlaka in so v slabši soodvisnosti s posledicami na tarčnih organih kot ugotovitve neinvazivnega merjenja krvnega tlaka. 24 urno merjenje krvnega tlaka ima prednosti pred drugimi načini meritve, saj nam omogoča številne meritve krvnega tlaka podnevi in ponoči. Za zanesljivo 24-urno povprečje so potrebne dve do štiri meritve nad uro med budnostjo, med spanjem pa smejo biti zaradi manjše spremenljivosti krvnega tlaka za polovico redkejše (skupno 50-100 meritev). Neobdelane podatke sprva uredi računalnik, pozneje pa jih pregleda zdravnik, ki oceni rezultate.

Merilniki za 24-urno merjenje krvnega tlaka nam omogoča stalno spremljanje krvnega tlaka v točno določenem časovnem obdobju. Dobljeni podatki pa ne bi smeli biti nadomestilo za konvencionalne meritve krvnega tlaka. Lahko jih uporabimo kot dopolnilo kliničnim podatkom pred in med zdravljenjem arterijske hipertenzije. Z njimi odkrivamo hipertenzijo »bele halje«, pomembni pa so pri ocenjevanju uspešnosti zdravljenja (Acceto, 2004, str. 75).


28

Prednosti 24-urnega merjenja krvnega tlaka:

veliko število meritev (50-100) v 24 urah; meritve narejene med običajnimi dejavnostmi; meritve med spanjem; vnaprej določena pogostnost meritev; odsotnost stresa med samodejnim napihovanjem manšete in ocena celodnevnega gibanja krvnega tlaka in srčne frekvence.

Pomanjkljivosti 24-urnega merjenja krvnega tlaka: izguba podatkov zaradi okvare in tehničnih težav; moteči vplivi napihovanja manšete med delom in spanjem, potrebna natančnost pri navezovanju opreme in visoka cena merilnikov (Dobovišek, Acceto, 2004, str. 78-79).

Postopek meritve 24 urnega krvnega tlaka Preiskovanca povabimo za v ta namen pripravljen prostor. Pripravimo si aparat, ki je sestavljen iz merilnika, manšete in torbice v kateri je nameščen merilnik. Vnesemo podatke o preiskovancu v merilnik ter mu z živo srebrnem merilnikom tlaka izmerimo krvni tlak na obeh rokah. Nato mu namestimo manšeto merilnika na roko kjer smo izmerili višji krvni tlak. Navežemo ustrezno veliko manšeto glede na obseg nadlakti. Aktiviramo merilnik in preverimo njegovo delovanje. Preiskovancu damo ustna navodila kako se naj vede ob nošnji aparata. Vsebina navodil:

naj bo aktiven, naj opravlja svoje vsakdanje delo, ob meritvi naj miruje in ima nadlaket v višini srca, aparat mora ostati nameščen tudi ponoči ne sme ga sneti.

Povemo mu tudi kdaj in kam se naj naslednji dan vrne, da se mu aparat sname in izpišejo rezultati.


29

4.3 NAJPOGOSTEJŠE NEGOVALNE DIAGNOZE PRI BOLNIKIH V KARDIOLOŠKEM KABINETU 4.3.1 Otežkočeno dihanje Dihanje je življenjska aktivnost, brez katere človek ne bi mogel živeti. S pomočjo dihanja človek zadovoljuje potrebo po kisiku, ki je večja ob aktivnostih in manjša v spanju. Na dihanje negativno vplivajo:

sprememba mikroklime, neustrezno podnebje, strupene snovi v okolju, okvare dihalnega centra, prekinitev živčne zveze med dihalnim centrom in dihalnimi mišicami, obstrukcija dihalnih poti, infektivna obolenja respiratornih organov, maligna obolenja respiratornih organov, okvara pljučnega tkiva, poškodbe respiratornih organov, oslabelo srce, zunanje ovire dihanja (Pajnkihar, 1999, str. 53)

Pri bolniku opazujemo frekvenco dihanja (normalna frekvenca dihanja je 16-22 vdihov/minuto), globino dihanja (plitvo, normalno, globoko), ritem dihanja (enakomerno, neenakomerno) ter gibanje dihalnih organov:

ali bolnik diha s pomočjo nosnega krila in tako uporablja pomožno dihalno muskolaturo;

ali diha skozi usta; ali se mu pri dihanju premika prsni koš. Normalna frekvenca dihanja je 16-22

vdihov v minuti (Pajnkihar, 1999, str. 54). Simptomi, ki spremljajo spremenjeno dihanje so: nemir, razdražljivost, zmedenost, modrikavost nohtov in ustnic, zožena zavest, bolečine pri vdihu, naporno dihanje, nenormalni toni pri dihanju, nezmožnost spontanega dihanja, penast in krvav izpljunek ter povečana sekrecija pri izkašljevanju (Železnik, Ivanuša, 2002, str. 176-177). Pri napredovali srčni insuficienci se pojavi Cheyn-Stokesovo dihanje (najprej plitvo, nato vedno globlje in hitrejše, nato pa sledi apnoična pavza) (Pajnkihar, 1999, str. 55). Nenadno nastala dispnoa ima pet glavnih vzrokov : bronhialno astmo, popuščanje levega srca, obsežno plučno embolijo, spontani pnevmotoraks in psihogeno povzročeno težko dihanje (Kocjančič, Mrevlje, 1998, str. 299).


30

4.3.2 Zmanjšana funkcija srca Zmanjšana funkcija srca je stanje, ko srčna mišica prečrpava manj krvi, kot je telo potrebuje. Za takšno stanje srca pa je lahko več dejavnikov, ki so privedli do tega:

mehanične spremembe na srcu (te lahko nastanejo po miokardnem infarktu) spremembe v ritmu, v hitrosti srčne akcije (tudi te so lahko različne bradikardija,

tahikardija, bradi-tahi sindrom ipd.) Na tako spremenjeno delovanje srca pa nam kažejo določeni pokazatelji ti pa so:

hemodinamske spremembe pri meritvah, spremenjen EKG, otežkočeno dihanje, hladna lepljiva koža, cianoza,bledica kože in sluznice, splošno slabo počutje, polne jugularne vene.

Zmanjšana funkcija srca je lahko reverzibilno ali ireverzibilno stanje, odvisno od tega kaj je privedlo bolnika do takšnega stanja. 4.3.3 Motnje srčnega ritma

Pri zdravem človeku utripne srce 60-80 krat na minuto. Presledki med posamičnimi utripi so enaki, kar pomeni, da srce utripa enakomerno. Seveda se hitrost utripov čez dan spreminja. Vsaka telesna obremenitev, razburjenje, duševna napetost, vznemirjenost in strah, utrip pospešijo, medtem ko ga bruhanje, draženje žrela ali zunanjega sluhovoda, pritisk na predel vratne odvodnice ali očesni zrkli upočasnijo. Normalno je tudi, če se hitrost utripanja nekoliko pospeši pri vsakem globokem vdihu. Tako dogajanje opazimo največkrat pri mladih ljudeh, zlasti, če so živčno občutljivejši (Jerše, 1994, str. 5). O motnjah srčnega ritma govorimo takrat, kadar pride do sprememb v delovanju srca v smislu spremenjene srčne frekvence in prevajanja srčnih utripov (Zidar, 2000,str.65). Vzrok za nastanek motenj srčnega ritma je nenormalno proženje in širjenje električne aktivnosti v srcu. Sprožilni dejavniki pa so: ishemija, srčno popuščanje, acidobazno, plinsko in elektrolitno neravnovesje, zvišana adrenergična aktivnost, stranski učinki zdravil, vpliv kofeina in etanola itd. (Šinkovec, 2000, str. 33).


31

Med življenjsko nevarne motnje srčnega ritma sodijo:

ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, maligna ekstrasistolija in bradikardija, ki lahko preide v asistolijo (Zidar, 2000, str. 66).

Med najpogostejše motnje srčnega ritma spadajo:

Sinusna aritmija. Najpogosteje se sinusna aritmija pojavlja pri mladih ljudeh, je asimptomatska, prisotna je le palpitacija, ki pokaže sinusne pauze. V EKG-u je sinusni ritem normalen z menjavanjem razmakov, P vali niso enaki. Zdravljenje po navadi ni potrebno. Osebam, ki imajo palpitacije, zdravniki predpišejo sedative (Čustovič, Goldner, Čikeš in sodelavci, 1995, str. 70). Vzrok za sinusno aritmijo je zadržana kri v pljučih med inspirijem, posledica pa je zmanjšanje udarnega volumna srca (Železnik, Ivanuša, 2002).

Sinusna tahikardija. Pri sinusni tahikardiji je ritem pulza pravilen, frekvenca pa je

več kot 100 utripov v minuti. Vzroki obremenitve sinusnega vozla so telovadba, psihični stres, kofein ali alkohol (Železnik, Ivanuša, 2002).

Sinusna bradikardija. Pri sinusni bradikardiji je ritem pulza pravilen, frekvenca

pa je od 40-60 utripov v minuti. Sinusni vozel je manj obremenjen, pojavlja pa se pri ljudeh, ki jemljejo antiaritmike (Železnik, Ivanuša, 2002). Pogosto se pojavlja tudi pri treniranih športnikih; je glavni znak za bolezen sinusnega vozla, znak za miksedem, povišan intrakranijalni tlak, bolezni jeter in nekaterih zdravil ( beta blokatorjev) (Lajovic,Zupan,Rakovec, 1993,str.90). V redkih primerih lahko pride pri ljudeh s sinusno bradikardijo do sinkope (Čustovič, Goldner, Čikeš in sodelavci, 1995, str. 71).

Prezgodnja ventrikularna kontrakcija-Pri ventrikularni kontrakciji se ventrikel

skrči pred pričakovano srčno kontrakcijo. Vzrok je v eleektričnih impulzih izven normalnih prevodnih poti (Železnik, Ivanuša, 2002).

Fibrilacija atrijev. Pri fibrilaciji atrijev gre za hitro nepravilno krčenje atrijev, ki

povzroča neskladno krčenje ventriklov, ti utripajo od 130 do 150 krat v minuti. Vzrok je v nekaterih impulzih, ki ne dosežejo ventriklov; pri revmatičnih srčnih obolenjih in mitralni stenozi (Železnik, Ivanuša, 2002).


32

Simptomi, ki se ob tem pojavljajo so: občutek nelagodja v prsih, težje dihanje, omotičnost, utrujenost in zmanjšana telesna zmogljivost (Jerše,1999, str. 7). Simptomi, ki se pojavljajo pri motnjah srčnega ritma so:

netipljiv ali slabo tipljiv pulz, zelo visoka ali nizka frekvenca srčnega ritma, apnoa in težje dihanje, padec arteijskega krvnega tlaka, vrtoglavica, omotica, izguba zavesti, bolečine v prsih in cianoza (Zidar, 2000, str. 67).

Naloga medicinske sestre je, da prepozna motnjo srčnega ritma, bolniku aplicira predpisano zdravilo, ga namesti v udoben položaj ter mu je v psihično oporo, pri življenjsko ogrožujočih motnjah takoj obvesti zdravnika in začne s postopki oživljanja, (Zidar, 2000, str. 67).


33

5 PREDSTAVITEV KARDIOLOŠKEGA KABINETA Slika 10: Vhod v kardiološki kabinet v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor

Vir: Gradišnik Farasin Iris, avgust 2008. Glede na omenjanje kako so srčno-žilna obolenja v porastu smo želeli prikazati,tudi kako so v porastu preiskave, ki se najpogosteje opravljajo v kardiološkem kabinetu. Naredili smo presek šestih mesecev in že tukaj se lepo vidi koliko storitev naredijo v samo enem mesecu.Za vsako preiskavo, je bolnik, ki potrebuje nasvet ali vsaj besedo spodbude. Torej bi lahko imeli veliko dela z uvajanjem zdravstvene vzgoje v ta koncept. Tabela 1: Prikaz storitev za mesec februar 2008 (20 delovnih dni)

Št. hospitalnih UZ Št. ambulantnih UZ Skupaj UZ 197 129 326

Št. hospitalnih cikloergometrij

Št. ambulantnih cikloergometrij

Skupaj cikloergometrij

62 57 119 V mesecu februarju, ki je imel dvajset delovnih dni je bilo opravljenih 326 ultrazvokov in 119 cikloergometrij.


34

Tabela 2:Prikaz storitev za mesec marec 2008 (20 delovnih dni)

Št. hospitalnih UZ Št. ambulantnih UZ Skupaj UZ 235 127 362

Št. hospitalnih cikloergometrij



76 75 151 V mesecu marcu, ki je imel dvajset delovnih dni je bilo opravljenih 362 ultrazvokov srca in 151 cikloergometrij.

Tabela 3:Prikaz storitev za mesec april 2008 (22 delovnih dni)

Št. hospitalnih UZ Št. ambulantnih UZ Skupaj UZ

226 133 359 Št. hospitalnih cikloergometrij



70 95 165

V mesecu aprilu, ki je imel dvaindvajset delovnih dni je bilo opravljenih 359 ultrazvokov srca in 165 cikloergometrij. Tabela 4:Prikaz storitev za mesec maj 2008 (20 delovnih dni)





61 90 151 V mesecu maju, ki je imel dvajset delovnih dni je bilo opravljenih 333 ultrazvokov srca in 151 cikloergometrij.


35

Tabela 5:Prikaz storitev za mesec junij 2008 (20 delovnih dni)





72 68 140 V mesecu juniju, ki je imel dvajset delovnih dni je bilo opravljenih 346 ultrazvokov srca in 140 cikloergometrij.

Tabela 6: Prikaz storitev za mesec julij 2008 (23 delovnih dni)





77 60 137

V mesecu juliju, ki je imel 23 delovnih dni je bilo opravljenih 334 ultrazvokov srca in 137 cikloergometrij.


36

6 RAZPRAVA Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in tudi pri nas. Ta problem bremeni družbo kot celoto. V veliki meri prizadene mlajše ljudi v najbolj produktivnih letih, ko se od njih pričakujejo, inovacije, minimalni stroški za eventuelno zdravljenje, večje potrebe po zdravstveni oskrbi pa se pričakujejo v poznejši življenjski dobi. Zdravstveni delavci bi si prav vsi morali prizadevati, za izboljšanje stanja na tem področju, predvsem z zdravstveno vzgojno dejavnostjo-zdravstveno prosveto. Opažamo, da je ta zdravstveno prosvetna dejavnost pri nas nekoliko zanemarjena, oziroma ni vključena v standarde o delu v takšnem obsegu kot bi bilo potrebno. V Kardiološkem kabinetu UKC se iz leta v leto povečuje število opravljenih preiskav in za vsakega preiskovanca je predvideno s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (kot plačniku storitev) premalo časa, za vključevanje zdravstveno vzgojo. Kot smo v uvodu omenili, beležijo v Združenih državah Amerike, zelo dobre rezultate preventivnih ukrepov. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam namreč v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za polovico, pričakovana življenjska doba pa se je bistveno podaljšala. Naslov diplomskega dela je vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu. Nastopa v vlogi zdravnikove sodelavke, dela po njegovih navodilih. Vendar pa določene preiskave opravi povsem samostojno in dokaj neodvisno od zdravnika, v tem delu pa vidim veliko možnosti, da bi lahko še bolj samostojno delovali zdravstveno vzgojno. Ta trditev velja še bolj, ker v kardiološki dejavnosti trenutno nimamo organizirane samostojne enote za primarno in sekundarno preventivo in rehabilitacijo, ki bi organizirano prevzela zdravstveno vzgojno dejavnost in tudi merila in ovrednotila njene učinke. 6.1 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE PREISKAV IN UVEDBA ZDRAVSTVENE VZGOJE 6.1.1 Izboljšanje kvalitete preiskave-vloga medicinske sestre

Psihična priprava preiskovanca-ob naročilu povabi preiskovanca v poseben prostor in mu preiskavo dobro razloži. Tu velja omeniti predvsem bolj zahtevne


37

(in od bolnikovega sodelovanja odvisne) preiskave, kot so cikloergometrija, spiroergometrija, TEE.

Ob naročilu preiskovancu izroči obrazec, na katerem je navodilo za pripravo na

preiskavo, strnjena razlaga preiskave ter del obrazca je izjava katero preiskovanec podpiše, kar pomeni, da se strinja s preiskavo in je tudi zadovoljivo seznanjen o poteku in vseh morebitnih posledicah.

Fizična priprava-poteka v preiskovalni sobi. Priprava se razlikuje glede na

preiskavo. Medicinska sestra najprej preveri, če je preiskovanec izjavo o pristanku na preiskavo podpisal. Medicinska sestra se med pripravo pogovarja s preiskovancem, saj s tem vzpostavi sproščen odnos, kar je zelo pomembno. Opažamo, da sproščeni preiskovanci lažje izražajo svoje počutje med preiskavo, pomembno je, da nam težav ne zamolčijo.

6.1.2 Uvajanje zdravstvene vzgoje-vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu Zaposleni v Kardiološkem kabinetu opažamo, da se veliko preiskovancev vrača na preiskave, bodisi jih zdravnik naroči na kontrolo, kot preverjanje zdravstvenega stanja, določitev in prilagodite) ustrezne terapije, ali pa za povsem še nepojasnjene težave (bolečine v prsih, težko dihanje). Velikokrat opazimo, da ti isti pacienti, oziroma preiskovanci, niso prav nič storili v smislu krepitve zdravja, velikokrat nasprotno, npr. morali bi zmanjšati svojo težo, pa jo še povišajo, ne opustijo kajenja, pa bi bilo dobro, skratka nekaj manjka pri našem delu, da bi postalo bolj prepričljivo. V primeru, če bi zaživela zdravstveno-vzgojna in prosvetna dejavnost, bi šele nato lahko rekli, da smo svoje delo dobro opravili in da pacienti pri svojem zdravljenju pač niso sodelovali. Vzpostavljanje timskega dela in partnerskega odnosa je osnova profesionalne organizacije.

Vsebina zdravstveno prosvetne dejavnosti:

Nasveti za zdravo in kakovostnejše življenje Življenje je vrednota, prav tako lahko rečemo tudi za zdravje. Zdravje je velika vrednota, tega se žal prepogosto zavemo, ko je že prepozno. Predstavljamo si, da živimo na hitrem vlaku, ki nezadržno brzi – KAM - proti koncu. Marsikdaj bi se raje peljali z počasnim potniškim vlakom in verjemite mi, da bi bilo mnogo bolj zdravo.


38

Ob tempu ki je, sploh ne pomislimo, kako dolgo bomo živeli, ker zgleda, da večno, vendar nam hiter pogled na naše življenje lahko pove o dolžini našega življenja:

vprašanje je kako se prehranjujemo, koliko, kaj in ob katerem času koliko smo telesno aktivni, kako premagujemo vsakdanje strese, kako razmišljamo (pozitivno ali negativno), ali smo pripravljeni kaj narediti zase in za svoje zdravje.

Ko si odgovorimo na vsa ta vprašanja potem vidimo, kje smo in kam nas vodi naš vlak, in šele potem, ko se tukaj opredelimo pozitivno smo pripravljeni na nekaj novega in na zdravstveno vzgojo, ki nam bo dana. Ker če nismo pripravljeni na spremembe je ves trud in delo zaman.

Seznanitev preiskovancev o dejavnikih tveganja-kaj ogroža srce in ožilje: o Prevelika telesna teža-dokazano povezana z zvišanim krvnim tlakom,

koronarno boleznijo in možgansko kapjo. o Povečana vrednost holesterola-dejavnik, ki je tesno povezan z nastajanjem

ateroskleroze, je povečana koncentracija holesterola v serumu. o Kajenje-pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri

nekadilcih. Tveganje narašča s številom dnevno pokajenih cigaret. o Zvišan krvni tlak-raziskave so pokazale jasno povezavo med višino krvnega

tlaka in tveganjem za razvoj koronarne in možgansko-žilne bolezni. o Čezmerno pitje alkoholnih pijač-povezava med aterosklerozo in čezmernim

pitjem alkoholnih pijač je nedvomno. Prenehanje zlorabe alkohola je koristno v vsakem trenutku.

o Zvišan krvni sladkor-glavni vzroki prezgodnje smrti diabetikov tipa I in II so koronarna bolezen, možgansko-žilna bolezen ali periferna arterijska bolezen.

o Telesna nedejavnost-ljudje, ki so telesno dejavni dokazano manj pogosto zbolijo za koronarno boleznijo. Tveganje za možgansko kap ni tako tesno povezano s telesno dejavnostjo.

o Če imamo več dejavnikov tveganja je celotno tveganje seštevek vseh (Acceto, Bulc, 2006, str. 4-6).

Kako preprečiti nastanek in razvoj bolezni srca in žilja-preprečevanje ateroskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov, ki povečujejo tveganje.

o Ugotavljanje ogroženosti-ogroženost lahko delno ugotovi vsak sam,

nekatere dejavnike pa lahko odkrije zdravnik.


39

o Ugotavljanje stopnje ogroženosti: družinska anamneza, kajenje, vrednost krvnega tlaka, količina maščob v krvi, telesna teža in indeks telesne mase, vrednost krvnega sladkorja, prehranjevalne navade, telesna dejavnost za zdrave, ogrožene in že bolne.

Kako zmanjšati tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in/ali za ponovitev

le te

o Življenjski slog-tveganje za nastanek in razvoj ateroskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Gre za upoštevanje zdravih navad, kar je cilj slehernega človeka. Vsi »ogroženi«, torej vsi pri katerih so že prisotni dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in žilja pa morajo storiti še več. Oboleli praktično nimajo druge izbire, kot upoštevanje načel zdravega življenja in redno jemanje zdravil ob občasnih kontrolah merljivih dejavnikov tveganja. Slabše motivirani in depresivni potrebujejo pomoč in psihično oporo svojcev, zdravstvenega tima in po potrebi psihologa, redkeje zdravnika psihiatra.

o Pomoč zdravnika-zdravnik bo svetoval pri odvajanju od kajenja, odpravljanju nezdravih prehranjevalnih navad ter načrtovanju telesne dejavnosti itd. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, kadar bo to potrebno (Acceto, Bulc, 2006, str. 4-6).

Kam se naj obrnem sedaj ko sem že zbolel ?

Velikokrat nas bolniki vprašajo to, napotimo jih: v koronarni klub (v njem se družijo ljudje s srčno žilnimi boleznimi, telovadijo,

imajo predavanja …), v društvo za zdravje srca in ožilja, ki ima svoje podružnice po vsej Sloveniji

(delujejo preventivno z raznimi akcijami, pripravljajo predavanja ipd.). Menimo, da je druženje ljudi z srčno žilnimi obolenji zelo pomembno tako s preventivne kot kurativne strani.


40

7 ZAKLJUČEK Kot smo ugotovili je še vedno veliko ljudi, ki obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Prebivalstvo se stara in s tem se veča tudi možnost za degenerativna kronična obolenja. Prav tako pa današnji slog življenja pahne v bolezen že tudi mlade ljudi. To pa, kot smo že ugotovili poveča število ljudi, ki potrebujejo določeno preiskavo, ki se opravlja v kardiološki funkcionalni diagnostiki - kardiološkem kabinetu, kjer kot sodelavka in samostojna izvajalka deluje diplomirana medicinska sestra. Menimo, da bi se dalo ob diagnostiki z zdravstveno vzgojnimi programi v funkcionalni enoti in s širitvijo dejavnosti nevladnih organizacij, raznih klubov in društev za pomoč ogroženim od srčno-žilnih bolezni in bolnim s problematiko srčno-žilnih bolezni omiliti, vendar žal ne preprečiti. Najpomembnejša stvar je v pristopu in spremembi samega sebe. Ker brez odločitve, da se bo nekaj spremenilo, so lahko vsi dobronamerni nasveti zaman. Če ni notranjega vzgiba, da je potrebno nekaj popraviti, je to nič. Vendar nam izkušnje kažejo, da ta notranji vzgib pride žal prepozno. Pride takrat, ko bolezen že pokaže svoje prve znake. Žalostno je, da je to velikokrat že kar miokardni infarkt. Takrat ljudje začnejo ceniti zdravo prehrano, gibanje in prosti čas. Takrat bi želeli prejeti čudežno tabletko in čudežen nasvet, kako naj svoje koščke zopet sestavijo v celoto. Pri tem pa diplomirana medicinska sestra lahko ponudi strokovno in kvalitetno, obenem pa človeško toplo pomoč. Začeti je potrebno vedno na začetku in v tem primeru je to pri sebi. Na sebi je potrebno delati in graditi. Če bomo kot individuum srečni in zadovoljni to še ne pomeni, da nikoli ne bomo zboleli smo pa na dobri poti.


41

8 ZAHVALA Za vso podporo, trud, nasvete ter vodenje, bi se želela zahvaliti mentorju predavatelju Koželju ter somentorju prim. Bombeku. Hvala vama, brez vajine pomoči ne bi zmogla. Hkrati pa bi se rada zahvalila vsem drugim, ki so mi kakorkoli pomagali, predvsem na tehničnem področju, tudi brez vas ne bi zmogla. Vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, še enkrat, hvala lepa.


42

9 LITERATURA IN VIRI Accetto R, Bulc M. Nevarnosti za srce in ožilje. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, sekcija za arterijsko hipertenzijo, združenja zdravnikov splošne/družinske medicine, 1999:4. Acceto R, Bulc M. Visok krvni tlak-arterijska hipertenzija. Krka, d.d., Novo mesto, 2005:2-16. Acceto R. Bulc M. Nevarnosti za srce in žilje. Krka, d.d., Novo mesto, 2006:16. Bombek M. Koliko smo naredili za preprečevanje bolezni srca in ožilja? Za srce. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenija, 2002:10-1. Cibic B. Holesterol in krvni tlak. Skrb zase. Viva revija za zdravo življenje, Studio Moderna d.o.o., Ljubljana, 2001, december, str. 8. Čustovič F, Goldner V, Čikeš I in sodelavci. Klinična kardiologija. V: Raič A (ur.). Zagreb: Medicinska naklada, 1995:68-72. Dahmane R. Obtočila – angiologija. Anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998:65-66. Fras Z. Ishemična srčna bolezen. V: Lajovicm J. (ur.): Živimo s srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001. Gordon M. Negovalne dignoze: priročnik. Radizel, 2003. Jerše M. Najpogostejša bolezenska znamenja pri boleznih srca. Vse o srcu in žilah. V: Lajovic J (ur). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 1996:142-7. Jerše M. Kdo je srčni bolnik. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije,1994:5. Jerše M. Motnje srčnega ritma:aritmije. Ljubljana:Rdeči križ Slovenije,1999:7. Kobbert E. Pflege von Patienten mit Erkrankungen des Herz-Kreislauf-System. V: Kellnhauser E (ur.), Juchli L (ur.). Thimes Pflege: entdecken-erleben-verstehen-professionell handeln. Stuttgart, New York: G. Thieme, 2000. Kocjančič A, Mravlje F. Interna medicina. Ljubljana: EWO:DZS, 1998:297-9. Lajovic J, Zupan I, Rakovec P. Bradikardne motnje srčnega ritma. Interna medicina. V: Kocjančič A (ur.), Mrevlje F (ur.). Ljubljana: EWO: Državna založba Slovenija, 1993:90-1.


43

Pajnkihar M. Osnovna življenjska aktivnost-dihanje. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999:53-0. Poles J. Oblike obremenitvenih testov v kardiologiji. V: Kenda M.F., Fras Z. (ur.): Obremenitveno testiranje v kardiologiji. Medicinski razgledi 2001. Ljubljana, 2001:19-25. Poredoš P. Kritična ishemija udov. Ljubljana: Littera picta, 1997:24-5. Poredoš P. Arterijske bolezni. V: Lajovic J. (ur.): Živimo s srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001. Pospisil E. Schwandt P. Richter V. Holesterol. Založba za medicinski program, Ptuj, 2000. Sentočnik T. Debelost in srce. Skrb zase. Viva revija za zdravo življenje, Studio Moderna, d.o.o., Ljubljana, 2001, december:6. Šinkovec M. Motnje srčnega ritma-zdravljenje. Cirkulacija. V: Eržen P V (ur.). Ljubljana: Slovensko združenje za anestezijo in intenzivno medicino, Slovensko zdravniško društvo, 2000:33. Turk J (ur.): Lepota gibanja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2000. Vene-Klun N. Ožilje. V: Lajovic J. (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996. Zidar R. Vloga medicinske sestre ob bolniku z življensko nevarnimi motnjami srčnega ritma. Sodobna obravnava motenj srčnega ritma. V: Kenda M F (ur.), Rakovec P (ur.). Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2000:65-7. Zorko T. Družinsko pojavljanje bolezni srca in ožilja. V: Lajovic J (ur.): Živimo s srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001. Zorko T. Duševna obremenite. V: Lajovic J (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996. Zupanič-Slavec, Zvonka. Pogled v preteklost. V: Lajovic J (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996. Železnik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Univerza v Mariboru,Visoka zdravstvena šola, 2002.

Wolff H-P. Visok krvni tlak (Bluthochdruck). Cankarjeva založba, Ljubljana, 1984.


44

http://www.einherzfuerwien.at/downloads/folder-kardio.pdf,marec 2004:Fuhl dein Herz und mach den Test. http://med.over.net/za_srce/aktualno/tretji_svetovni_dan_srca.htm,januar, 2004: Svetovni dan srca. http://www.najnaj.net/clipart/srce.gif (23. 8. 2008) http://www.ezdravje.com/si/etc/emesecnik/2004/?v=em23 (17. 6. 2008) http://med.over.net/za_srce/aktualno/tretji_svetovni_dan_srca.htm (21. 7. 2008) http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (26. 7. 2008) http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (21. 7. 2008) http://www.cardial.net/specialisticni-kardioloska.php (28. 7. 2008)


45

10 PRILOGE Priloga 1 (obrazec za pristanek na cikloergometrijo) Priloga 2 (obrazec za vodenje vitalnih funkcij pri cikloergometriji) Priloga 3 (obrazec za pristanek na transezofagealni ultrazvok – TEE)

PRILOGA 1 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR KLINIKA ZA INTERNO MEDICINO Ljubljanska ul. 5, 2001 MARIBOR Oddelek za kardiologijo in angiologijo Predstojnik: asist. Vojko Kanič, dr. med., specialist internist Funkcionalne diagnostike – Kardiološki kabinet Tel.: 02/ 321-29-04

OBVESTILO BOLNIKU O OBREMENITVENEM TESTIRANJU – CIKLOERGOMETRIJI Obremenitveno testiranje je preiskava, kjer ocenjujemo delovanje srca ob programirani obremenitvi in stalni kontroli EKG zapisa na monitorju. S tem ocenjujemo tako imenovano »srčno rezervo« posameznega bolnika. Večina bolezenskih simptomov pri boleznih srca in ožilja se namreč ne pokaže v mirovanju, ampak šele pri naporu. Prav tako med obremenitvenim testiranjem ocenjujemo in merimo krvni tlak, srčni ritem in porabo kisika med naporom. S to preiskavo vas torej kontrolirano in programirano obremenimo na sobnem kolesu do morebitnih težav, zaradi katerih ste prišli k zdravniku. Preiskava poteka na sobnem kolesu ali na tekočem traku, odvisno od bolezenskih simptomov (bolečine v kolkih ali kolenih). Za vsakega bolnika posebej izračunamo predvideno obremenitveno normo, glede na starost, spol, težo in višino. Ves čas preiskave spremljamo delovanje srca na EKG monitorju, prav tako merimo krvni tlak in opazujemo vaše morebitne težave ob naporu in po njem. Obremenitev postopoma stopenjsko povečujemo, do predvidene obremenitve, predčasno pa jo prekinemo, če se pojavijo pomembne spremembe v EKG zapisu, nevarne motnje srčnega ritma, stopnjujoče bolečine za prsnico, padec ali previsok porast krvnega tlaka. Po obremenitvi boste še 6 minut počivali, ob tem pa bomo spremljali EKG na monitorju, nato pa morate še 20 minut posedeti v čakalnici, zaradi možne slabosti. Med in po sami preiskavi nam takoj povejte o vseh morebitnih težavah in spremembah počutja (bolečine za prsnico, dušenje, slabost, vrtoglavica), ki jih morda čutite! Na dan preiskave lahko zaužijete lahek obrok hrane in obvezno vzemite vsa zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik in ki jih redno jemljete, razen, če vam kardiolog naroči drugače! Na preiskavo obvezno prinesite vso zdravstveno dokumentacijo (ambulantni karton, odpustnico), podpisan pristanek na cikloergometrijo, ustrezno napotnico in potrjeno zdravstveno kartico!

Preiskava je praviloma varna pod kontroliranimi pogoji. Ne smemo je izvajati pri bolnikih, ki imajo napade tiščanja za prsnico že v mirovanju, ki imajo krvni tlak v mirovanju več kot 220/120 mmHg, ki so zadnjih 14 dni imeli kakršnokoli vnetje, infekcijo s povišano telesno temperaturo, ki imajo že v mirovanju življenjsko nevarne motnje srčnega ritma, težke degenerativne spremembe na srčnih zaklopkah (aortna stenoza) in svežo zamašitev pljučnih žil (pljučna embolija). Zapleti ob preiskavi so možni vendar zelo redki (srčni infarkt, nenadne motnje srčnega ritma in nenadno srčno popuščanje. Zdravnik in medicinska sestra oz. zdravstvenik, ki preiskavo izvajata, sta izurjena za morebitne komplikacije, zato naj vas le-te ne prestrašijo.

PRISTANEK NA CIKLOERGOMETRIJO Datum ………………. Bolnik (ca)………………………………………………. sem ustrezno seznanjen(a) z namenom in potekom preiskave, z njenimi možnimi zapleti in nanjo pristajam! Podpis bolnika

PRILOGA 2

PRILOGA 3 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR KLINIKA ZA INTERNO MEDICINO Ljubljanska ul. 5, 2001 MARIBOR Oddelek za kardiologijo in angiologijo Predstojnik: asist. Vojko Kanič, dr. med., specialist internist Funkcionalne diagnostike – Kardiološki kabinet Tel.: 02/ 321-29-04 OBVESTILO BOLNIKU O ULTRAZVOČNEM PREGLEDU SRCA SKOZI POŽIRALNIK-TEE Ultrazvočni pregled srca skozi požiralnik uporabljamo takrat, kadar nam normalen ultrazvočni pregled transtorakalno (od zunaj) ne da dovolj podatkov, ker se ne vidi dovolj dobro ali kadar nas zanimajo določene strukture v srcu, ki jih od zunaj ne moremo videti. To se zgodi v določenih primerih, kadar je bolnik predebel, ima določene spremembe na pljučih in je zato ultrazvočna vidljivost slaba. Zrak v pljučih ali izrazito ozki medrebrni prostori sta namreč izrazito moteča dejavnika za normalen ultrazvočni pregled. Temu se izognemo pri pregledu skozi požiralnik, ko s posebno ultrazvočno sondo pridemo v bližino srca in je takrat vidljivost mnogo boljša, pa tudi ločljivost posameznih struktur je bistveno večja. Pri preiskavi pogoltnete posebno ultrazvočno sondo, debeline 1cm, ki jo uvedemo praviloma do želodca, odvisno od projekcije, ki jo želimo videti. Zaradi možnosti bljuvanja morate biti na preiskavi tešči. Da vam olajšamo požiranje sonde, pred preiskavo dobite 2.5 mg Apaurina v žilo skozi intravensko kanilo, ki jo nastavimo praviloma na desni roki. Prav tako, neposredno pred preiskavo, dobite v žilo tudi zdravilo (Torecan 6.5 mg), ki umirja refleks bljuvanja. Lokalno s sprejem (Xylocaine 10%) omrtvimo tudi sluznico žrela, da ne čutite nobene bolečine pri požiranju. Ves čas preiskave spremljamo delovanje srca na EKG monitorju. Preiskava se izvaja leže na levem boku. Med samim uvajanjem preiskovalne sonde le-to skušajte pogoltnit, nato pa mislite zgolj na dihanje skozi nos in pustite, da sline odtekajo. Glavo držite sklonjeno, čim bolj naprej proti prsnemu košu, kar olajša požiranje sonde in dihanje med preiskavo. Včasih uporabimo tudi kontrastno sredstvo (Gelofusine) za boljši prikaz srčnih votlin in pretokov, ki ga vbrizgamo v intravensko kanilo, zato nas prosim prej opozorite, če ste alergični na kakšno zdravilo! Po preiskavi približno dve uri ne smete uživati hrane in pijače zaradi omrtvenega žrelnega refleksa in možnosti aspiracije hrane in pijače v pljuča. Zapleti so redki: dihalna stiska, motnje srčnega ritma, poškodba požiralnika, alergija na zdravila.

Želimo vam, da bi preiskava za vas potekala čim manj neprijetno, zato je pomembno, da se nanjo tudi psihično dobro pripravite, da vas ni strah in da zaupate zdravniku, ki preiskavo izvaja. Vedeti morate, da se za to preiskavo nikoli ne odločimo brez tehtnega premisleka, za dobrobit bolnika! Kolektiv Kardiološkega kabineta PRISTANEK NA TRANSEZOFAGEALNO EHOKARDIOGRAFIJO Datum ………………. Bolnik (ca)………………………………………………. sem ustrezno seznanjen(a) z namenom in potekom preiskave, z njenimi možnimi zapleti in nanjo pristajam!

Podpis bolnika

Documents

VLOGA MEDICINSKE SESTRE V KARDIOLOŠKEM KABINETU · 2018. 8. 24. · Srce je votla mišica, velika približno kot pest, leži v prsnem košu, malo pomaknjena v levo. Če deluje učinkovito,