vloga program SI · programi v letu 1996 začeli izvajati kot 3-letni visokošolski strokovni študijski programi, razen program sanitarnega inženirstva, ki traja 4 leta. V študijskih

VŠZ UL, univerzitetni program Sanitarno inženirstvo, l. st VLOGA ZA AKREDITACIJO

Univerza v Ljubljani

Visoka šola

za zdravstvo

Univerzitetni študijski program prve stopnje

SANITARNO INŽENIRSTVO

Ljubljana, junij 2007

Poljanska cesta 26a

1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: 01 300 11 11

faks: 01 300 11 19

www.vsz.uni-.lj.si


2

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K UNIVERZITETNEMU ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE SANITARNO

INŽENIRSTVO VISOKE ŠOLE ZA ZDRAVSTVO UNIVERZE V LJUBLJANI

(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA) 1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1.1. Podatki o predlagatelju Naslov zavoda: Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo Poljanska cesta 26 a 1000 Ljubljana Kontaktne osebe: doc. dr. France Sevšek, dekan VŠZ

dr. Borut Poljšak, koordinator za prenovo Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani ima že več kot 50-letno tradicijo in je članica Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 dalje Visoka šola za zdravstvo izvaja naslednje akreditirane visokošolske strokovne študijske programe: • visokošolski strokovni študijski program babištvo, • visokošolski strokovni študijski program delovna terapija, • visokošolski strokovni študijski program fizioterapija, • visokošolski strokovni študijski program ortopedska tehnika, • visokošolski strokovni študijski program radiologija, • visokošolski strokovni študijski program sanitarno inženirstvo in • visokošolski strokovni študijski program zdravstvena nega. Število in vrsta zaposlenih: Preglednica 1.1.1: Učitelji in visokošolski sodelavci na VŠZ na dan 1.6.2007

Habilitacijski naziv Redno delovno razmerje

Dopolnilno delovno razmerje

redni profesor 1 3 izredni profesor docent 6 2 višji predavatelj 17 3 predavatelj 25 asistent z doktoratom 5 asistent z magisterijem 4 asistent z visoko izobrazbo 4 mladi raziskovalec z visoko izobrazbo

1

strokovni sodelavec 7 skupaj 70 8


3

Preglednica 1.1.2: Izobrazbena struktura učiteljev in visokošolskih sodelavcev v rednem delovnem razmerju na VŠZ na dan 1.6.2007

Stopnja izobrazbe Število delavcev doktorat 24 magisterij 25 specializacija 1 univerzitetna 17 visoka strokovna 11

Preglednica 1.1.3: Zaposleni na spremljajočih delovnih mestih na VŠZ na dan 1.6.2007

Oddelek Število delavcev dekanat 3 kadrovska služba 2 referat za študentske zadeve 6 računovodstvo 5 tehnične službe 8 Knjižnica 4 Oddelek za fizioterapijo 1 Oddelek za sanitarno inženirstvo 1 Skupaj 30 Preglednica 1.1.4: Izobrazbena struktura zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih na VŠZ na dan 1.6.2007

Stopnja izobrazbe Število delavcev

Doktorat 1 Univerzitetna 8 Visoka strokovna 7 Višja 1 Srednja 4 Osnovna šola 9 Zgodovina delovanja zavoda: V letu 1954 so bile ustanovljene tri zdravstvene šole, in sicer Višja šola za medicinske sestre, Višja šola za fizioterapevte ter Višja šola za rentgenske pomočnike. V letu 1962 so se vse tri zdravstvene šole združile v Višjo šolo za zdravstvene delavce. Dve leti kasneje, torej leta 1964, se je dejavnost šole razširila še na izobraževanje višjih delovnih terapevtov in višjih sanitarnih tehnikov. Leta 1975 se je Visoka šola za zdravstvo vključila v Univerzo v Ljubljani.


4

V študijskem letu 1985/86 je šola pričela z izvajanjem višješolskega študijskega programa stomatološko laboratorijska protetika, v letu 1987/88 pa še ortopedska tehnika. Naslednji pomemben mejnik za šolo je bilo leto 1993, ko je bila ustanovljena Visoka šola za zdravstvo, tega leta pa se je začel izvajati visokošolski strokovni študijski program sanitarnega inženirstva. Na podlagi Zakona o visokem šolstvu iz leta 1992 so se vsi višješolski študijski programi v letu 1996 začeli izvajati kot 3-letni visokošolski strokovni študijski programi, razen program sanitarnega inženirstva, ki traja 4 leta. V študijskih letih od 1993/94 do 1995/96 se je v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani na Visoki šoli za zdravstvo izvajal univerzitetni študijski program zdravstvena vzgoja. Od študijskega leta 2003/04 dalje se izvajata visokošolska strokovna študijska programa babištvo in zdravstvena nega kot evropsko regulirana poklica, kar diplomantom omogoča takojšnjo zaposlitev po diplomi kjerkoli znotraj Evropske unije.

VŠZ UL, univerzitetni program Sanitarno inženirstvo, l. st

VLOGA ZA AKREDITACIJO

Podatki o številu študentov in diplomantov na visokošolskih strokovn

ih študijskih programih

Statistični podatki so pripravljeni v skladu s 1. točko Navodil za izpolnjevanje obrazca št. 2. Podatke prikazujejo preglednice

1.1.5 -1.1.7

Preglednica 1.1.5: Število študentov po letnikih in po študijskih letih - redni študij

2002/2003

2003/2004

2004/2005

2005/2006

2006/2007

Št. leto

Smer

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

BAB

37

31

27

25

42

23

28

34

36

34

25

40

37

30

34

32

37

30

34

32

DT

60

32

30

54

70

29

31

55

55

50

31

65

54

38

51

49

54

38

51

49

FT

82

60

31

48

52

76

37

72

68

47

71

61

72

64

38

100

72

64

38

100

OT

38

24

36

20

34

34

34

34

34

RTG

72

30

35

50

56

39

30

72

60

42

40

56

64

41

40

54

64

41

40

54

SI

51

30

43

31

49

48

36

40

36

64

50

38

41

37

63

47

33

39

44

62

47

33

39

44

62

ZN

129

85

85

81

138

94

84

139

132

116

93

134

129

110

110

150

129

110

110

150

SKU

PAJ

469

268

251

31

331

406

333

250

36

456

401

327

335

37

419

437

316

312

44

481

403

350

312

44

481

Preglednica 1.1.6: Število študentov po letnikih in po študijskih letih - izredni študij

2002/2003

2003/2004

2004/2005

2005/2006

2006/2007

Št. leto

Smer

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Absolventi

BAB

DT

27

13

29

41

12

42

41

32

7 FT

54

88

34

75

50

36

11

37

OT

RTG

33

47

2

47

6

27

SI

58

42

45

43

43

ZN

15

89

140

193

162

209

168

120

144

59

246

128

106

133

83

127

98

151

139

SKU

PAJ

73

89

221

327

162

42

290

274

120

144

145

355

170

106

169

43

141

127

130

178

226

V tabelo absolventi so vključeni tudi absolventi, katerim je bil podaljšan absolventski staž.


6

Preglednica 1.1.7: Število diplomantov na VŠZ v obdobju 2002 – 2006

Leto Število diplomantov (redni in izredni)

2002* 449 + 4 2003 495 2004 494 2005 475 2006 343

*V koledarskem letu 2002 je diplomiralo 449 študentov VSS, poleg tega so diplomirali še 4 diplomanti višješolskega študija. Znanstveno-raziskovalna dejavnost: Na Visoki šoli za zdravstvo poteka raziskovalno delo v okviru Raziskovalnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1998. Raziskovalni inštitut med drugim mesečno organizira raziskovalne seminarje, katerih namen je seznanjanje z raziskovalnimi področji in rezultati, izmenjava mnenj in ugotavljanje skupnih interesov za nadaljnje raziskovanje. Na ta način Raziskovalni inštitut združuje raziskovalni potencial in interese šole, sodelovanje s sorodnimi inštitucijami in spodbuja kakovostno znanstveno-raziskovalno delo na področjih, ki so povezana s študijskimi programi VŠZ. Raziskovalni institut VŠZ je sodelavcem omogočil udeležbo na razpisih za financiranje znanstvenoraziskovalnega dela in tako omogočil tudi postopen prenos raziskovalne dejavnosti v okvir VŠZ in njen nadaljnji razvoj. Postopoma se je pričela izboljševati opremljenost laboratorijev ter povečala možnost mladih za raziskovalno delo na izbranih področjih. Največ raziskovalnih sredstev smo dobili od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, uspešni smo bili tudi na razpisih Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavaraovanje in Fundacije za šport. Visoka šola za zdravstvo ima pri ARRS registrirano raziskovalno skupino za biomedicinske raziskave (šifra 0382-002) in je v začetku leta 2007 vključevala 46 raziskovalcev. Na Visoki šoli za zdravstvo so potekali oziroma še potekajo naslednji projekti: • Vpliv fizioterapevtskih postopkov na variabilnost srčnega utripa; trajanje 1.1.2000

- 30.6.2002; • Testiranje telesne pripravljenosti starostnikov; trajanje: 1.11.2001 - 31.10.2003; • Celostna obravnava starostnikov (MŠZŠ - temeljni projekt); trajanje: 1.2.2004 -

30.1.2007; • Varovanje zdravja mladostnikov (Ministrstvo za zdravje); trajanje: oktober 2004 -

november 2005; • Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki (projekt

DMSBZT, SZD, VŠZ); trajanje: 2004 - 2007; • Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami na področju KS Ankaran (študija);

trajanje oktober 2005 - oktober 2006; • Razvoj in ovrednotenje novih fizioterapevtskih metod za doseganje optimalne

mišične zmogljivosti in zdravljenje mišične atrofije; trajanje: 2006 - 2008;


7

Raziskovalci z VŠZ so bili aktivno vključeni v naslednje raziskovalne projekte na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani in ostalih organizacijah: • S polimeri posredovane sile in supramolekularne strukture; trajanje: 1.7.1994 -

30.6.1998; Inštitut Jožef Štefan; • Elastomehanske lastnosti celic in fosfolipidnih vesiklov; trajanje: 1.1.1995 -

30.6.1998; UL, MF; • Mehanske lastnosti celičnih membran in celični procesi; trajanje: 1.7.1998 -

30.6.2001; UL, MF; • Ekologija in epidemiologija borelij in rikecij v Sloveniji; trajanje: 1.1.1999 -

30.6.2001; UL, MF; • Genetske raznolikosti bakterije Borrelia burgdorferi sensu lato v Sloveniji; trajanje:

1.1.2003 - 31.12.2005; UL, MF; • Fenotipske, genotipske in epidemiološke značilnosti bakterije Chlamydia

pneumoniae; trajanje: 1.7.2001 - 30.6.2004; UL, MF; • Fiziološki mehanizmi motenj živčevja; trajanje:1.7.2001 - 30.6.2004; KC, IKN; • Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri prebivalcih Slovenije; trajanje:

1.7.2001 - 30.6.2004; UL, MF; • Ikt za učenje in poučevanje kemije; trajanje: 1.1.2003 - 30.9.2004; • Razvoj in optimizacija osebne vojaške opreme; trajanje: 1.8.2004 - 31.8.2006;

Institut Jožef Štefan; • Porodnišnice za današnji čas (MŠZŠ, aplikativni projekt); trajanje: 1.2.2004 -

30.1.2007; KC, SPS Ginekološka klinika Ljubljana; • Socialna integracija starostnikov v Sloveniji (MŠZŠ - temeljni projekt); trajanje:

1.7.2004 - 30.6.2007; UL, FDV; • Vadba za šport in zdravje (MŠZŠ – aplikativni projekt); trajanje: 1.7.2004 -

30.6.2007; UL, Fakulteta za šport; • Vadba za zdravje in rehabilitacijo (aplikativni projekt); trajanje: 1.9.2005 -

31.8.2008; UL, Fakulteta za šport; • Merilni sistemi za vrednotenje in analizo kontraktilnih lastnosti mišic zdravih oseb

in oseb z okvarami (MŠZŠ - aplikativni projekt); trajanje: 1.7.2004 -30.6.2007; UL, FE;

• Vpliv interakcij kromovih in železovih zvrsti na delovanje kvasne celice; trajanje: 1.7.2004 - 30.6.2007; UL, BF;

• Biomehanična analiza ortopedskih posegov v kolku, temeljni raziskovalni projekt (UL Fakulteta za elektrotehniko); trajanje: 1.7.2004 - 30.6.2007; UL, FE.

Raziskovalci so vključeni v programske skupine in se povezujejo z raziskovalnimi skupinami drugih članic Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru: • Zore Anamarija je sodelovala oziroma trenutno raziskuje v okviru programske

skupine: - P0-0513-0381 Odnosi parazitskega obstajanja; trajanje: 1.1.1999 -

31.12.2003; vodja: Kotnik Vladimir; UL, MF; - P3-0083 Odnosi parazitskega obstajanja; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008;

vodja: Avšič Županc Tatjana; UL, MF; • Sevšek France je sodelovala oziroma trenutno raziskuje v okviru programske

skupine: - Mehanske lastnosti celičnih membran in celični procesi; trajanje: 1.7.1999 -

31.12.2003; vodja: Svetina Saša UL, MF;


8

- Biofizika polmerov, membran, gelov, koloidov in celic; trajanje: 1.1.1999 - 31.12.2008; vodja: Podgornik Rudolf; UL, FE;

• Klemen Bohinc raziskuje v okviru programske skupine: - Funkcije in tehnologije kompleksnih sistemov; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008;

vodja: Aleš Iglič; UL, FE; • Olga Šušteršič raziskuje v okviru programske skupine:

- Sistemi odločanja v globalnem elektronskem poslovanju; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008; vodja: Kljajić Miroljub; Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Skladno s povečanjem obsega raziskovalnega dela se je povečalo tudi število objavljenih znanstvenih prispevkov raziskovalcev VŠZ. V mednarodnih revijah s faktorjem vpliva je bilo v obdobju od 2001 – 2006 objavljenih 34 del, pri katerih so bili raziskovalci VŠZ prvi ali vodilni avtorji ali pa soavtorji izvirnih znanstvenih člankov (metodologija ARRS). Skupno število del povzeto po Web of science za isto obdobje je 51, skupno število citatov teh del je 141. Trenutni indeks citiranosti tistih raziskovalcev, ki objavljajo v revijah s faktorjem vpliva je 1,66, citiranost na registriranega raziskovalca VŠZ pa je 0,641. Vabljenih predavanj in objavljenih preglednih znanstvenih člankov je bilo v obdobju od 2001-2006 28 del (priloga 5.c), drugih objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah pa 131 del. Skupno število znanstveno raziskovalnih del se je v letih od 2001 do 2006 nekajkrat povečalo. Skupno število znanstvenih člankov je bilo leta 2001 25 del, leta 2006 pa že 251del. V tem obdobju je magistriralo 12 učiteljev in sodelavcev VŠZ , doktoriralo pa jih je 9. V letu 2006 so bila v okviru RI VŠZ organizirana tri znanstvena srečanja: • Mednarodna konferenca »Rojstvo«, v sodelovanju z Inštitutom za varovanje

zdravja ter Kliničnim centrom – SPS Ginekološka klinika Ljubljana, • Mednarodno posvetovanje »Ergonomija 2006«, • Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov ob zaključku raziskovalnega

projekta.

1.2. Kratka utemeljitev vloge Potreba po oblikovanju profila sanitarni inženir izhaja iz spoznanj strokovnjakov oziroma ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da za delo na področju preventivnih zdravstvenih dejavnosti niso učinkoviti kadri z ozkimi strokovno-tehničnimi znanji. Sanitarni inženir pa združuje znanja javnega zdravstva, inženirski pristop ter princip interdisciplinarnosti in je usmerjen v prid človekovemu zdravju. Vse pomembnejšo vlogo pridobiva izobraževalni program sanitarnega inženirstva ob naraščujočih problemih v okolju. Glede na pomen javno zdravstvenega vidika Svetovna zdravstvena organizacija mednarodno priznava le tiste učne programe izobraževanja sanitarnih inženirjev, ki vključujejo zdravstveni vidik. Takšno stališče je vplivalo, da se izvaja izobraževanje sanitarnih inženirjev pretežno v šolah javnega zdravstva ali na medicinskih fakultetah in manj na tehničnih fakultetah.


9

Koncept sanitarnega inženirstva, kot ga poznamo danes, se je razvil v začetku 20 stoletja v ZDA, kjer so oblikovali profil tehničnega strokovnjaka za javno zdravstvo. Deloval je na področjih varstva pitne vode, osebne in javne higiene, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, varstva zraka in kontrole onesnaževalcev, kontrole hrupa in radioaktivnosti. V Evropi omenjeni strokovnjak, z izjemo Velike Britanije, ni bil poznan. Vendar je tudi v ostalih državah kmalu prevladalo spoznanje, da posamezni strokovnjaki, specialisti za ozka tehnična področja, ne morejo celovito in predvsem učinkovito reševati probleme javnega zdravstva, medtem ko dodatno izobraževanje posameznih specialistov ni upravičeno iz povsem ekonomskih razlogov. V okviru večih mednarodnih posvetov pod okriljem SZO so v letih od 1977 do 1983 strokovnjaki različnih strok opredelili profil sanitarnega inženirja ali zdravstvenega ekologa. V reševanje problemov v javnem zdravstvu je bil tako vključen javno zdravstveni vidik, inženirski pristop ter princip interdisciplinarnosti. Sanitarni inženir je zdravstveni delavec in se ukvarja z zdravstveno-ekološko problematiko, zna reševati higiensko-tehnične in ekološke probleme notranjega in zunanjega okolja in je posebej usposobljen za obvladovanje higienskih problemov v objektih, procesih in dejavnostih, ki so pomembne za ohranjanje zdravega življenjskega okolja človeka. Sanitarni inženir se je tradicionalno uveljavil v našem prostoru (predvsem na območju JV Evrope). Pri svojem delu se poslužuje epidemioloških metod in ukrepov na preventivnem nivoju. Obvladuje tako nalezljive kot nenalezljive agense. Zna zdravstveno razmišljati in inženirsko pristopiti k razreševanju problemov. Zna preprečevati škodljive vplive okolja na človeka in škodljive posledice človekovih posegov na okolje. Pri svojem delu povezuje pridobljena znanja na higiensko-epidemioloških, ekološko inženirskih in upravno pravnih področjih. Na oddelku za sanitarno inženirstvo Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani se je do sedaj izvajal štiriletni visokostrokovni izobraževalni program s področja sanitarnega inženirstva. Osnovno izhodišče pri prenovi obstoječega študija je upoštevanje temeljnih ciljev Bolonjskega procesa, predvsem pa nuja po prerastu v univerzitetni študij sanitarnega inženirstva. Zaradi novih izzivov in vse kompleksnejših problemov je za reševanje le-teh potreben multidisciplinaren pristop. Sanitarni inženir v heterogeni skupini analitikov dobro sodeluje in deluje kot njihov povezovalni člen. Pri svojem delu enakopravno sodeluje z različnimi strokovnjaki, vendar jim po formalni izobrazbi ni enakovreden. Prav zato se že kar nekaj časa poraja potreba po sanitarnem inženirju z univerzitetno izobrazbo. Vedno večje težnje po nadgrajevanju strokovnega znanja in temeljnih ter aplikativnih raziskavah na področju sanitarnega inženirstva so narekovale potrebo po temeljiti prenovi sedanjega visokostrokovnega študijskega programa Sanitarno inženirstvo. Tudi vsi študiji sanitarnega inženirstva in sorodni študiji iz tujine gredo (oziroma so šli) v univerzitetni študij. V nacionalnem programu visokega šolstva je bilo že leta 1996 predvideno, da študij sanitarnega inženirstva preraste v univerzitetni program. Program ni prerastel v univerzitetnega, ker smo vsa leta do 1996 izobraževali sanitarne tehnike in inženirje na dveletnih višješolskih programih in za to področje ni bilo vrhunskih strokovnjakov, ki bi izpolnjevali kriterije za univerzitetne učitelje. Šele po štiriletnem programu so se


10

diplomanti lahko vključevali v magistrske in doktorske programe. S tem smo lahko začeli graditi lastne kadrovske pogoje za področje sanitarnega inženirstva. Sanitarni inženir se je uspešno uveljavil na preventivnem zdravstvenem področju. Po raziskavi Turk in sod. (1) se jih tri četrtine diplomantov zaposluje v stroki. Največ v zavodih za zdravstveno varstvo in zdravstveni inšpekciji, v manjši meri na področju analize živil in pitne vode (laboratoriji). S podaljšanjem študija na 4 leta in z razvojem stroke so se diplomanti še bolj uveljavili in pričeli zaposlovati tudi na področjih ravnanja z odpadki, v živilski industriji, v oskrbi s pitno vodo, šolski in predšolski dejavnosti, bolnišnicah, domovih za stare in v podjetjih, ki se ukvarjajo s higienskimi in ekološkimi tehnologijami. Prenovljen univerzitetni študijski program Sanitarno inženirstvo pomeni znatno posodobitev učnih vsebin, kakor tudi izobraževalne filozofije z uvajanjem sodobnejših izobraževalnih metod. Pri prenovi smo se odločili za model 4+1, ki ga utemeljujemo s sledečimi argumenti: • Sanitarno inženirstvo deluje na širokem področju preventivne zdravstvene stroke. • Prvi dve leti študija sta namenjeni bazičnim naravoslovnim in zdravstvenim

predmetom, ki so osnova strokovnim predmetom in podpora multidisciplinarnosti stroke.

• Diplomant sanitarnega inženirstva mora pridobiti in poznati obsežna znanja zdravstvenega, ekološkega in inženirsko-tehničnega ter upravno-pravnega področja.

• Sanitarni inženirji so postali polno kompetentni in dobro zaposljivi na trgu dela s pridobitvijo diplome na visoki in visokostrokovni stopnji po štiriletnem programu, kar je pokazala tudi raziskava (1) o zaposljivosti diplomantov študijskega programa Sanitarno inženirstvo.

Ime sanitarni inženir je v Sloveniji tradicionalno, uveljavljeno in prepoznavno – diplomirani sanitarni inženir je v evidenci reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji (Ur. L. RS, št. 44/2004) in je na seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS, št. 82/2004), vpisan je tudi v register za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS, št. 122/2004). Iz podatkovne baze reguliranih poklicev »Internal Market Directorate of the European Commision« je razvidno, da je Slovenija ohranila poklic sanitarnega inženirja in ga na področju zdravstva specifično registrirala in definirala. Večina evropskih držav je študij sanitarnega inženirstva poimenovala kot zdravstvena ekologija (Environmental health). Vsebinsko smo s študijem Environmental Health primerljivi z državami Evropske unije. Balkanske države, ZDA in Rusija pa so obdržale naziv sanitarni inženir. Odbor za okoljsko politiko Združenih narodov je leta 2005 na visoki ravni ministrov za izobraževanje in okolje sprejel strategijo izobraževanja za varstvo okolja in trajnostni razvoj. Smoter te strategije je vzpodbujati države članice UNESCA, da razvijejo izobraževanje za trajnostni razvoj in varovanje okolja ter ga vgradijo v svoje sisteme formalnega izobraževanja. Ta smoter je v programu sanitarnega inženirstva upoštevan. 1 Turk R, Ferfila N, Likar K. Zaposlovanje sanitarnih inženirjev v Sloveniji. Diplomsko delo, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana, 2005


11

V dokumentu »Environment and Health action Plan« je promocija in edukacija diplomantov ter izboljšanje organizacijskih kapacitet na področju okolja in zdravja ena izmed ključnih prioritet Evropske Unije. Implementacija teh ukrepov se izvaja na obeh področjih: tako na področju držav članic kakor tudi na področju Evropske unije preko »Public health« programa in preko ukrepov, ki jih podpira »Directorate General for Environment.« 2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k

predlaganemu študijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne:

Sprejet na senatu članice univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda dne:

5.6.2007

Sklep senata Univerze v Ljubljani je priložen v prilogi 1.a. Sklep senata Visoke šole za zdravstvo je priložen v prilogi 1.b. Mnenje študentskega sveta Visoke šole za zdravstvo je priloženo v prilogi 1.c. Mnenje študentov je bilo oblikovano po javni predstavitvi programa marca 2006 in marca 2007 ter potrjeno na seji študentskega sveta Visoke šole za zdravstvo dne 5.4.2007. 3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, država):

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4. 1. Splošni podatki o programu Preglednica 4.1.1: Slošni podatki o programu: Naslov / ime študijskega programa:

Sanitarno inženirstvo

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' štiriletni visokošolski strokovni

študijski program sanitarno inženirstvo.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski -

doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni


12

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri študijskega programa:

- - -

Moduli študijskega programa:

- - - -

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev: 72 (00) Temeljne vsebine študijskega programa so s podorčja zdravstva, s podpornimi vsebinami s podorčja tehničnih ved (52)in varstva okolja (85). Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline): naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev: Znanstveno – raziskovalne discipline programa so izrazito interdisciplinarne. Poleg medicinskih ved (javno zdravstvo – varstvo pri delu) prevladujejo še biotehniške in in tehniške vede. Težišče raziskav so dejavniki tveganja, ki vplivajo na zdravje in okolje. Umetniške discipline (naštejte): Utemeljitev:


13

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

4. 2. a. Temeljni cilji programa

Temeljni cilj programa je podati diplomantu znanje, veščine in miselnost za delovanje na higienskem, epidemiološkem in zdravstveno-ekološkem področju s ciljem usposobiti diplomanta za obvladovanje higienskih procesov v delovnem in bivalnem okolju ter varovanje človeka pred škodljivimi vplivi okolja, varovanje okolja pred škodljivimi posegi človeka in izboljšanje kakovosti okolja za človekovo zdravje in blaginjo.

4. 2. b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

• Ima znanja iz znanstvenih in teoretičnih osnov stroke. • Zna povezati teorijo in prakso. • Se je sposoben vključiti v raziskovalno delo na svojem področju. • Zna reševati probleme v ožjih in širših kontekstih (več disciplinarni tim). • Zna povezovati znanje in razumevanje na profesionalen način. • Sposoben je analize, sinteze, obvladovanja in predvidevanja rešitev ter posledic

pojavov na področju higiensko tehničnih, epidemioloških, zdravstveno ekoloških in socialno-medicinskih dejavnosti.

• Je sposoben pridobivati, upravljati in kritično presojati informacije. • Je sposoben profesionalno sklepati. • Je sposoben samokritične in kritične presoje. • Se je sposoben samostojno odločati. • Pozna strokovno terminologijo. • Je sposoben raziskovanja v vzgoji in izobraževanju na področju sanitarnega

inženirstva. • Je sposoben komunikacije s strokovnjaki iste in drugih strok. • Je sposoben ustno in pisno strokovno komunicirati. • Zna sporočati o higiensko tehničnem stanju v zunanjem in notranjem okolju, ki

vpliva na človekovo zdravje in je sposoben dati pobudo in sodelovati v promociji zdravja.

• Spoštuje moralno-etične principe in vrednote. • Se zna samostojno učiti. • Je sposoben uporabljati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju

sanitarnega inženirstva. • Je odgovoren za lastno učenje in se zaveda pomena vse-življenjskega

izobraževanja. • Pozna vsebine in metodike sanitarnega inženirstva. • Je sposoben samostojnega dela po zaključku programa.


14

4. 2. c. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

• Je usposobljen za higiensko obvladovanje objektov, procesov in oseb (vključno v živilskih objektih po sistemu HACCP).

• Je usposobljen za ugotavljanje škodljivih dejavnikov na zdravje in okolje, vključno z izvajanjem meritev ter pripravo in izvedbo ukrepov za sanacijo stanja.

• Zna pridobivati, statistično obdelati in interpretirati podatke s področij sanitarno inženirskega udejstvovanja, pripraviti ustrezna strokovna mnenja z ukrepi.

• Je usposobljen za samostojno vodenje upravnega postopka in izdajanje upravnih aktov na zdravstveno-ekološkem področju.

• Je sposoben izdelati in izvesti program higienskega in ekološkega usposabljanja oseb.

• Je sposoben analize in higiensko-tehnične ocene posegov v prostor in gradbeno tehnične dokumentacije.

• Je sposoben organizacije, izvajanja in nadzora izvajanja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD).

• Je sposoben priprave in izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

• Je usposobljen za zagotavljanje izvajanja predpisanih zahtev o varnosti in zdravju pri delu.

• Je usposobljen za načrtovanje in izvajanje vzorčenja ter izvajanja posameznih laboratorijskih analiz.

• Je sposoben sodelovati v skupini za pripravo programov za razvijanje in ohranjanje zdravih življenjskih navad.

• Je sposoben sodelovati pri procesih prenosa znanja iz higienskih in ekoloških vsebin.

• Je sposoben enakopravno sodelovati v interdisciplinarnem strokovnem timu. • Je sposoben sodelovanja v procesih prijave, izdelave in vodenja projektov.

4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Pristopi k reševanju higiensko tehnične in okoljske problematike so v posameznih državah različni. Tako tudi tuji programi niso med seboj v celoti primerljivi. Odločili smo se, da naš program primerjamo s štirimi študijskimi programi, ki so navedeni v preglednici 4.3.1. V Evropski uniji sta na področju izobraževanja tovrstnega kadra dva prevladujoča koncepta - okoljski in javnozdravstveni inženir. V okviru teh dveh konceptov so posamezne države, tudi Slovenija, glede na lastne potrebe specifično gradile svoje študijske programe. Ker so pristopi k reševanju higiensko tehnične in okoljske problematike v posameznih državah različni, tudi tuji študijski programi niso med seboj v celoti primerljivi. Največ skupnih vsebin imamo s študijskimi programi sanitarnega inženirstva, ki so se razvili v državah bivše Jugoslavije (npr. Univerze v Reki in Sarajevu), ki pa jih v tem gradivu ne navajamo.


15

Preglednica 4.3.1. Seznam tujih sorodnih študijskih programov Tuji sorodni študijski program (ime programa,

zavod, država):

1. Bachelorstudiengang Umweltingenieurwissenschaften, ETH Zurich, Švica

2. Environmental Health, University of the West of England Bristol, Faculty of

Applied Sciences, Velika Britanija

3. Studiengang Umweltschutztechnik (Diplom), Universität Stuttgart, Nemčija

4. Corsi di laurea delle professione sanitarie – Tecniche della prevenzione

nell’ambiente e nei luoghi di lavoro, Universita degli studi di Parma - Facolta di

Medicina e Chirurgia, Italija

Predstavitev naštetih programov je prikazana v preglednici 4.3.2. Programi, ki jih primerjamo, izhajajo iz univerz, ki so po Shanghajski lestvici razvrščene (na dan 05.03.2007): 1. Bachelorstudiengang Umweltingenieurwissenschaften, ETH Zurich, Švica - 27.

mesto; 2. Environmental Health, University of the West of England Bristol, Faculty of

Applied Sciences, Velika Britanija - 62. mesto 3. Studiengang Umweltschutztechnik (Diplom), Universität Stuttgart, Nemčija - v

rangu od 301 - 400; 4. Corsi di laurea delle professione sanitarie – Tecniche della prevenzione

nell’ambiente e nei luoghi di lavoro, Universita degli studi di Parma - Facolta di Medicina e Chirurgia, Italija - v rangu od 401 - 500.



16

Preglednica 4.3.2: Mednarodna primerljivost predlaganega študijskega programa

UNIVERZA V LJU

BLJA

NI,

VŠZ, O

DDELEK ZA

SANITARNO INŽENIRST

VO

ETH Zurich

University of the West of

England Bristol, Faculty

of Applied Sciences

Universität Stuttgart

Universita degli studi di

Parma - Facolta di

Medicina e Chirurgia

4. 3. a. Prim

erljiv

ost

konce

pta

, fo

rmaln

e in

vseb

insk

e stru

kturi

ranosti

-ime programa

-vrsta programa

-vsebine

Prvostopenjski

univerzitetni študij

sanitarnega inženirstva

Dodiplomski univerzitetni

1. letnik: splošni

naravoslovni,

družboslovni, zdravstveni

in ekološki predmeti. 2.

letnik: splošni naravoslovni

predmeti, informatika in

strokovni predmeti s

področij tehnike, higiene in

epidemiologije. 3. letnik:


področij izjemnih razmer,

higiene , tehnike,

ekologije, zakonodaje ter

statistike. 4. letnik:


področij tehnike, ekologije

in tehnologije.

Bachelorstudiengang

Umweltingenieurwissensch

aften


1. letnik: splošni

naravoslovni predmeti in

informatika, geologija,

ekologija ter sistemski

inženiring; 2. letnik:

nadaljevanje naravoslovnih

predmetov, GIS, pravne

znanosti, osnovne

discipline okoljskih

inženirskih znanosti in

projektni menedžment; 3.

letnik: 5. semester izbira

med 4 področji - varstvom

tal, varstvom zraka,

okoljskim načrtovanjem,

inženirskimi znanostmi v

gradbeništvu ter splošnimi

družboslovnimi predmeti,

6. semester pa je namenjen

samostojnemu

diplomskemu delu.

Environmental Health


1. letnik: osnove

javnozdravstvenih vsebin,

osnove naravoslovja,

okoljska ekonomika, uvod

v raziskovalno delo,

informatika in statistika. 2.

letnik: okoljsko pravo,

onesnaževanje okolja,


področij živil, prehrane,

gradbeništva in varnosti pri

delu. 3. letnik: projektno

delo, nadzor varnosti živil,

management

onesnaževanja, bivalno in

delovno okolje,

industrijska higiena,

problemsko učenje na

področju javnega

zdravstva. 4. letnik: 40

tednov prakse.

Studiengang

Umweltschutztechnik

(Diplom)


1. in 2. letnik: bazične

naravoslovne in klasične

iženirske vsebine v

povezavi s pravnimi in

ekonomskimi vsebinami. 3.

in 4. letnik: študent izbira

iz širokega nabora

strokovnih predmetov po

različnih področjih (npr.

odpadna voda, pitna voda

zrak, energetika, vendar

vse usmerjeno v varstvo

okolja). 9. semester je

namenjen pripravi

diplomskega dela.

Corsi di laurea delle

professione sanitarie –

Tecniche della prevenzione

nell’ambiente e nei luoghi

di lavoro


1. letnik: splošni

naravoslovni, družboslovni

in zdravstveni predmeti ter

okoljska higiena. 2. letnik:

splošni naravoslovni

predmeti, statistika,

informatika, zdravstveni

predmeti in medicina dela.

3. letnik: strokovni

predmeti s področja

epidemiologije in higiene

dela, tehnologije živil,

neionizirajočih in

elektromagnetnih sevanj,

varstva pri delu,

industrijskih in okoljskih

tehnologij zdravstvene in

delovne zakonodaje,

industrijske higiene in

toksikologije.



17

4. 3. b. Prim

erljiv

ost

možn

osti dostopa in

pogoje

v za

vpis v

štu

dijsk

i

pro

gra

m

Dokončan srednješolski

program in matura ali

poklicna matura.

Zaključena srednja šola in

sprejemni izpit z izjemami,

ki jih taksativno določa

"Verordnung über die

Zulassung zu den Studien

an der Eidgenössischen

Technischen Hochschule

Zürich".

160 - 200 UCAS tariff

points, odvisno od

dosežene ocene

znanstvenih predmetov.

Spričevalo, ki omogoča

vstop na študij na univerze

v Nemčiji.

Diploma izdana na srednji

šoli (E' titolo di

ammissione il Diploma

rilasciato da un Instituto di

Istruzione secondaria

superiore o titolo estero

equipollente).

4. 3. c.

Prim

erljiv

ost

traja

nja

štu

dija,

napre

dova

nja

, doko

nča

nja

študija in p

ridobljen

ih

naslovo

v

-trajanje študija

-napredovanje

-dokončanje študija

-naziv

4 leta

Sprotni študij z

opravljenimi vsemi

predpisanimi obveznostmi

za posamezen letnik v

obsegu najmanj 54 ECTS.

Pridobitev ustreznih

kreditnih točk.

Univerzitetni diplomirani

sanitarni inženir (B.Sc.)

3 leta

Najkasneje v drugem letu

študija opravljajo rigoroz iz

temeljnih predmetov, ki ga

lahko ponavljajo le enkrat;

izpite iz obveznih

predmetov opravljajo v

blokih po 3 ali 4 predmete

- posamezen blok lahko

ponavljajo le enkrat; izpiti

se opravljajo tudi iz

izbirnega modula in

predmetov.

Študent predloži pisni

izdelek diplomskega dela,

ki ga tudi ustno zagovarja.

B. Sc. ETH in

Umweltingenieurwissensch

aften / B. Sc. ETH in

Environmental Engineering

4 leta (3 leta + 40 tednov

prakse)

Ni podatka.

Pridobitev ustreznega

števila kreditnih točk.

B.Sc. (Hons) in Health,

Safety and Environment

4,5 let (9 semestrov)

Po prvih 4 semestrih

opravlja preddiplomski

izpit, po naslednjih 4

semestrih opravlja

diplomski izpit. K izpitu

lahko pristopi, ko opravi

vse obveznosti pri vseh

predmetih.

Po zaključenih vseh

obveznostih študent v 9.

semestru pripravlja

diplomsko delo.

Diplomingenieur.

3 leta

Ni podatka.

Diplomsko delo in

diplomski izpit

Tecnico della prevenzione

nell'ambiente e nei luoghi

di lavoro.



18

4. 3. d. Prim

erljiv

ost

nači

nov

in o

blik

študija

-način študija

-oblike študija

-delež izbirnosti

-število ECTS

-status programa

Redni

Predavanja, seminarji,

seminarske, laboratorijske

in klinične vaje,

problemsko orientirano

učenje, strokovna praksa.

11,25 %

240

Načrtovan

Redni



in terenske vaje,



12,2 %

180

Izvajan

Redni


seminarske, laboratorijske,

terenske in klinične vaje,



16,6%

240

Izvajan

Redni



in terenske vaje,



24 %

270

Izvajan

Redni



in klinične vaje,



5 %

180

Izvajan

4. 3. e.

Možn

osti za

vključe

vanje

pro

gra

ma v

med

naro

dno sodel

ova

nje

(mobilnost) oz. sku

pni

evro

psk

i vi

soko

šolski

pro

stor

V okviru programa

Socrates-Erasmus in drugih

podobnih programov ter na

osnovi bilateralnih pogodb

med univerzami.

V okviru programa




med univerzami.

V okviru programa




med univerzami.

V okviru programa




med univerzami.

V okviru programa




med univerzami.

4.3

.f

Ute

mel

jenost razlik

med

pre

dla

ganim

in tujim

i

pro

gra

mi gle

de

na

spec

ifič

ne

naci

onaln

e

potreb

e

Specifičnost predlaganega

programa sanitarnega

inženirstva je izrazita

multidisciplinarnost

programa s poudarkom na

zdravstveni ekologiji,

zaradi specifičnih potreb

trga v dela v Sloveniji

4.3

.g. U

skla

jenost s

pre

dpisi EU

pri reg

ulira

nih

pokl

icih

Program ne izobražuje za

reguliran poklic v EU, pač

pa je reguliran v Sloveniji..


reguliran poklic, Švica ni

članica EU


reguliran poklic.


reguliran poklic.


reguliran poklic.


19

4. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti V vseh štirih programih, ki jih primerjamo s predlaganim programom sanitarnega inženirstva, je v prvih letnikih študija poudarek na osnovah naravoslovja. Vsi programi vsebujejo tudi ekološke in inženirske predmete, razlika je v javnozdravstvenih vsebinah (npr. higiena, epidemiologija, varnost živil, itd.). Programa, ki jih ponujata ETH Zurich in Univerza v Stuttgartu, sta izrazita predstavnika okoljsko inženirskega pristopa, programa Univerze v Bristolu in Univerze v Parmi pa vsebujeta, tako kot naš program, predmetnik z javnozdravstvenimi, ekološkimi in inženirskimi vsebinami. Vsebinska struktura študijskih programov je glede na vsebine v vseh petih programih različna. Posebnost programa, ki ga izvaja Univerza v Stuttgartu je, da se študent že v okviru dodiplomskega študija (3. in 4. letnik) izrazito specializira za določeno področje dela. 4. 3. b. Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program Pogoji za vpis na univerzitetne študijske programe I. stopnje so predpisani z nacionalno zakonodajo s področja visokega šolstva. Naš in italijanski program zahtevata dokončano srednjo šolo, švicarski pa še sprejemni izpit, angleški ustrezno število točk, nemški pa se sklicuje na spričevalo, ki omogoča vstop na univerzitetni študij. 4. 3. c. Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov Primerjani dodiplomski študijski programi se v trajanju študija razlikujejo, saj trajajo od 3 (180 ECTS) pa do 4,5 let (270 ECTS). Švicarski in italijanski trajata 3 leta in se zaključita z diplomskim delom, italijanski ima tudi diplomski izpit. Angleški program traja 4 leta (od tega 40 tednov prakse) in se zaključi tako kot predlagani slovenski program, s pridobitvijo ustreznega števila kreditnih točk. Nemški program traja 4,5 let (9 semestrov), pri čemer je zadnji semester namenjen pripravi diplomskega dela. Koncept pridobivanja kreditnih točk je v vseh primerih enak (60 ECTS na leto), končno število kreditnih točk pa odvisno od trajanja študija. Pogoji za napredovanje se med posameznimi programi razlikujejo, splošna ugotovitev pa je usmerjanje k sprotnemu študiju. Na ETH Zurich mora študent najkasneje v drugem letu študija opraviti rigoroz iz temeljnih predmetov, ki ga lahko ponavlja le enkrat; izpite iz obveznih predmetov opravlja v blokih po 3 ali 4 predmete - posamezen blok lahko ponavlja le enkrat; enako velja tudi za izbirne vsebine. Na Univerzi v Stuttgartu študent opravlja po prvih 4 semestrih preddiplomski izpit, po naslednjih 4 semestrih pa diplomski izpit, vendar mora pred njim opraviti vse obveznosti programa. Pridobljeni strokovni naslovi: • Univerza v Ljubljani, Slovenija - univerzitetni diplomirani sanitarni inženir (B. Sc.); • ETH Zurich, Švica - B. Sc. ETH in Umweltingenieurwissenschaften / B. Sc. ETH

in Environmental Engineering;


20

• University of the West of England Bristol, Faculty of Applied Sciences, Velika Britanija - B.Sc. (Hons) in Health, Safety and Environment;

• Universität Stuttgart, Nemčija - Diplomingenieur; • Universita degli studi di Parma - Facolta di Medicina e Chirurgia, Italija - Tecnico

della prevenzione nell'ambiente e nei luoghi di lavoro. V Evropi se uporabljajo različni strokovni naslovi za opis izobrazbe, ki jo dosežejo študentje, ki dokončajo študijske programe, ki so po vsebinah podobni predlaganemu univerzitetnemu programu Sanitarno inženirstvo. Različni pristavki k strokovnemu naslovu inženir so posledica različnih tradicij in specifičnih potreb v posameznih državah ter razvoja in usmerjenosti ustanove, na kateri se program izvaja. Iz podatkovne baze reguliranih poklicev Direktorata za notranji trg Evropske komisije (Internal Market Directorate of the European Commision) je razvidno, da je Slovenija specifično registrirala in definirala poklic sanitarnega inženirja. Druge države so registrirale sorodne poklice, katerih področja dela se prekrivajo s področjem sanitarnega inženirstva, kot npr.:

• Portugalska "environmental engineer", • Irska in Grčija "health inspector", • Grčija, Irska, Malta, Portugalska, Španija, UK "environmental health officer", • Estonija "environmental auditor", etc. Vsak izmed omenjenih poklicev temelji na specifičnem študijskem programu. Baza podatkov je dostopna na: http://europa.eu.int/comm/internal_market/qualifications/regprof/index.cfm. Ena izmed ključnih prioritet opredeljenih v Akcijskem programu za okolje in zdravje (Environment and Health Action Plan) Evropske unije je promocija in izobraževanje strokovnjakov na področju okolja in zdravja. Implementacija teh ukrepov se izvaja na dveh nivojih, nivoju držav članic in Evropske unije kot celote, preko Programa javnega zdravja (Public Health Programme) in s podporo Generalnega direktorata za okolje (Directorate General for Environment). V raziskavi (2), ki jo je opravila WHO (Regional Office for Europe) so ugotovili, da je v Evropi področje zdravstvene ekologije pokrito z vrsto različnih strokovnjakov, seveda v odvisnosti od razvoja stroke in tradicionalnih izobraževalnih vzorcev v posameznih državah. Med 73 različnimi strokovnjaki na spisku so tako tudi sanitarni inženirji, gradbeni inženirji, inženirji kemijskega inženirstva in podobni inženirski poklici. To kaže na multidisciplinarnost področja, ki se ukvarja z varovanjem in vzdrževanjem zdravega življenjskega okolja. 4. 3. d. Primerljivost načinov in oblik študija Vsi primerjani programi predvidevajo redni študij. Predlagani program je glede načina in oblike študija primerljiv z vsemi štirimi programi, ki temeljijo na predavanjih, seminarjih, seminarskih, laboratorijskih in terenskih vajah, problemsko orientiranem učenju ter strokovni praksi. Če primerjamo izbirnost med posameznimi programi, je ta odvisna od strukturiranosti programa in variira od 5% pa do 24%. Predlagani program Sanitarnega inženirstva ima 11,25 % izbirnosti. 2 Fitzpatrick M., Bonnefoy X.. Environmental Health Services in Europe 4: Guidance on the development of educational and training curricula. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 1999


21

4. 3. e. Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokošolski prostor se kažejo predvsem v okviru programa Socrates-Erasmus in drugih podobnih programov ter na osnovi bilateralnih pogodb med univerzami. Strukturiranost programa in njegovo ovrednotenje s sistemom ECTS kreditnih točk omogoča mobilnost študentov. Glede na dosedanje izkušnje in predvsem razumevanje jezika pričakujemo največ izmenjav študentov s področja Balkana. 4. 3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb V letu 2004 smo izvedli raziskavo o zaposljivosti sanitarnih inženirjev v Republiki Sloveniji. Na podlagi starostne strukture zaposlenih (večina 21 - 40 let) in njihove delovne dobe sklepamo, da se je zaposlovanje diplomantov povečalo s štiriletno izobrazbo in da sedaj diplomirani sanitarni inženirji lahko opravljajo delo, katero so v preteklosti zasedali drugi profili (1). Največja potreba po diplomantih sanitarnega inženirstva je v javnem sektorju, kamor spadajo inšpekcijske službe, zdravstveni zavodi, ministrstva, vzgojno-izobraževalne institucije, domovi za stare, gospodarske javne službe, itd. Večina diplomantov, zaposlenih v javnem sektorju, opravlja svoje delo v javnih zdravstvenih zavodih ali drugih inštitutih in v javni upravi. Majhen delež anketiranih je zaposlenih v zasebnem sektorju, ki se na tem področju v Sloveniji šele razvija, a v prihodnje bi lahko sanitarnim inženirjem ponudil veliko število prostih delovnih mest in strokovnega razvoja. Raziskava kaže, da si sanitarni inženir uspešno utira pot tudi v projektantskih podjetjih, podjetjih s proizvodno tehnologijo, ki vpliva na človekovo okolje ter podjetjih s proizvodnjo in prometom z živil. Odpirajo se tudi nove možnosti za zaposlovanje v podjetjih, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu in inženirskih podjetjih, ki nudijo tudi svetovalne storitve s področja varstva okolja. Rezultati raziskave torej jasno kažejo, da se sanitarni inženir vedno uspešneje vključuje v vse procese dela, kjer je zahtevan higiensko-tehnični vidik, hkrati pa tudi, da se območje zaposlitev, predvsem za mlajšo generacijo diplomantov, širi tudi na področja, kot so industrija in komunalna podjetja. Vse našteto kaže tudi na to, da se je program že v preteklosti razvijal v pravo smer, glede na potrebe v Republiki Sloveniji. Večina sodelujočih v raziskavi ima relativno visoko delovno samozavest (76 %), ki je posledica dobre strokovne podkovanosti. Pri prenovi študijskega programa smo te strokovne usmeritve ohranili. Na osnovi podatka, da se tri četrtine diplomantov zaposli v svoji stroki in podatka o nezaposlenosti diplomantov (Urad za zaposlovanje RS), menimo, da je na trgu dela ponudba prostih delovnih mest za sanitarne inženirje dovolj velika in da se bodo s pospešenim uvajanjem standardizacije v procese na področju higiene in ekologije, potrebe po poklicu najverjetneje še povečale. Razlike med predlaganim študijskim programom in primerljivimi programi v tujini obstajajo, vendar so predvsem posledica različnega reševanja oz pristopov k zdravstveno ekološkim problemom v posamezni državi. V vseh štirih programih, ki jih primerjamo s predlaganim programom sanitarnega inženirstva, je v začetnih letnikih študija poudarek na naravoslovnih osnovah. Prav tako vsi programi vsebujejo


22

ekološke in inženirske predmete, razlika pa je v javnozdravstvenih vsebinah (npr. higiena, varnost živil). Programa, ki jih ponujata ETH Zurich in Univerza v Stuttgartu, sta izrazita predstavnika okoljsko inženirskega pristopa, programa Univerze v Bristolu in Univerze v Parmi pa imata, tako kot naš program, predmetnik z javnozdravstvenimi, ekološkimi in inženirskimi vsebinami. Po temeljiti preučitvi sorodnih tujih programov in dejstvu, da je Univerza v Ljubljani edina, ki v Sloveniji ponuja celovit študij sanitarnega inženirstva, menimo, da bi slepo posnemanje tujih sorodnih študijskih programov: • vodilo do ukinitve pomembnih javno-zdravstvenih področij, • glede na številčnost slovenske populacije bi bil vpis na posamezen usmerjen

program ekonomsko neupravičen ali pa vsaj neuravnotežen, • zelo ozko specializiran program bi vodil v preveliko specializacijo prvostopenjskih

diplomantov sanitarnega inženirstva, z majhno možnostjo zaposlitve. Zaradi tega smo se odločili za nekoliko drugačen pristop, ki je v našem prostoru že uveljavljen in ima tradicijo. Kljub omenjenim razlikam pa menimo, da bodo diplomanti univerzitetnega študijskega programa Sanitarno inženirstvo konkurenčni tudi v evropskem prostoru, še posebej na področjih: • obvladovanja varnosti živil, • higienskih tehnologij, • obvladovanja bolnišničnih infekcij ter • varovanja okolja. 4. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

V Evropski Uniji poklic ni reguliran, iz podatkovne baze reguliranih poklicev Direktorata za notranji trg Evropske komisije (Internal Market Directorate of the European Commision) pa je razvidno, da je Slovenija specifično registrirala in definirala poklic sanitarnega inženirja v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti; Ur. l. RS, št. 82/2004. 4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda 4. 4. a Zaključeno mednarodno sodelovanje Mednarodno sodelovanje na šoli poteka že od zgodnjih šestdesetih let. S podporo SZO so se predavateljice izpopolnjevale v Evropi in ZDA, obiskale so več skandinavskih šol in bolnišnic. Tudi v osemdesetih letih je mednarodno sodelovanje potekalo predvsem ob podpori SZO. Zelo pomemben je bil obisk Marie Farell, direktorice oddelka za zdravstveno nego pri evropskem regionalnem uradu SZO na Višji šoli za zdravstvene delavce leta 1985. Namen je bil vzpodbuditi razvoj univerzitetnega programa zdravstvene nege, ki je bil vzorčen za Vzhodno Evropo. Posledica je bila serija izmenjav predavateljev in študentov, delavnic, seminarjev in konferenc ter drugih delovnih aktivnosti, ki so rezultirale v pripravi tega programa v začetku devetdesetih let. Le-ta sicer ni zaživel


23

kot vzorčen mednarodni program, vendar je to bil prvi univerzitetni program (zdravstvena vzgoja) za medicinske sestre, izpeljan v sodelovanju s Pedagoško fakulteto. V prvi polovici devetdesetih let je mednarodno sodelovanje potekalo predvsem ob podpori projekta Tempus, v okviru katerega je Evropska unija pomagala bodočim članicam uskladiti svoje visokošolske programe in pedagoške metode z njihovimi. Pri tem je Tempus podpiral razvoj študijskih programov, razvoj posameznih predmetov, materialno opremljenost visokošolskih zavodov (oprema za laboratorije, kabineti, knjige, računalniki), gostovanje učiteljev iz Evropske unije v Sloveniji ter študijske obiske slovenskih učiteljev na evropskih univerzah in njihovih učnih bazah. Zlasti intenzivno je bilo sodelovanje s Polytechnic of East London in Hogeschool Nijmegen na Nizozemskem. Pomembnejši rezultati tega sodelovanja so bili v tem, da sta dve sodelavki v Londonu opravili magisterij s svojih strokovnih področij. Več študentk in študentov je del pouka opravljalo v tujini in nekaj tujih je gostovalo pri nas. Opremljenih je bilo več kabinetov, obogatil se je knjižni fond. Udeležba na študijskih obiskih s pomočjo štipendij Tempus je tudi močno vplivala na pedagoško in raziskovalno pot predavateljev Visoke šole za zdravstvo. Dve sodelavki sta svoji doktorski nalogi utemeljili ravno na osnovi tega sodelovanja. V drugi polovici devetdesetih let slovenske visokošolske ustanove niso mogle več kandidirati za podporo iz Tempusa. Pričelo se je obdobje prijavljanja in sodelovanja na projektih v okviru Socrates, pretežno s področja Erasmus, nekaj tudi Leonardo Da Vinci. 4. 4. b Tekoče mednarodno sodelovanje Na področju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega dela in sodelovanja tečeta dva raziskovalna in nekaj drugih projektov, in sicer: • sodelovanje pri projektu Asia-Link EU Programme - URO Project - AGREEMENT

CN/ASIA-LINK/026(110-374) v sodelovanju s Centro ICT di Ateneo dell’Università degli Studi di Salerno, Xiehe Hospital, Tongji Medical College, Huazhong University of Science and Technology (CIN), NU trust hospital, Nephro-Urology super specialty post graduate national institute (IND); projekt je namenjen oblikovanju novega profila zdravstvenega delavca, kontinenčnega terapevta;

• projekt razvijanja Evropskega magistrskega študija babištva skupaj z Glasgow Caledonian University in izobraževalnimi institucijami za babištvo Midwifery school Maastricht, University of Ghent, University department of obstetrics and gynaecology, Medical school Hannover in Humboldt University Berlin; Slovenija kot pridružena članica sodeluje pri razvoju predmetnika in učnih načrtov predmetov;

• sodelovanje pri Core Components in Occupational Therapy – 29497-IC-1-1-FI-ERASMUS-EUC-1 v sodelovanju z Oulu Polytechnic, Finska; Arteveldehogeschool, Belgija; Helsinki Polytechnic Stadia, Finland; Tallinn Medical School, Estonia; University of Tartu, Estonia;

• sodelovanje v tematskih mrežah (sheme SOCRATES/ERASMUS) na področju izobraževanja (HENRE, ENOTHE, TENN);

• sodelovanje pri pripravi študijskega programa International Master Degree in Health Care and Social Management: Projekt: 29988-IC-I-2003-1-DE-ERSAMUS-


24

PROGUC-1- Hochschule Bremen, University of Applied Sciences, University of South Bohemia, University of Manchester, Ekonomska fakulteta;

• sodelovanje pri mednarodni raziskavi Conscience and bad conscience; vodilna institucija: Department of Nursing, Medical Faculty, University of Umea, Sweden;

• sodelovanje v mednarodnem interdisciplinarnem računalniško podprtem študiju Umiranje in žalovanje (Dying and Mourning) – v sodelovanju z Umeå University.

V okviru SOCRATES/ERASMUS programov VŠZ sodeluje in ima bilateralne sporazume z 20 Evropskimi inštitucijami: • FIN - Pirkanmaa University of applied sciences (ZN, BA, DT) 2006/2007-

2007/2008-2008/2009-2009/2010 • PL – Pastwowa Wyzsza Szkola Zawodowa w Nysie (ZN, BA, DT) 2006/2007-

2007/2008 (www.pwsz.nysa.pl) • CZ – University of South Bohemia Česke Budejovice (ZN) 2004/2005-2006/2007-

2007/2008 • D – Hochschule Bremen University of Applied Sciences (ZN) 2006/2007-

2007/2008 (http://www.hs-bremen.de) • E - Universidad de la Coruña (BA) 2006/2007-2007/2008-2008/2009-2009/2010-

2010/2011 (http://www.udc.es) • S - Karolinska Institutet, Stockholm (DT) 2007/2008-2009/2010 (http://www.ki.se) • UK – Manchester Metropolitan University (ZN) 2004/2005

(http://www.mmu.ac.uk) • B - Erazmushogeschoole Brussel (ZN, DT, BA) 2007/2008-2008/2009-

2009/2010-2010/2011- 2011/2012-2012/2013 • I – The University of Udine, Corso di laurea in infermieristica sede di Mestre (ZN)

2006/2007-2007/2008 (http://www.uniud.it) • A - University of Vienna Fakultat fur Socialwissenschaften, Institut fur

Pflegewissenschaft 2005/2006-2006/2007-2007/2008 • S – Umeå University Faculty of Medicine (ZN, BA) 2002/2003-2003/2004-

2004/2005-2005/2006-2006/2007-2007/2008 (http://www.umu.se/umu/index_eng.html)

• I - Università degli Studi di Trieste (ZN,BA) 2005/2006-2006/2007 -2007/2008 (http://www.units.it)

• E – Universidad Autonoma de Madrid Centro superior de estudios universitarios la salle (DT) 2005/2006-2006/2007-2007/2008-2008/2009-2009/2010 (http://www.eulasalle.com)

• B - Artevelde Hogeschool (DT) 2004/2005-2005/2006-2006/2007 (http://www.arteveldehs.be)

• NL - Hoogeschool van Amsterdam (DT) 2003/2004-2004/2005-2005/2006-2006/2007 (http://www.hva.nl)

• N – Hangesund University College 2004/2005 (http://www.hsh.no/studier.htm) • I – Universita' Cattolica del Sacro Cuore, School of Medicine »A.Gemelli«, Rome

(OT) 2005/2006-2006/2007 (http://www.unicatt.it) • PL – akademia Wychowamia Fizycnego we Wroclawiu 2007/2008 (FT) • TR – Suleyman Demirel University (BA) 2007/2008-2008/2009-2009/2010-

2010/2011-2011/2012-2012/2013 • UK- LA – St. Martin's College 1.10.2003-30.9.2004


25

Študentje in učitelji sodelujejo v mednarodnih izmenjavah v okviru mrež Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave. Preglednica 4.4.1: Število študentov, vključenih v organizirane izmenjave Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave po bilateralnih in multilateralnih dogovorih (trajanje izmenjave najmanj 3 mesece)

Študijsko leto

Število študentov iz VŠZ na izmenjavi v tujini

Število študentov iz tujine na izmenjavi na VŠZ

2003/2004 0 0 2004/2005 6 11 2005/2006 13 10 2006/2007 10 13 Preglednica 4.4.2: Število učiteljev, vključenih v organizirane izmenjave Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave po bilateralnih in multilateralnih dogovorih

Študijsko leto

Število učiteljev iz VŠZ na izmenjavi v tujini

Število učiteljev iz tujine na izmenjavi na VŠZ

2003/2004 2 0 2004/2005 2 2 2005/2006 5 8 2006/2007 9 10

4.4.c. Podatki o vpisu tujih študentov na zavod

Preglednica 4.4.3: Podatki o vpisu tujih študentov v 1. letnik na VŠZ za študijska leta 2002/2003 do 2006/2007, redni in izredni študij Smer Študijsko leto

2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007

Babištvo 1 3 3 2 3 Delovna terapija 1 1 1 3 1 Fizioterapija 5 4 6 4 8 Ortopedska tehnika 5 0 0 2 Radiologija 1 1 2 2 1 Sanitarno inženirstvo 3 2 0 0 Zdravstvena nega 4 5 2 6 8 skupaj 20 16 14 19 21


26

Preglednica 4.4.4: Podatki o številu tujih študentov v 2., 3., in 4. letniku ter absolventov na VŠZ za študijska leta 2002/2003 do 2006/2007, redni in izredni študij Smer Študijsko leto

2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007

Babištvo 0 0 2 3 4 Delovna terapija 2 2 5 5 1 Fizioterapija 15 15 12 19 14 Ortopedska tehnika 1 5 5 5 1 Radiologija 0 1 2 3 2 Sanitarno inženirstvo 2 1 5 5 3 Zdravstvena nega 18 10 11 8 10 skupaj 38 34 42 48 35 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot Vsebina študija je zasnovana tako, da študent pridobi bazična znanja s področij naravoslovnih ved, ki jih aplicira na področje sanitarnega inženirstva, osvoji etične, družbene in pravne okvire v povezavi z zdravjem in okoljem. V okviru zdravstvenih vsebin osvoji osnove delovanja človekovega telesa, seznani se z obvladovanjem bioloških, kemijskih in fizikalnih agensov, epidemiologijo nalezljivih in nenalezljivih bolezni ter higieno, kar vse nadgradi z inženirskimi znanji, ki mu služijo pri pripravi tehničnih in tehnoloških rešitev okoljskih in zdravstvenih problemov. Ker so dejavniki tveganja večinoma regulirani, potrebuje diplomant poleg zdravstvenih, tehničnih in inženirskih znanj tudi tudi znanja iz zdravstveno-ekološke zakonodaje in upravnega postopka. Predmetnik študijskega programa je predstavljen v preglednici 4.5.1.



27

Preglednica 4.5.1: Število in poimenska navedba učnih enot

Št. Predmet

Nosilec

Naziv

Vrsta predmeta

ECTS

1 Anatomija in fiziologija s patologijo

Dahmane Gošnak Raja

doc.

Obvezni skupni

6

2 Fizika

Bohinc Klemen

doc.

Obvezni stroka

5

3 Mikrobiologija in parazitologija

Marin Jožica

prof.

Obvezni stroka

7

4 Osnove higiene in etika

Pokorn Dražigost

prof.

Obvezni stroka

6

5 Družboslovje v zdravstvu

Kovačev Asja Nina

prof.

Obvezni skupni

6

6 Matematika

Pavešić Petar

izr. prof.

Obvezni stroka

10

7 Kemija

Poljanšek Ida

doc.

Obvezni stroka

10

8 Osnove ekologije

Gaberščik Alenka

izr. prof.

Obvezni stroka

5

9 Tehnični tuji jezik

Vrhunec Breda

lektor

Obvezni stroka

5

Kuštrin Irena

lektor

10 Tehnična fizika

Bohinc Klemen

doc.

Obvezni stroka

5

11 Biokemija

Cigič Blaž

doc.

Obvezni stroka

5

12 Analizna kemija

Poljanšek Ida

doc.

Obvezni stroka

5

13 Konstrukcijski sklopi stavb

Krainer Aleš

prof.

Obvezni stroka

5

14 Higiena in ergonomija dela

Eržen Ivan

doc.

Obvezni stroka

5

15 Dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija

Kraigher Alenka

doc.

Obvezni stroka

5

16 Komunalna higiena

Eržen Ivan

doc.

Obvezni stroka

12

17 Informatika

Boh Bojana

izr. prof.

Obvezni stroka

6

18 Epidemiologija

Kraigher Alenka

doc.

Obvezni stroka

6

19 Strokovna praksa I

Kraigher Alenka

doc.

Obvezni stroka

6

20 Sanitarno inženirstvo v izjemnih razmerah in

prva pomoč

Ahčan Uroš

doc.

Obvezni stroka

4

21 Higiena objektov in procesov

Pokorn Dražigost

prof.

Obvezni stroka

12

22 Upravni postopek s sanitarnim in ekološkim

pravom

Šturm Lovro

prof.

Obvezni stroka

6

23 Bioklimatsko načrtovanje

Krainer Aleš

prof.

Obvezni stroka

5

24 Statistika

Stare Janez

prof.

Obvezni stroka

5

25 Delovno in bivalno okolje

Čudina Mirko

izr. prof.

Obvezni stroka

10



28

26 Strokovna praksa II

Pokorn Dražigost

prof.

Obvezni stroka

6

27 Ozračje in njegova onesnaženost

Rakovec Jože

prof.

Obvezni skupni

6

Bizjak Mirko

doc.

28 Tehnologija in varnost živil

Doganoc Darinka

izr. prof.

Obvezni stroka

7

29 Gospodarjenje z odpadki

Griessler Bulc Tjaša

doc.

Obvezni stroka

6

30 Tehnologija in tehnika pitnih in odpadnih voda

Panjan Jože

izr. prof.

Obvezni stroka

5

Kompare Boris

izr. prof.

31 Strokovna praksa III

Eržen Ivan

doc.

Obvezni stroka

3

32 Energija in okolje

Medved Sašo

izr. prof.

Obvezni stroka

6

33 Strokovna praksa IV

Eržen Ivan

doc.

Obvezni stroka

3

34 Pridobivanje, vodenje in izvajanje projektov


doc.

Obvezni stroka

9

35 Okoljske tehnologije in ekoremediacija


doc.

Izbirni stroka

3

36 Dobre prakse v živilski verigi

Raspor Peter

prof.

Izbirni stroka

3

37 Higiena turizma

Zaletel Kragelj Lijana

doc.

Izbirni stroka

3

38 Javno zdravje

Eržen Ivan

doc.

Izbirni stroka

3

Sočan Maja

doc.

39 Kemijske tehnologije

Poljanšek Ida

doc.

Izbirni stroka

3

40 Inšpekcijsko nadzorstvo

Šturm Lovro

prof.

Izbirni stroka

3

41 Toksikologija

Bizjak Mirko

doc.

Izbirni stroka

3

42 Nevarne snovi

Bizjak Mirko

doc.

Izbirni stroka

3

43 Varnost in zdravje pri delu

Dursany Vladimir

izr. prof.

Izbirni stroka

3

44 Prehrana z dietetiko

Pokorn Dražigost

prof.

Izbirni stroka

3

45 Mikrobiološke analize v okolju

Marin Jožica

prof.

Izbirni stroka

3

46 Hrup in vibracije

Čudina Mirko

izr. prof.

Izbirni stroka

3

47 Ekološka psihologija

Kovačev Asja Nina

prof.

Izbirni stroka

3

48 Angleški jezik

Vrhunec Breda

lektor

Izbirni širše

3

49 Management v zdravstvu

Bohinc Marija

doc.

Izbirni širše

3


29

4. 5. b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa Prvostopenjski univerzitetni študijski program Sanitarno inženirstvo obsega v vsakem od 4 letnikov 60 kreditnih točk študijskih obveznosti po ECTS. Skupen obseg študijskih obveznosti je 240 kreditnih točk po ECTS. Od skupnega št. kreditnih točk je 213 (88,75%) obveznih vsebin in 27 (11,25%) izbirnih vsebin. Predmetnik vsebuje naslednje tipe predmetov: • obvezni skupni predmeti, ki so skupni za več študijskih programov VŠZ in

študijski program Meteorologija (FMF). • obvezni in izbirni strokovni predmeti, ki so sestavni del programa sanitarno

inženirstvo • izbirni predmeti širše, ki so sestavni del izbirnih predmetov ostalih programov

VŠZ. (študent lahko izbere izbirne predmete ostalih programov VŠZ, drugih fakultet UL ali drugih univerz v obsegu 12 ECTS (5%)).

Obvezni skupni predmeti podajajo temeljna znanja o človeškem organizmu, njegovem delovanju in patološkem odzivu na negativne dejavnike na zdravje. S področja družboslovja pa zdravstveno psihologijo, socialne vidike zdravja in zdravstveno pravo. Skupaj s FMF pa se izvaja predmet s področja meteorologije. Obvezni predmeti stroke podajajo inženirska, zdravstvena, ekološka in upravno pravna znanja s področja stroke sanitarnega inženirstva. Izbirni predmeti stroke poglabljajo specifična znanja s posameznih področij dela sanitarnega inženirja. Izbirni predmeti širše vključujejo vsebine drugih programov VŠZ. Predmeti iz drugih programov, ki niso v naboru širše izbire. Poleg predmetov, predloženih v študijskem programu Sanitarno inženirstvo lahko študent izbere izbirne predmete ostalih programov VŠZ, drugih fakultet UL ali drugih univerz v obsegu 12 ECTS. V okviru predpisane izbire lahko študenti poljubno izbirajo med predmeti opredeljenimi kot izbirni predmeti stroke in izbirni predmeti širše oz. predmeti iz drugih študijskih programov, pod pogoji, ki so v učnih načrtih predmetov navedeni za vpis posameznega predmeta.



30

Preglednica 4.5.2: Predmetni stebri programa

Obvezni skupni

ECTS Obvezni stroka

ECTS Izbirni stroka

ECTS Izbirni širše

ECTS

Anatomija in

fiziologija s

patologijo

6 Fizika

5 Okoljske tehnologije

in ekoremediacija

3 Angleški jezik

3

Družboslovje v

zdravstvu


7 Dobre prakse v

živilski verigi

3 Management v

zdravstvu

3

Ozračje in njegova

onesnaženost


6 Higiena turizma

3

Matematika

10

Javno zdravje

3

Kemija

10

Kemijske tehnologije

3

Osnove ekologije

5 Inšpekcijsko

nadzorstvo

3

Tehnični tuji jezik

5 Toksikologija

3

Tehnična fizika

5 Nevarne snovi

3

Biokemija

5 Varnost in zdravje

pri delu

3

Analizna kemija

5 Prehrana z dietetiko

3

Konstrukcijski sklopi stavb

5 Mikrobiološke

analize v okolju

3

Higiena in ergonomija dela

5 Hrup in vibracije

3

Dezinfekcija,

dezinsekcija

in

deratizacija

5 Ekološka psihologija

3

Komunalna higiena

12

Informatika

6

Epidemiologija

6

Strokovna praksa I

6



31

Sanitarno inženirstvo

v izjemnih

razmerah in prva pomoč

4

Higiena objektov in procesov

12

Upravni postopek s sanitarnim in

ekološkim pravom

6

Bioklimatsko načrtovanje

5

Statistika

5

Delovno in bivalno okolje

10

Strokovna praksa II

6

Tehnologija in varnost živil

7

Gospodarjenje z odpadki

6

Tehnologija in tehnika pitnih in

odpadnih voda

5

Strokovna praksa III

3

Energija in okolje

6

Strokovna praksa IIII

3

Pridobivanje, vodenje in izvajanje

projektov

9

Skupaj

3

18

31

195

13

39

2

6

Delež (%)

6,1

7

63,3

75,6

26,5

15,1

4,1

2,3



32

4. 5. c. Razm

erje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Preglednica 4.5.3: Razmerje predavanj,seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Letnik

Kontaktne ure

P

S

SV

LV

KV

SP

TV

∑

ECTS*

1.

485

30

60

160

15

750

60

2.

390

30

150

150

180

900

60

3.

285

15

165

105

180

750

48(12)*

4.

255

75

135

15

180

660

45(15)*

Skupaj

1415

150

60

610

270

540

15

3060

213(27)

Delež (%

) 46,2

4,9

2

19,9

8,8

17,6

0,5

100

P

predavanja

S

seminar

SV

seminarske vaje

LV

laboratorijske vaje

KV

klinične vaje

SP

strokovna praksa

TV

terenske vaje

_______________________________________

* v oklepaju so ECTS izbirnih vsebin


33

4. 5. d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje Obseg praktičnega usposabljanja v delovnem okolju je 18 ECTS, kar v celotnem programu sanitarno inženirstvo predstavlja 7,5 % delež. Usposabljanje bo potekalo v učnih bazah šole (priloga 7) pod vodstvom strokovnih mentorjev. Prakično usposabljanje bo potekalo po drugem in tretjem letniku ter v v sklopu četrtega letnika. Vsebinska področja praktičnega usposabljanja in njihov obseg ter možna mesta izvajanja po posameznih učnih enotah in letnikih povzema preglednica 4.5.4. Preglednica 4.5.4: Obseg in vsebina praktičnega usposabljanja v delovnem okolju Letnik študija

Predmet Število ECTS

Vsebina usposabljanja

2. Strokovna praksa I

6 • Izvajanje mikrobioloških in kemijskih analiz. • Analiza higiensko tehničnega stanja v izbranem objektu in projektni dokumentaciji – možni objekti in področja: higiena vode z objekti za oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo, objekti za ravnanje z odpadno vodo, pokopališča in krematorij, turistični, prodajno-storitveni in gostinski objekti; objekti za šolsko in predšolsko dejavnost, domovi za starejše osebe, dijaški in študentski domovi, športno rekreacijski objekti, bolnišnični, zdraviliški in drugi zdravstveni objekti, industrijski in proizvodno-storitveni objekti.

• Izdelava načrta izvedbe DDD, izvajanje DDD in merjenje učinkovitosti izvedbe.

• Izdelava načrta obvladovanja nalezljivih bolezni v izbranih objektih (zdravstvene organizacije, domovi za strare, vrtci, šole, internati…)

3. Strokovna praksa II

6 • Prepoznavanje kriterijev, določitev metod in orodij za obvladovanje objektov, procesov, osebja; izdelava načrta za obvladovanje, verifikacija (v živilskih objektih po HACCP sistemu).

• Izvedba celotnega upravnega postopka od vloge do upravne odločitve.

• Prepoznavanje dejavnikov, določitev postopka za meritev, izvajanje meritve in izdelava ukrepa.

• Analiza skupine delovnih mest, proučitev tveganja v povezavi z zakonskimi zahtevami in ocena uspešnosti določenih ukrepov za varnost in zdravje delavcev (na izbranem primeru).

4. Strokovna praksa III in IV

3+3 • Proučitev higienskih in tehničnih zahtev za izbrani primer, izdelava načrta usposabljanja, sodelovanje pri usposabljanju in evalvaciji.

• Proučitev zahtev za pripravo načrta vzorčenja in vzorčenje.

• Izdelava strokovnih ocen in oblikovanje sanitarno-tehničnih predlogov za sanacijo stanja (obstoječega, načrtovanega).


34

Praktično usposabljanje bo potekalo v tistih delovnih okoljih, ki izkazujejo potrebo in interes po strokovnjaku s področja sanitarnega inženirstva. Tako se bodo študentje že tekom študija seznanili z možnimi oblikami svojega bodočega dela in poslanstva, istočasno pa učne ustanove bolje spoznajo svoje bodoče potencialne delavce, kar prispeva k boljši zaposljivost diplomantov. Za izvedbo praktičnega pouka in delovne prakse v univerzitetnem študijskem programu Sanitarno inženirstvo, sodelujemo z učnimi bazami s področja zdravstvene in zdravstveno-ekološke dejavnosti ter drugimi objekti, ki so po Zakonu o zdravstveni inšpekciji ((Ur.l. RS, št. 99/1999 (107/1999 - popr.), 110/2002-ZGO-1, 2/2004, 47/2004, 39/2006)) pod obveznim zdravstvenim nadzorom. Učne baze za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse na področju zdravstvene dejavnosti:

1. Inštitut za varovanje zdravja RS 2. Zdravstveni inšpektorat RS 3. Zavod za zdravstveno varstvo Celje 4. Zavod za zdravstveno varstvo Koper 5. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 6. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 7. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 8. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 9. Klinični center Ljubljana 10. Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino 11. Bolnišnica Golnik 12. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj 13. Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna 14. Splošna bolnišnica Brežice 15. Splošna bolnišnica Celje 16. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 17. Splošna bolnišnica Jesenice 18. Splošna bolnišnica Novo mesto 19. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 20. Zdravstveni dom Krško 21. Zdravstveni dom Ljubljana

Objekti, ki so pod obveznim zdravstvenim nadzorom (nudijo ogled dejavnosti, vaje izvajajo delavci Oddelka za sanitarno inženirstvo)

22. Dom starejših občanov Ljubljana – Šiška 23. Dom upokojencev Center Tabor - Poljane 24. Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja 25. Dom upokojencev Vrhnika 26. Vrtci Ljubljana center 27. PS Mercator d.d. 28. Javna kopališča 29. Komunalno podjetje Žale Ljubljana


35

Učne baze za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse na področju zdravstvene ekologije

30. Terme Krka – Novo mesto 31. Terme Krka – Strunjan 32. Unior d.d., Terme Zreče 33. Zdravilišče Laško 34. Barjans d.o.o. 35. DDD d.o.o. 36. Elektroinštitut Milan Vidmar 37. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave 38. Inštitut za sanitarno inženirstvo 39. Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. 40. Luka Koper d.d. 41. UNIVAR d.o.o. 42. Zavod za varstvo pri delu d.d.

Študijski program omogoča bodočemu sanitarnemu inženirju, da si pridobi ustrezna teoretična in potrebna praktična strokovna znanja, ki jih potrebuje za kompleksno reševanje zdravstveno – ekološke problematike. Zato so učne baze s področja zdravstvene dejavnosti, s področja zdravstvene ekologije in objekti, ki so pod obveznim zdravstvenim nadzorom izrednega pomena za pridobivanje izkušenj za kasnejše samostojno delo.



36

4. 5. e. V

ertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Preglednica 4. 5. 5: Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Zap. št. Predmet

Vertikalna povezanost

s predmeti pod zaporedno številko

Horizontalna povezanost

s predmeti pod zaporedno številko

1 Anatomija in fiziologija s

patologijo

osnovni predmet, povezan z večimi predmeti v

predmetniku

3, 4, 7

2 Fizika

10, 13, 14, 16, 19, 20, 21, 23, 25, 26,

27, 30, 31, 32, 33

6, 7

3

Mikrobiologija in parazitologija

15, 16, 18, 20, 21, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 33

1, 4, 8


osnovni predmet, povezan z vsemi predmeti v

predmetniku

1, 3


osnovni predmet, povezan z večimi predmeti v

predmetniku

6

Matematika

10, 13, 16, 17, 23, 24, 25, 27, 29, 30, 32

2

7 Kemija

8, 11, 12, 14, 15, 16, 19, 20, 21, 25, 27, 28,

29, 30, 32

1, 2

8 Osnove ekologije

3, 7, 12, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 25, 27,

29, 30, 32

4

9 Tehnični tuji jezik


predmetniku

10

Tehnična fizika

13, 14, 16, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 30, 32

12

11

Biokemija

14, 16, 20, 25, 28, 29, 30

12, 15

12

Analizna kemija

14, 15, 10, 20, 21, 25, 27, 28, 29, 30

10, 11

13

Konstrukcijski sklopi stavb

14, 16, 20, 21, 23, 25, 30, 32

10

14

Higiena in ergonomija dela

10, 11, 12, 13, 18, 22, 25

16

15

Dezinfekcija, dezinsekcija in

deratizacija

12, 16, 19, 20, 21, 22, 25, 28, 29, 30

11, 18

16

Komunalna higiena

10, 11, 12, 13, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23

25, 27, 28, 29, 30, 32

14



37

17

Informatika


predmetniku

18

18

Epidemiologija

14, 16, 19, 20, 21, 22, 24, 28, 29

15, 17

19

Strokovna praksa I

4, 8, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21, 26, 31, 33

1, 3, 5

20

Sanitarno inženirstvo v izjemnih


vsebine vezanane na več strokovnih predmetov

vsebine vezanane na več strokovnih

predmetov

21

Higiena objektov in procesov

20, 23, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 33

22

22


ekološkim pravom

21

23

Bioklimatsko načrtovanje

21, 26, 27, 31, 32, 33

25

24

Statistika


predmetniku

25

Delovno in bivalno okolje

21, 22, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33

23

26

Strokovna praksa II

19, 21, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33


predmetov

27

Ozračje in njegova onesnaženost

31, 33

32

28

Tehnologija in varnost živil

29, 30, 31, 33


predmetov

29

Gospodarjenje z odpadki

28, 30, 31, 32, 33


predmetov

30

Tehnologija in tehnika pitnih in

odpadnih voda

28, 29, 31, 33


predmetov

31

Strokovna praksa III

27, 28, 29, 30, 32, 33


predmetov

32

Energija in okolje

29, 31, 33

27

33

Strokovna praksa IV

27, 28, 29, 30, 31, 32


predmetov

34

Pridobivanje, vodenje in izvajanje

projektov


predmetniku


predmetov



38

4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posam

eznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih

obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih sku

pnih oz. kontaktnih ur programa

Obremenitev študenta je 60 ECTS na leto, kar ustreza 1800 uram dela študenta. Ure vključujejo tako kontaktne ure kot samostojno

delo študenta.

Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov ECTS določajo, da 1 kreditna točka pomeni 25 – 30 ur obremenitve študenta. V

predloženem programu je 1 kreditna točka ovrednotena z 30 ur obremenitve študenta.

Preglednica 4.5.6: Kreditno ovrednotenje posameznih učnih enot po letnikih študija

1. LETNIK

Kontaktne ure

P

S

SV

LV

KV

SP

TV

∑ŠO

ECTS

1. sem

ester

Anatomija in fiziologija s patologijo

80

10

180

6 Fizika

45

15

150


60

30

210


60

15

180


60

30

180

6 Skupaj 1. sem

ester

305

15

30

55

900

30

2. sem

ester

matematika

60

60

300

10

kemija

60

45

300

10

osnove ekologije

30

15

15

150

5 tehnični tuji jezik

30

30

150

5 Skupaj 2. sem

ester

195

45

105

900

30

Skupaj 1. in 2. sem

ester

485

30

60

160

15

1800

60



39

2. LETNIK

Kontaktne ure

P

S

SV

LV

KV

SP

TV

∑ŠO

ECTS

1. sem

ester

Tehnična fizika

45

15

150

5 Biokemija

45

15

150

5 Analizna kemija

30

30

150

5 Konstrukcijski sklopi stavb

30

30

150

5 Higiena in ergonomija dela

45

30

150

5 Dezinfekcija, dezinsekcija in

deratizacija

45

30

150

5 Skupaj 1. sem

ester

240

90

60

900

30

2. sem

ester

Komunalna higiena

75

15

15

75

360

12

Informatika

30

15

30

180

6 Epidemiologija

45

15

15

180

6 Strokovna praksa I

180

180

6 Skupaj 2. sem

ester

150

30

60

90

900

30

Skupaj 1. in 2. sem

ester

390

30

0 150

150

180

1800

60



40

3. LETNIK

Kontaktne ure

P

S

SV

LV

KV

SP

TV

∑ŠO

ECTS

1. sem

ester

Sanitarno inženirstvo v izjemnih


45

30

120

4 Higiena objektov in procesov

75

15

15

60

360

12


ekološkim pravom

45

30

180

6 Bioklimatsko načrtovanje

30

30

150

5 Izbirni predmet-i

90

3 Skupaj 1. sem

ester

195

15

105

60

900

30

2. sem

ester

Statistika

30

45

150

5 Delovno in bivalno okolje

60

15

45

300

10

Izbirni predmet -i

270

9 Strokovna praksa II

180

180

6 Skupaj 2. sem

ester

90

60

45

180

900

30

Skupaj 1. in 2. sem

ester

285

15

165

105

180

1800

60



41

4. LETNIK

Kontaktne ure

P

S

SV

LV

KV

SP

TV

∑ŠO

ECTS

1. sem

ester

Ozračje in njegova onesnaženost

45

15

15

180

6 Tehnologija in varnost živil

60

45

15

210

7 Gospodarjenje z odpadki

45

15

30

180

6 Tehnologija in tehnika pitnih in

odpadnih voda

45

15

15

150

5 Strokovna praksa III

90

90

3 Skupaj 1. sem

ester

195

45

105

15

90

810

27

2. sem

ester

Izbirni predmet-i

450

15

Energija in okolje

45

15

15

180

6 Strokovna praksa IV

90

90

3 Pridobivanje, vodenje in izvajanje

projektov

15

15

15

270

9 Skupaj 2. sem

ester

60

30

30

90

990

33

Skupaj 1. in 2. sem

ester

255

75

135

15

180

1800

60


42

4. 5. g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah Učni načrti so sestavni del priloge 9.a. 4. 5. h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS Sklep o imenovanju pristojne osebe za ECTS je v prilogi 4.e.

4. 5. i. Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o

opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) so v prilogah 4.b. in 4.c.

4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Na univerzitetni študijski program prve stopnje Sanitarno inženirstvo se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili:

A) maturo; B) kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje

strokovne izobrazbe s strokovnega področja opredeljenega med področji ved o življenju, neživi naravi, veterinarstvu, zdravstvu, varstvu okolja, živilstva in tehničnih strok ter izpit iz enega od predmetov mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

C) kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program; Število vpisnih mest je 45. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke A izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi: 60% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk kandidati iz točke B. izbrani glede na: − splošni uspeh pri poklicni maturi 50% − splošni uspeh v 3. in 4. letniku 50% kandidati iz točke C. izbrani glede na: − splošni uspeh v 3. in 4. letniku 100%

Kandidat mora Visoki šoli za zdravstvo do vpisa predložiti potrdilo specialista medicine dela o sposobnosti opravljanja del in nalog diplomiranega sanitarnega inženirja/ke.


43

4. 7. Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Sanitarno inženirstvo, pridobljena na drugih študijskih programih ustrezne stopnje. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom odloča komisija za študijske zadeve Visoke šole za zdravstvo na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost izpolnjevanja pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja

(zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje); • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede

na obseg predmeta, pri katerem se obveznost priznava); • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se

obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je: • bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program; • če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in

najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost.

V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. 4. 8. Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem teoretičnega in/ali praktičnega znanja. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, poročila z vaj itd.) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila ureja Pravilnik o preverjanju znanja VŠZ, ki ga potrjuje senat VŠZ.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani in sicer:

10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


44

4.9. Pogoji za napredovanje po programu 4.9.a. Obveznosti študentov in pogoji za napredovanje v višji letnik Študent se lahko vpiše v višji letnik, če ima opravljene vse vaje in strokovno prakso ter za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk za posamezni letnik: • za vpis v 2. letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk 1. letnika po ECTS, • za vpis v 3. letnik doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54

kreditnih točk 2. letnika po ECTS. • za vpis v 4. letnik doseženih 60 kreditnih točk drugega letnika in najmanj 54

kreditnih točk 3. letnika po ECTS. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa statut UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze). Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve Visoke šole za zdravstvo.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat VŠZ na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve Visoke šole za zdravstvo. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

4.9.b. Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko po trenutno veljavni zakonodaji v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. 4.9.c. Svetovanje in usmerjanje študentov med študijem Na Visoki šoli za zdravstvo sta uveljavljeni dve tradicionalni obliki svetovanja in usmerjanja študentov med študijem, in sicer mentorstvo in tutorstvo. 4.10. Določbe o prehodih med programi Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med študijskimi programi se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v nov študijski program, • obseg razpoložljivih mest,


45

• letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti, in ki se lahko priznajo v celoti,

• minimalno število letnikov ali semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu

Študent lahko preide z ustreznega univerzitetnega in visokošolskega strokovnega programa s področja opredeljenega med področji ved o življenju, neživi naravi, veterinarstvu, medicini, zdravstvu, varstvu okolja, živilstvu in tehničnih strok v isti ali višji letnik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Sanitarno inženirstvo, če so izpolnjeni pogoji za vpis v nov program in glede na opravljane obveznosti v prejšnjem programu. Prehod je možen, če se lahko prizna vsaj polovica opravljenih obveznosti. Pri odobritvi in določitvi potrebnih obveznosti komisija za študijske zadeve Visoke šole za zdravstvo določi, katere predmete oz. v kakšnem obsegu prizna že opravljene študijske obveznosti in v kateri letnik se študent vpiše. Študijska komisija lahko določi dodatne obveznosti v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS, ki jih mora študent opraviti za dokončanje študija po novem programu. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov ni predviden.

4.11. Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija (izberite):

redni študij izredni študij študij na daljavo

Program se bo izvajal v dislocirani enoti (kraj, naslov)

1. / 2. /

4.12. Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 240 kreditnih točk po ECTS.

4.13. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa

Študij je enovit.

4.14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova Strokovni naslov se podeli v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. Predvideni strokovni naslov je:

Univerzitetni diplomirani sanitarni inženir (univ. dipl. san. inž) Univerzitetna diplomirana sanitarna inženirka (univ. dipl. san. inž.)


46

5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje 5.1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega

programa Podatki o kadrovskih pogojih so v prilogah 5. a, 5. b, 5. c, 5. d in 5. e. 5.2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega

programa Podatki o materialnih pogojih VŠZ so v prilogah 6a in 6.b.

6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja so v prilogi 7.


47

7. Zaposljivost diplomantov

7.1. Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov V Evropski uniji poklic ni reguliran, iz podatkovne baze reguliranih poklicev Direktorata za notranji trg Evropske komisije (Internal Market Directorate of the European Commision) pa je razvidno, da je Slovenija specifično registrirala in definirala poklic sanitarnega inženirja v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 82/2004). Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: • v zdravstveni dejavnosti, • v inšpektoratih, ministrstvih in drugih upravnih organih (področje zdravstva, okolja

in prostora, inšpekcija dela), • v inštitutih s področja zdravstva in ekologije, • v procesih higienskih tehnologij, • v projektantskih podjetjih, • v podjetjih, ki s svojo proizvodnjo tehnologijo vplivajo na okolje, • na področju obvladovanja celotne verige varnosti živil, • na področju varnosti kozmetičnih proizvodov in igrač, • na področju varovanja zdravja pri delu, • v podjetjih in javnih zavodih za preskrbo s pitno vodo, ravnanjem z odpadki, • v izobraževalnih zavodih, • v zavodih, kot so vrtci, šole, domovi za starejše občane, študentski domovi, • v dejavnostih higienske nege, kopališčih, higieni turizma, • v različnih evropskih in svetovnih organizacijah, povezanih z zdravstvom, higieno

in varstvom okolja ter • v ostalih dejavnostih, podjetjih in procesih, kjer je pomemben higienski vidik tern a

področju presoj. Diplomanti univerzitetnega študijskega programa Sanitarno inženirstvo bodo konkurenčni tudi v evropskem prostoru, še posebej na področjih: • obvladovanja varnosti in kakovosti živil, • higienskih tehnologij, • obvladovanja bolnišničnih infekcij ter • varovanja okolja. V letu 2004 smo izvedli raziskavo (1) med diplomanti sanitarnega inženirstva, ki so diplomirali v 20- letnem obdobju (1982 - 2002). Rezultati raziskave kažejo, da se je večina respondentov, kar tri četrtine, zaposlila v stroki. Skoraj 70 % respondentov je bilo starih od 21 do 40 let. Tri četrtine respondentov je dokončalo štiriletni visokošolski študijski program sanitarnega inženirstva, medtem ko je petina anketirancev dokončala višješolski študijski program. Največjo skupino predstavljajo respondenti, ki so v delovnem razmerju do pet let, kar nakazuje na veliko zaposljivost diplomantov s štiriletno visokošolsko strokovno izobrazbo. 70 % respondentov je našlo zaposlitev v javnih zdravstvenih zavodih in javni upravi. Podatki pa tudi nakazujejo odpiranje možnosti zaposlovanja diplomantov sanitarnega inženirstva v


48

zasebnem sektorju. Rezultati raziskave jasno kažejo, da se sanitarni inženir vedno bolj uspešno vključuje v vse procese dela, kjer je potreben higiensko-tehnični vidik. Hkrati pa se je pokazalo, da se območje zaposlitev, predvsem za mlajšo generacijo diplomantov z visokošolsko izobrazbo, širi na, za sanitarno inženirstvo v Sloveniji netradicionalna področja, kot so naprimer šole, vrtci, domovi za stare, projektantska in komunalna podjetja. Preglednica 7.1.1: Podatki o zaposlovanju sanitarnih inženirjev za obdobje 2001 - 2005 v RS. Naziv pokl. in strok. izobrazbe

Potrebe Zaposlitve

Brezposelni

Šifra Naziv Vse

Dol. čas

Vse

Dol. čas

Stanje na zač. obd.

Novoprij. v obd.

Odjavljeni v obd.

Stanje nakoncu obd.

Leto 2001

79405 DIPL. SANITARNI INŽ. (VS) 15 13 12 10 9 33 26 16

Leto 2002


Leto 2003


Leto 2004


Leto 2005


Vir: Bojana Pribošič Peric, Vodja Službe za analitiko Zavod RS za zaposlovanje, 07. 07. 2006

7.2. Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih

relevantnih združenj delodajalcev Mnenje Ministrstva za zdravje je podano v prilogi 8.a. Mnenje Zbornice sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije je podano v prilogi 8.b. Mnenje Inštituta za sanitario inženirstvo je podano v prilogi 8.c. Poleg formalnih ekspertnih mnenj o predlaganem univerzitetnem študijskem programu Sanitarno inženirstvo smo pridobili tudi podporo naslednjih vladnih in nevladnih organizacij ter interesnih združenj in relevantnih delodajalcev ter stroke: • Inštitut za varovanje zdravja


49

• Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije • Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete UL • Zdravstveni inšpektorat RS • Inštitut za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo • Rižanski vodovod Koper d.o.o. • Vrtec pod gradom, Ljubljana • Vrtec Mojca, Ljubljana • Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. • Komunalno podjetje Velenje d.o.o. • Zavod za zdravstveno varstvo Celje • Pivka perutninarstvo d.d. • Skupnost socialnih zavodov Slovenije • Univar d.o.o. • Univerzitetni klinični center Ljubljana • Urad za kemikalije • Barjans d.o.o. • Javni zavod Kranjski vrtci • Lepa d.o.o. • Vrtec Najdihojca Pisna podpora naštetih organizacij je priložena v prilogi 8.d Predloženi študijski program je bil ob različnih priložnostih predstavljen strokovni javnosti. Na vseh tovrstnih srečanjih je strokovna javnost podprla prizadevanja po prenovi študijskega programa ter oblikovanju univerzitetnega študija sanitarno inženirstvo po principu 4 + 1 (4 leta za dodiplomski univerzitetni študij na prvi bolonjski stopnji ter dodatno leto za drugo bolonjsko stopnjo). • Na kongresu preventivne medicine v Portorožu maja 2007 je prispevek z

naslovom Univerzitetni študij sanitarnega inženirstva uvrščen v program kongresa.

• Na prvem mednarodnem kongresu sanitarnih tehnikov in inženirjev v BiH je prispevek z naslovom Education of sanitary engineers in Slovenia thru the view of Bologna declaration uvrščen v program kongresa, ki bo prav tako v maju 2007.

• Osnutek prenove študija je bil predstavljen zaposlenim sanitarnim inženirjem v stroki, predstavnikom Zbornice sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije, potencialnim delodajalcem ter predstavnikom študentov 3 in 4 letnika na predsatvitvi na Visoki šoli za zdravstvo – marec 2006.

• Na sestanku z združenjem hrvaških sanitarcev v Zagrebu (Hrvaška) smo predstavili nov študijski program Sanitarno inženirstvo – 2005.

• Na katedri za sanitarno inženirstvo študijskega programa Sanitarno inženirstvo na Medicinski fakulteti na Reki (Hrvaška) smo imeli sestanek na temo prenova študijskega programa – 2004.

• Osnutek prenove študijskega programa je bil predstavljen ob praznovanju 40 let izobraževanja sanitarnih strokovnjakov na višji in visoki stopnji – Visoka šola za zdravstvo, december 2004.

• Osnutek prenove študijskega programa je bil predstavljen na Strokovnem seminarju sanitarnih inženirjev – OTOČEC , november 2004.


50

• Na sestanku z predstavniki oddelka za sanitarno inženirstvo Visoke šole za zdravstvo v BiH je bila ena od tem razgovora prenova študijskih progranmov (2004).

8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski

pedagoški obveznosti Neposredna pedagoška obremenitev nosilcev je opredeljena v 63. členu Zakona o visokem šolstvu, celotna obremenitev, skupno z raziskovalnim delom, pa v Zakonu o delovnih razmerjih. Postopek je opredeljen v Merilih za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev VŠZ so v prilogi 5.f. Podatki o obremenjenosti nosilcev in izvajalcev so v prilogi 5.g. 9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega

programa, in predvideni viri Vir financiranja določa 265. člen Statuta UL. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje študijskega programa je v prilogi 9.b.


51

10. Evalvacijski postopki programa Pri samoevalvaciji se bodo upoštevali Zakon o visokem šolstvu, podzakonska določila, Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, Statut Univerze v Ljubljani ter ostala določila, ki bodo urejala področje samoevalvacije visokošolskih zavodov na osnovi 5. člena Meril ECTS, po merilih Sveta za visoko šolstvo ter Statuta Univerze v Ljubljani. Visoka šola za zdravstvo ocenjuje svoje študijske programe na podlagi letnega poročila o kakovosti, ki temelji na analizi študijske uspešnosti, uveljavljanja diplomantov v praksi, primerjavi razvoja študijskih programov v razvitih državah in na podlagi anket, ki jih izpolnjujejo študenti. Ohranjali bomo tudi stike z diplomanti in spremljali njihove kariere, zaposlitvena področja, zadovoljstvo pri delu, potrebe po znanju, vseživljenjsko učenje ter prenašali aktualna znanja tako v pedagoški proces kot tudi na že zaposlene v procesu vseživljenjskega učenja. Osnova za kakovostno izvedeno evalvacijo programa bo vsakoletna anketa študentov, izvedena v obliki, potrjeni na Senatu Univerze v Ljubljani. Z anketo bo preverjana predvsem kakovost načinov in oblik izvajanja študijskega procesa, kakovost dela učiteljev in njihov odnos do študentov. Študentje so bili aktivno vključeni v pripravo novega univerzitetnega programa sanitarno inženirstvo in bodo aktivno vključeni tudi v procesu evalvacije programa. Posebna pozornost bo namenjena vsebinski evalvaciji programa, v katero bodo na osnovi anket vključena mnenja študentov v času študija o posameznih nosilcih predmetov in diplomantov po zaključenem študiju, kakor tudi mnenja relevantnih združenj delodajalcev. Ugotovitve evalvacijskih rezultatov bomo stalno vgrajevali v procese študija in nam bodo služili za posodabljanje vsebin z namenom doseganja boljše kvalitete. Ljubljana, 5.6.2007 Podpis odgovorne osebe: Dekan VŠZ doc. dr. France Sevšek

Podpis odgovorne osebe: Rektorica UL

prof. dr. Andreja Kocijančič


52

Priloge: 1.a Sklep senata UL 1.b Slep senata VŠZ 1.c Mnenje študentskega sveta VŠZ 2 Pisna neodvisna strokovna mnenja 3 Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav 4.a Izvleček statuta UL 4.b Predstavitveni zbornik 4.c Študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih

in študijska pogodba 4.d Izvleček iz statuta UL, ki se nanaša na določitev odgovorne osebe

za uveljavljanje ECTS 4.e Sklep o imenovanju pristojne osebe za ECTS 5.a Izpolnjen obrazec o izpolnjenih kadrovskih pogojih (obrazec št. 4) 5.b Reference nosilcev 5.c Dokazila o izvolitvi v naziv 5.d Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja 5.e Soglasja delodajalcev 5.f Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Visoke šole za zdravstvo 5.g Obrazec o obremenitvi posameznikov 6.a Prostori in oprema 6.b Dokazilo o razpolaganju s prostori visoke šole za zdravstvo 7 Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja 8.a Mnenje Ministrstva za zdravje Republike Slovenije 8.b Mnenje Zbornice sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije 8.c Mnenje Inštituta za sanitario inženirstvo 8.d Pisna podpora vladnih in nevladnih organizacij ter interesnih združenj

in relevantih delodajalcev ter stroke 9.a Učni načrti predmetov 9.b Ocena finančnih sredstev potrebnih za izvajanje študijskega

programa finančni izračun 9.c Struktura predmetnika študijskega programa z nosilci predmetov

Documents

vloga program SI · programi v letu 1996 začeli izvajati kot 3-letni visokošolski strokovni študijski programi, razen program sanitarnega inženirstva, ki traja 4 leta. V študijskih