Vodenje izgradnje medkrajevnega optičnega optičnega kabla

LC Lenart – LC Jurovski dol

VODENJE PROJEKTOV

(Podiplomski študij)

AVTOR: Marko LAPORNIK

MENTOR: doc. dr. Iztok KRAMBERGER

ŠTUDIJSKO LETO: 2007/08

2

1. UVOD .................................................................................................................................... 3 2. SEKTOR ZA IZGRADNJO IN LOGISTIKO ....................................................................... 4 3. INVESTICIJE ........................................................................................................................ 5

3.1. PRIPRAVA INVESTICIJE............................................................................................. 5 3.1.1. ENOSTAVNI OBJEKT ........................................................................................... 6 3.1.2. UDELEŽENCI PRI GRADNJI OBJEKTOV .......................................................... 7

3.2. PROJEKTNA DOKUMANTACIJA .............................................................................. 8 3.3. NAROČANJE BLAGA ................................................................................................ 10

3.3.1. JAVNI RAZPIS...................................................................................................... 10 3.3.2. ZBIRANJE PONUDB............................................................................................ 11 3.3.3. POSTOPEK S POGAJANJI .................................................................................. 11

3.4. UVEDBA IZVAJALCA V POSEL .............................................................................. 13 4. IZVEDBA INVESTICIJE IN NADZOR NAD IZVEDBO................................................. 14

4.1. GRADBENA DELA ..................................................................................................... 14 4.1.1. TRASIRANJE........................................................................................................ 14 4.1.2. ZEMELJSKA DELA ............................................................................................. 14 4.1.3. IZGRADNJA TK KABELSKE KANALIZACIJE S PVC CEVMI...................... 15 4.1.4. KABELSKI JAŠKI ................................................................................................ 16 4.1.5. PREČKANJE CESTIŠČ ........................................................................................ 17 4.1.6. PREČKANJE OSTALIH KOMUNALIJ............................................................... 17

4.2. MONTAŽNA DELA .................................................................................................... 21 4.2.1. SPOJKE.................................................................................................................. 21

5. ZAKLJUČITEV OBJEKTOV ............................................................................................. 22 5.1. KONČNE ELEKTRIČNE MERITVE NA OPTIČNEM KABLU TOSM................... 22

5.1.1. MERITEV CELOTNE TRASE Z OTDR MERILNIKOM................................... 22 5.1.2. MERITEV SLABLJENJA TRASE S POMOČJO STABILIZIRANEGA IZVORA MOČI IN MERILNIKA OPTIČNE MOČI ..................................................................... 23

5.2. IZDELAVA IZVRŠILNO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE..................................... 23 5.3. KVALITATIVNI PREVZEM ZGRAJENIH INVESTICIJSKIH OBJEKTOV .......... 25

6. IZGRADNJA MEDKRAJEVNEGA OPTIČNEGA KABLA LC LENART – LC JUROVSKI DOL ..................................................................................................................... 27

6.1. GRADBENA DELA ..................................................................................................... 28 6.1.1. TRASIRANJE........................................................................................................ 28 6.1.2. ZEMELJSKA DELA ............................................................................................. 28

7. ZAKLJUČEK....................................................................................................................... 30 PRILOGE: ................................................................................................................................ 31 LITERATURA:........................................................................................................................ 34

3

1. UVOD

Telekom Slovenije, d.d., je podjetje, ki nudi svojim uporabnikom telekomunikacijske

in druge storitve. Za podjetje je zelo pomembno, da vedno znova ponuja nove in izboljšuje

zanesljivost in kakovost svojih obstoječih storitev. Za zagotovitev novih in posodobitev

obstoječih storitev pa mora vlagati svoja sredstva v posodobitev svojega TK omrežja in

naprav.

Za izpeljavo investicijskih nalog ima Telekom Slovenije, d.d., Sektor za izgradnjo in

logistiko (SIL). Delo tega sektorja temelji na načrtovanju omrežja, pripravo optimalnega

plana investicij za omrežje in za sistematično obvladovanje sprememb v omrežju, izvedbo

optimalnega plana investicij, za pravočasno in načrtovanim spremembam ustrezno izgradnjo

omrežja ter za zagotavljanje optimalne logistične podpore.

V tej seminarski nalogi bomo predstavili naloge ki jih opravlja Sektor za izgradnjo in

logistiko oz. predvsem delo Službe za kabelsko omrežje. To je pa predvsem vodenje izgradnje

investicijskih objektov za potrebe Telekoma Slovenije. Za lažje razumevanje, pa bomo

predstavili na primer iz prakse, ki smo ga imeli v letu 2007, namreč na projektu izgradnje

medkrajevnega optičnega kabla iz LC Lenart do LC Jurovski dol.

4

2. SEKTOR ZA IZGRADNJO IN LOGISTIKO

Glavna naloga Sektorja za izgradnjo in logistiko je predvsem optimalno izveden plan

investicij, kar pomeni, da morajo biti v zastavljenih rokih kvalitetno izgrajena ustrezna

omrežja. Delo v tem Sektorju zahteva:

• znanje upravnih postopkov

• pripravo investicijske dokumentacije

• sprotno spremljanje realizacije objektov

• optimalna izbira izvajalcev del, saj je kakovost in pa predvsem cena izvajanja

del pri različnih izvajalcih zelo velika.

Sektor za izgradnjo in logistiko je eden izmed večjih Sektorjev v Telekomu Slovenije,

d.d.. Razdeljen je na šest služb:

• Služba za pripravo in spremljanje gradenj

• Služba za kabelska omrežja

• Služba za TK naprave

• Služba za elektro - strojne naprave

• Služba za upravljanje nepremičnin

• Služba za logistiko in vozni park

5

3. INVESTICIJE

Investicije imajo z vsemi posledicami, ki jih prinašajo, velik pomen za skladen razvoj

vsakega podjetja, saj, ko so sprejete, določajo bodočo strukturo proizvodnje in dolgoročno

skladnost ponudbe s povpraševanjem na globalni ravni. Obseg naložb in njihova razmestitev

po gospodarskih sektorjih in njihova učinkovitost so odločilni dejavniki gospodarskega

razvoja, zato se planiranje obsega naložb običajno izvaja s pomočjo raznih modelov

gospodarske rasti.

Z vidika gospodarskih družb oziroma podjetij so investicijske odločitve

najpomembnejše poslovne odločitve, saj bistveno določajo pogoje gospodarjenja v

prihodnosti, in imajo dolgoročne posledice za nadaljnji razvoj in poslovanje podjetja. Glede

na to, da gre pri investicijskih odločitvah (tako na makro kot na mikro nivoju) praviloma za

omejena finančna sredstva, je nujno potrebna skrbna proučitev vseh investicijskih različic,

oziroma, da je izbran optimalen plan investicij.

Potek investicije je sestavljen iz več korakov:

• plan investicije

• priprava dokumentacije – upravni postopki (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za

pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo)

• naročilo materiala in izbor izvajalcev

• izvedba investicije in nadzor nad izvedbo

• zaključitev objektov.

3.1. PRIPRAVA INVESTICIJE

Za pričetek izgradnje investicijskega objekta je potrebno predhodno pridobit projekt in

vsa ustrezna dovoljenja ter soglasja. Pri čemer je potrebno upoštevati Zakon o graditvi

objektov (102/2004), še posebej podtočka 3.1.1., v kateri sem govoril o enostavnih objektih

in podtočka 3.1.2., v kateri predstavljam udeležence pri gradnji objektov.

6

3.1.1. ENOSTAVNI OBJEKT

Večino gradenj oz. objektov, ki jih gradi Sektor za izgradnjo in logistiko smatramo kot

enostavne objekte. Enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje

posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja. Enostavni objekt ni namenjen

prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Razvrščajo se na pomožne objekte, začasne objekte,

vadbene objekte in spominska obeležja ter urbano opremo:

• Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter

kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin; ograja, ki

omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče; pomožni kmetijsko

gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova,

gozdarstva oziroma ribištva. Pomožni objekt za lastne potrebe je predviden na

obstoječi gradbeni parceli.

• Začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih

materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu

skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve

oziroma skladiščenja. Začasni objekt je predviden na obstoječi gradbeni parceli

oziroma na zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba, prireditev ali

drug podoben kulturni, športni oziroma zabaven dogodek.

• Vadbeni objekt je enostaven objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so

nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga

podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga

podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt,

namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno, pod pogojem,

da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti. Vadbeni objekt

je predviden na obstoječem športnem oziroma rekreacijskem vadišču, vojaškem

vadišču ali vadišču za zaščito in reševanje;.

• Spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik,

namenjen obeležitvi zgodovinskega,kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega

dogodka oziroma za prireditev.

7

• Urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo

katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.

Enostavni objekt je lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor za

zemljišče, na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno

oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču, in če so pri

takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem pravilnikom uvrščen, izpolnjeni

naslednji pogoji:

1. da so njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami tega pravilnika,

2. da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede načina gradnje in odmika od

sosednjih zemljišč določa zakon o graditvi objektov in

3. da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve

objektov določa izvedbeni prostorski akt.

3.1.2. UDELEŽENCI PRI GRADNJI OBJEKTOV

Udeleženci pri gradnji objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in

revident.

• Investitor: pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali jo sam izvaja

• Projektant: pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve

pri projektiranju. Odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za

skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji

pristojnih soglasodajalcev. Odgovorni vodja projekta je posamezni, ki projektantu

odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno

dokumentacijo, in za kakovost obdelave celotnega projekta.

• Izvajalec: pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri

izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in

vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del.

8

• Odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri

gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno

dovoljenje, gradbeni predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja

pri delu na gradbiščih. Odgovorni vodja gradbišča je tisti odgovorni vodja del, ki ga

v primeru, da na enem gradbišču izvaja gradnjo več izvajalcev, izmed odgovornih

vodij imenuje investitor in odgovarja za usklajevanje dela vseh odgovornih vodij del.

• Nadzornik: pravna fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri

opravljanju gradbenega nadzora. Odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku

odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto

izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi.

3.2. PROJEKTNA DOKUMANTACIJA

Investitor, Telekom Slovenije d.d., želi zgraditi novo TK omrežje. Pripravi projektivno

nalogo, v kateri na kratko opiše obstoječe stanje in zahteve po novem omrežju. V nalogi

definira posamezne specifične zahteve telekomunikacijskega omrežja. Definira vsebino

projektne naloge, zakone, pravilnike, predpise in navodila, ki morajo biti upoštevani pri

izdelavi dokumentacije, in v skladu s katerimi mora biti izdelana projektna dokumentacija.

Projektivno podjetje izdela projektno dokumentacijo (PGD) za pridobitev gradbenega

dovoljenja ali lokacijske informacije, za izvedbo del pa projekt za izvedbo (PZI), v katerem so

upoštevana vsa soglasja in pogoji lastnikov obstoječe infrastrukture ter predpisi in navodila

Telekoma Slovenije o vgraditvi le tistih materialov, katere je dovoljeno vgrajevati v TK

omrežje Telekoma Slovenije d.d..

Projektivno podjetje izdela projektivno dokumentacijo v skladu s projektno nalogo. Pri

izdelavi dokumentacije mora upoštevati elemente in zahteve za varstvo pri delu. Zgrajeno TK

omrežje mora zagotavljati varno delovanje naprav in varnost ljudem, ki bodo izvajali

vzdrževalna in eksploatacijska dela na njem. V elaboratu o varstvu pri delu, ki je del projektne

dokumentacije, so definirane nevarnosti in škodljivosti za izvajanje del in kasnejše

vzdrževanje TK omrežje. Upoštevani morajo biti interni akti o varstvu pri delu, posebno

Varstveni ukrepi za delo pri gradnji in vzdrževanju TK linij (ZO PTT februar 1988).

9

V upravnem delu dokumentacije se nahajajo vsi dokumenti, vezani na upravni

postopek. To so gradbeno dovoljenje, lokacijske informacije, projektni pogoji in soglasja

lastnikov komunalnih vodov ter številke parcel, po katerih se bo gradilo TK omrežje. V

tehničnem delu projektne dokumentacije je podana tehnična rešitev in opis stanja TK omrežja.

Opisane so trase in posamezni elementi TK omrežja. Podan je izbor kablov in kabelskega

materiala ter izračun referenčnega ekvivalenta naroniškega voda, oz. slabljenje optične zveze.

Obdelani in ocenjeni so vplivi na projektirano TK omrežje. Na osnovi ocen so izbrani in

določeni varstveni in zaščitni ukrepi za zavarovanje telefonskih central in terminalskih naprav

kot tudi samega omrežja (prevezave armatur v spojkah, ozemljitev armatur kablov, ozemljitev

kabelskih omaric). Na kratko so podane smernice in navodila za gradbena in montažna dela.

Podani so konstruktivni elementi omrežja. Definiran je tip glavnega delilnika in reglete,

optični delilnik in spojni modul, kabelske spojke, material za spajanje, kabelske omarice in

letvice za zaključevanje kablov. Naveden je tip prenapetostne zaščite in način izvedbe

ozemljila. Podani so minimalni odmiki za križanja s komunalnimi vodi, način zaščite in

izdelani detajli za križanja.

Za zagotovitev kakovosti vgrajenega materiala projektna dokumentacija definira

izvedbo kontrolnih meritev pred polaganjem in po polaganju. Po sami vezavi - spajanju pa

tudi končne meritve.

Pomemben del dokumentacije je projektantski predra_un, ki nam definira ceno gradnje

projektiranega TK omrežju.

Večji del projektne dokumentacije sestavljajo trasni načrti projektiranega TK omrežja,

s pomočjo katerih določimo potek kanala, v katerega položimo kable. Shematski načrti nam

definirajo kapaciteto položenih kablov, vezalni načrti pa, kako spojiti in razporediti parice v

projektiranem TK omrežju. Dodani so razni detajli in priloge, ki služijo kot pomoč pri

izvajanju gradbenih del.

Investitor mora predati izvajalcu del celotno tehnično dokumentacijo z vsemi

grafičnimi, računskimi in opisnimi prilogami potrebnimi za izvajanje del pred začetkom

izvajanja del. Izvajalec je dolžan pravočasno in podrobno proučiti tehnično dokumentacijo, po

kateri se bo gradilo TK omrežje. Če opazi v tehnični dokumentaciji pomanjkljivosti ali meni,

da jo je treba spremeniti, da bi bila boljša, je dolžan o tem pravočasno obvestiti investitorja.

10

3.3. NAROČANJE BLAGA

Pravilnik o načinu naročanja gradenj določa postopek naročanja in dobavljanja vseh

gradenj, ki jih družba Telekom Slovenije, d.d. potrebuje pri svojem poslovanju. Pri naročanju

gradenj se mora upoštevati določbe Obligacijskega zakonika, akti družbe in pravilnik o

naročanju blaga, gradenj in storitev.

Predmet naročanja je lahko:

• gradnja objektov ali njihovih delov,

• rekonstrukcija objekta ali njegovega dela,

• vzdrževalna dela (investicijsko in redno vzdrževanje),

• izdelava incesticijske in tehnične dokumentacije in

• projektiranje.

Oddaja gradenj in storitve se naročajo z naročilom – nabavnim nalogom (NN), ki je

kreiran v sistemu SAP ali s pogodbo, ki jo na podlagi sprejete odločitve podpiše član uprave.

Načini oddaje naročila so:

• javni razpis

o odprti postopek

o omejeni postopek

• zbiranje ponudb

• postopek s pogajanji

3.3.1. JAVNI RAZPIS

Postopek javnega razpisa se izvede v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ki se

postavijo za posamezno oddajo naročila.

11

3.3.2. ZBIRANJE PONUDB

V postopku zbiranja ponudb je potrebno pridobiti najmanj tri konkurenčne ponudbe.

Povabilo k ponudbi mora vsebovati naslednje bistvene elemente:

• vrsto gradenj ali storitev (tehnični pogoji, specifikacija del oz. storitev in ostali podatki

za presojo)

• količino,

• dobavni rok,

• kraj in dinamiko dobav,

• plačilne pogoje in

• finančno zavarovanje po potrebi.

Pred izborom najugodnejšega ponudnika se lahko opravi postopek s pogajanji.

3.3.3. POSTOPEK S POGAJANJI

Na osnovi pridobljene pisne ponudbe lahko naročnik izvede postopek s pogajanji.

Naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji:

• če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe

neprimerne,

• če je zaradi poslovnih interesov družbe bolj ugodno skleniti neposredno pogodbo z

enim ali več poslovnimi partnerji,

• če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem

izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev,

• ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjena

za delno nadomestilo izdelkov, materiala ali inštalacij ali kot povečanje obsega

obstoječih izdelkov, materiala ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja ali izvajalca

storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to

pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in

vzdrževanjem,

12

• za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v

prvem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo

naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu gradenj ali storitev, ki izvaja

prvotno naročilo:

o ko takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko

ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo velike neprijetnosti za

naročnika ali

o ko so gradnje ali storitve nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe, čeprav bi

jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila,

• za nabave, ko se nabavlja blago zaradi ugodne priložnosti, ki traja zelo kratek čas in je

cena bistveno nižja od tržne cene.

• kot nadaljevanje postopka javnega razpisa ali zbiranja ponudb v primeru, ko naročnik

ugotovi, da je to smotrno.

V primeru, da pogoje naročila izpolni več ponudnikov, se izvede postopek s pogajanji z

najmanj dvema najugodnejšima ponudnikoma. V kolikor obstaja samo en ponudnik, se

postopek pogajanj opravi z njim. Pogajanja izvede pooblaščena oseba naročnika. O

opravljenem postopku pogajanj se sestavi zapisnik, ki ga ob koncu pogajanj podpišejo vsi

prisotni na pogajanjih.

Zapisnik o opravljenih pogajanjih je priloga predlogu o izboru. V kolikor pride do

bistvenih sprememb pogojev oddaje naročila, se pogajanja lahko opravijo ponovno ali pa se

celoten postopek oddaje naročila izvede ponovno. Strokovna komisija za vodenje postopka

mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu.

Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

1. ime in naslov naročnika,

2. predmet in vrednost naročila,

3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,

4. ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe; če je ponudnik navedel,

da bo naročilo izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo

izvedel podizvajalec,

5. pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji, okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s

pogajanji.

13

Pristojni Sektor oz. Služba, preveri pravilnost postopka in posreduje predlog o izboru in

predlog sprejema odločitve (obrazec št. 3.1 ali 3.2) v podpis pristojnemu članu Uprave. Na

podlagi sprejete odločitve se izbranega ponudnika obvesti, da je bil izbran kot najugodnejši in

se ga pozove k podpisu pogodbe, vse ostale ponudnike pa obvesti, da niso bili izbrani.

3.4. UVEDBA IZVAJALCA V POSEL

Z izbiro izvajalca del se konča prvi del gradnje objekta. Investitor in izvajalec

imenujeta odgovorne osebe pri izvajanju del. Investitor mora zagotoviti strokoven nadzor nad

gradnjo, ki obsega nadzor nad kakovostjo izvedenih del, kakovostjo vgrajenega materiala in

opreme ter izvajanjem del po projektni dokumentaciji. Za to delo imenuje nadzornika.

Izvajalsko podjetje imenuje odgovornega vodjo del, ki je odgovoren za izvajanje del.

Po podpisu pogodbe, predaji tehnične dokumentacije, vseh soglasij in dovoljenj je izvajalec

uveden v posel. Izvajalec del pri_ne z nabavo materiala in opreme ter pripravljalnimi deli na

terenu.

14

4. IZVEDBA INVESTICIJE IN NADZOR NAD IZVEDBO

Po pridobitvi projekta za izvedbo in vseh ustreznih dokumentov upravnega postopka

(lokacijske informacije, služnostne pogodbe, soglasja lastnikov ostale komunalne

infrastrukture) lahko pričnemo z izgradnjo TK omrežja. Samo izgradnjo pa delimo na:

• izvedbo gradbenih del (izkop rovov za položitev kablov, izgradnja kabelske

kanalizacije,…)

• Izvedbo montažnih del (polaganje ali uvlačenje TK kablov, spajanje kablov in njihovo

zaključevanje)

4.1. GRADBENA DELA

4.1.1. TRASIRANJE

Trasiranje se izvede na podlagi količbene situacije. Pred pričetkom del je potrebno

podzemne cevovode, kable, plinovod in naprave zakoličit. Za to je običajno zadolžen lastnik

oziroma pooblaščena institucija. V ožjem območju je potrebna povečana pazljivost pri

izvajanju gradbenih del. Na kritičnih območjih je potrebna prisotnost nadzornega organa

lastnika posameznega voda. V vsem ostalem je potrebno upoštevati pogoje soglasij upravnega

organa in lastnikov inštalacij. Obstoječe TK kable in kabelsko kanalizacijo zakoličijo ustrezne

službe Telekoma Slovenije, d.d. (Sektor za upravljanje omrežja – Center za vzdrževanje

omrežja).

4.1.2. ZEMELJSKA DELA

Na podlagi zakoličbe izvedemo izkop kabelskih jarkov. Izkope lahko izvajamo ročno

ali strojno. Način izkopa je odvisen od razmer na trasi. Pretežno se pri tehniških rešitvah

predvidi strojni izkop. Povsod tam, kjer je nevarnost, da bi naleteli na obstoječe kable in

druge komunalne napeljave, pa predvidimo ročni izkop.

15

Globina rova je standardna 0,8m. Na mestih, kjer trasa poteka po obdelovalnih

kmetijskih zemljiščih pa je globina izkopa 1,2m. Pri izvajanju zemeljskih del je potrebno

upoštevati pogoje, ki jih predpisuje lokacijska dokumentacija in gradbeno dovoljenje.

Posebno veliko pozornost se polaga na izvajanje zaščitnih ukrepov med izvajanjem

gradbenih del. Tukaj je mišljena zaščita delavcev, ki delajo, kot tudi pravilno in varno

zavarovanje gradbišča.

4.1.3. IZGRADNJA TK KABELSKE KANALIZACIJE S PVC CEVMI

TK kabelska kanalizacija mora biti zgrajena po »Navodilih za graditev kabelske

kanalizacije s plastičnimi cevmi« iz leta 1973(PTT vestnik št.6/73). Posebno pozornost

moramo nameniti pravilnemu lepljenju in tesnenju cevi na spojih ter izvedbi uvodov cevi v

kabelske jaške.

Zelo pomembna je globina jarka. Praviloma mora biti jarek tako globok, da najmanjša

razdalja od površine zemlje znaša:

• za cevi postavljene v pločniku in zelenici ≥50 cm

• za cevi postavljene v vozišču ≥ 80 cm

Širina jarka je odvisna od števila cevi v eni vrsti, razdalj med cevmi, širine prostora

potrebnega za manipulacijo s cevmi in od globine jarka. Najmanjša širina jarka je odvisna od

globine jarka in znaša:

• 0,35m za jarek globok do 1,00m

• 0,60m za jarek globok od 1,00m do 2,00m

• 0,70m za jarek globok nad 2,00m.

V izkopan jarek je potrebno pred polaganjem cevi izdelati podlogo iz sloja peska debelega

10-15cm. Kadar obstaja možnost odnašanja peska zaradi prisotnosti podtalnice, je podlogo

potrebno izdelati iz mešanice cementa in peska v razmerju 1:20. Z isto mešanico se obložijo

tudi cevi. V primerih majhne nosilnosti zemljišča, je potrebno podlogo za cevi izdelati iz

armiranega betona v višini 10 - 15cm. Na pripravljeno podlago se položijo cevi, razdalja med

cevmi, ki znaša 3cm se izvede s pomočjo PVC distančnikov.

16

Standardna dimenzija – premer cevi je 110mm, pri tem je debelina stene 3,2mm.

Dovoljena je uporaba tudi večjih in manjših dimenzij cevi, odvisno kako je določeno s

načrtom.

Če trasa TK kabelske kanalizacije ni premočrtna se cevi lahko zvijejo. Polmer zvijanja

cevi je odvisen od zunanjega premera in debeline stene cevi, ki znaša

• 5.0m za cevi s premerom 110mm in debeline stene 3.2mm

• 2.3m za cevi z zunanjim premerom 63mm in debeline stene 2.0mm

Uvodi cevi v kabelske jaške je potrebno izvršiti s standardnim materialom in pri tem

doseči vodno nepropustnost z uporabo primernega materiala (Raychem).

Pomembna je medsebojan razdalja med telefonsko kanalizacijo in ostalimi podzemnimi

instalacijami.

Pri izgradnji telefonske kanalizacije lahko pride tudi do križanj ali paralelnih potekov TK

omrežja z drugimi komunalnimi vodi, kot so:

• plinovod

• elektrovod nizke in visoke napetosti ter

• kanalizacije.

4.1.4. KABELSKI JAŠKI

Dimenzija gradbene jame za kabelski jašek je odvisna od dimnezije, razsežnosti,

načina gradnje jaška in od vrste zemljišča. Poznamo jaške dimenzij:

• 0,6m x 0,6m x 0,8m

• 1,2m x 1,2m x 1,2m

• 1,1m x 1,8m x 1,9m

• 1,5m x 2,0m x 1,9m

Na kabelske jaške je potrebno na za to predvideno odprtino namestiti lahek oziroma

težek litoželezni pokrov z napisom »TELEFON«. Katero vrsto pokrova uporabimo je odvisno

od lokacije jaška oziroma od obtežbe, ki jo bo moral jašek prenesti(pešci, kolesarji,

avtomobili ali težek tovorni promet, ipd.).

17

4.1.5. PREČKANJE CESTIŠČ

Prečkanje cestišč se praviloma izvede tako da cevi položimo v taki dolžini, da na obeh

straneh ceste prečkajo tudi odvodne jarke. Pri teh je potrebno še posebaj paziti na razdaljo

med dnom jarka in temenom cevi, ki en sme biti manjša od 0,6m.

Zaradi dodatne zaščite kabla na mestih prečkanj asfaltiranih in makadamskih cestišč,

dovozov, dvorišč in podobno, uporabimo zaščitno PVC cev premera 110mm. Prekop cestišča

izvedemo tako, da le tega kar najmanj poškodujemo. Pri izvedbi del moramo upoštevati

pogoje dajalca soglasja, tako glede izvedbe prekopa kot tudi glede eventuelne zapore cestišča.

4.1.6. PREČKANJE OSTALIH KOMUNALIJ

Pri količenju trase in pri delih samih, je potrebno upoštevati odmike od obstoječih

podzemnih instalacij in objektov. Ti se dogovorijo z upravljalci posamezne instalacije ali

objekta. Potrebno pa je zagotoviti naslednje minimalne odmike:

• Približevanje in križanje TK kabla z električnimi inštalacijami in kabli

o Vzporedni poteki v istem kablu niso dovoljeni

o Horizontalna oddaljenost med elektro-energetskimi kabli napetosti do 10kV

je najmanj 0.5m. Če te razdalje ni možno doseči, je potrebno TK vod zaščititi s

PVC cevmi, elektro-energetski kabel pa položiti v železno cev.

o Horizontalna oddaljenost med elektro-energetskimi kabli napetosti nad 10kV

je najmanj 1m. Če te razdalje ni možno doseči, je potrebno TK vod zaščititi s

PVC cevmi, elektro-energetski kabel pa položiti v železno cev, na spojkah pa

je potrebno elektro-energetski kabel ozemljiti. Ozemljitev mora biti od TK

oddaljena najmanj 2m.

o Križanja se praviloma izvajajo pod kotom 90º. Kot križanj ne sme biti manjši

od 45º. Vertikalna oddaljenost med križajočima se kabloma mora biti za

napetost do 250V, 30cm, za napetost nad 250V pa 50cm. Če teh razdalj ne

18

moremo doseči, postavimo elektro-energetski kabel v zaščitno železno cev

dolžine 3m, TK kabel pa v zaščitno cev dolžine 3m. Primer križanja TK kabla

z električnim vodom prikazuje slika 1.

Slika 1.: Križanje električnega voda in TK kabelske kanalizacije

o Od jamborov daljnovodov morajo biti TK kabli oddaljeni najmanj 10m za

nazivne napetosti do 110kV, 15m za nazivne napetosti do 220kV in 25m za

nazivne napetosti do 380kV.

o V naseljenih krajih je dovoljeno polaganje TK kabla na razdalji 1m od jambora

daljnovoda do 35kV nazivne napetosti

• Približevanje in križanje TK kabla s plinovodnimi instalacijami

o Približevanje TK kabla plinovodu

Plinovod Delovni pritisk TK objekt – kabel TK objekt – k.delilec

Visok pritisk > 16 at 1.5m 4m

Visok pritisk < 16 at 0.6m 4m

Srednji pritisk 0.5 – 1 at 0.4m 2m

Nizek pritisk < 0.5 at 0.4m 1m

19

Pri križanjih je minimalna razdalja med plinovodom in TK kablom 0.4m (Slika 2). V

primerih, ko je plinovod zaščiten s sistemi katodne zaščite, je potrebno prečkanje in daljše

vzporedne poteke izvesti v skladu z pogoji upravljalca plinovoda.

Slika 2.: Križanje TK kabelske kanalizacije s plinovodom

V spodnji tabeli so podani minimalni odmiki od ostalih podzemnih naprav in instalacij.

Vrsta objekta Horizontalna oddaljenost

[m]

Vertikalna oddaljenost

[m]

Vodovodne cevi (Slika 3 in Slika 4) 0.6 0.5

Meteorna in fekalna kanalizacija 0.5 0.5

Kabelski jaški in cevi 0.5 0.15

Zgradba v naselju 0.5 /

Če predpisanih oddaljenosti ni možno doseči, so lahko te tudi krajše (0,3 m), vendar v

soglasju z upravljalcem komunalne naprav, vendar je potrebno predvideti zaščitne mere za

zaščito TK kablov.

20

Slika 3.: Križanje vodovoda in TK kabelske kanalizacije

Slika 4.: Paralelni potek vodovoda in TK kabelske kanalizacije

21

4.2. MONTAŽNA DELA

Kabelsko montažna dela lahko izvede le za ta dela usposobljen izvajalec, ki razpolaga

z ustrezno opremo in kvalificirano delovno silo.

4.2.1. SPOJKE

V TK omrežju uporabljamo tipske spojke za kable s termoplastično izolacijo in spojke

za optične kable.

Pri izdelavi spojk je potrebno upoštevat navodila o izgradnji TK krajevnih mrež.

Posebno pozornost pri pirpavi del je potrebno posvetiti izvajanju zaščitnih ukrepov za

zavarovanje monterjev pred preveliko napetostjo dotika.

Za izdelavo spojk na kablih s termoplastično izolacijo lahko na primer uporabimo

tipske spojke XAGA 500 proizvajalca Raychem. V spodnji tabeli so podane specifikacije

spojev v obdelovanem omrežju s premeri kablov preko plaščev in izbranim tipom spojke.

V skladu s spodnjo tabelo izberemo ustrezne tipe spojk. Vodnike spajamo strojno z

spojnim materialom MS2 proizvajalca 3M. Pri kablih manjših kapacitet lahko vodnike

spajamo tudi na druge načine.

OZNAKA PRIHOD ODHOD 1 ODHOD 2 ODHOD 3 XAGA 550

400/2 84 79.4 25.6 160/42-720

350/r 79.4 79.4 160/42-500

350/2 79.4 79.4 15.4 160/42-720

350/3 79.4 79.4 21.2 16 160/42-720

150/r 54 54 122/30-500

150/2 54 54 15.4 122/30-500

150/3 54 40.1 33.5 15.4 122/30-500

75/4 40.1 33.5 21.2 15.4/15.4 92/500

50/2 33.5 33.5 15.4 92/500

50/3 33.5 33.5 15.4 15.4 92/500

XAGA 500

35/2 33.5 21.2 18.7 75/15-300

25/r 25.6 25.6 75/15-300

25/2 25.6 21.2 15.4 75/15-300

15/2 21.2 18.7 15.4 75/15-300

22

5. ZAKLJUČITEV OBJEKTOV

Po končani fizični izgradnji investicijskega objekta je potrebno poskrbeti še za

dokumentiranje izvedenih del in predajo objekta v uporabljanje. To izvedemo s kvalitativnim

prevzemom zgrajenih investicijskih objektov.

5.1. KONČNE ELEKTRIČNE MERITVE NA OPTIČNEM KABLU TOSM

Po dokončanju vseh montažnih del na optičnem kablu se pristopi k izvedbi končnih

meritev na optični trasi. Končne meritve optične zveze izvajamo pri valovni dolžini 1310 nm

in 1550 nm. Sestavljene so iz dveh delov, in sicer:

• meritev celotne trase z OTDR merilnikom (reflektometer)

• meritev slabljenja trase s pomočjo stabiliziranega izvora moči in merilnika optične

moči (power metra)

Meritve dokumentiramo z OTDR diagramom in vpisom izmerjenih vrednosti v tabelo ter

izračunom srednje vrednosti. Diagrame in tabele združimo v elaboratu meritev optične trase,

ki ga predamo investitorju v pisni obliki in na magnetnem mediju.

5.1.1. MERITEV CELOTNE TRASE Z OTDR MERILNIKOM

Pri merjenju slabljenja optične zveze z OTDR merilnikom izvedemo meritev

slabljenja spojev na posameznih dolžinah trase v obeh smereh in meritev slabljenja spojev

vlakna na celotni trasi. S temi meritvami dobimo pomembne podatke o zgrajenem ali

dograjenem optičnem TK omrežju. Z meritvami izmerimo in dokumentiramo vrednost

slabljenja posameznega spoja vlakna na trasi, slabljenje po celi dolžini trase in stanje vlakna

na celotni trasi. Meritev izvedemo pri valovni dolžini 1310 nm in 1550 nm .

Povprečna vrednost slabljenja posameznega spoja ne sme presegati predpisane

vrednosti 0,1 dB. Maksimalna vrednost slabljenja posameznega spoja ne sme preseči

vrednosti 0,25 dB.

Vse meritve dokumentiramo z OTDR diagramom. Diagrame in poročila na

magnetnem mediju predamo investitorju. S primerjavo teh diagramov in diagramov,

23

izmerjenih med rednimi kontrolnimi meritvami v obratovanju, ugotavljamo stanje TK

omrežja. Če je prišlo do poškodbe kabla, deformacije vlakna, diagrama odstopata. S

primerjavo in analizo določimo mesto poškodbe oz deformacije.

5.1.2. MERITEV SLABLJENJA TRASE S POMOČJO STABILIZIRANEGA IZVORA MOČI IN MERILNIKA OPTIČNE MOČI

Pri meritvah s pomočjo stabiliziranega izvora in merilnikom optične moči izmerimo

slabljenje celotne trase med dvema točkama (optičnima delilnikoma), ne moremo pa izmeriti

slabljenja trase po odsekih, oziroma za posamezen spoj. Rezultati teh meritev so zelo točni.

Meritev se opravi v obeh smereh na valovni dolžini 1310 nm in 1550 nm. Pri teh

meritvah moramo posebno pozornost posvetiti čistoči konektorjev. Slabo očiščeni konektorji

lahko močno povečajo vrednost slabljenja optične zveze.

Meritev izvedemo v obe smeri po trikrat za vsako vlakno posebej. Na eno stran vlakna

priključimo stabiliziran izvor moči, na drugo pa sprejemnik optične moči. Rezultate vnesemo

v tabelo in izračunamo srednjo vrednost slabljenja (SR. V.). Dovoljeno slabljenje trase

računsko izračunamo s pomočjo dolžine trase, števila spojev na trasi in števila konektorjev, ki

jih uporabimo za meritev, po naslednji enačbi:

An = (slablj / km · dolžina) + (slablj spoja · št. spojev) + (slablj konek · št.konek.)

Predpisane vrednosti:

• slablj/km – 0,38 dB/km

• slablj spoja – 0,1 dB

• slablj konektorja – 0,5 dB

5.2. IZDELAVA IZVRŠILNO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

Namen dokumentacije telekomunikacijskih kabelskih omrežij je popis infrastrukture,

umestitev v prostor ter vodenje vseh upravnih in drugih dokumentov, ki so potrebni pri

upravljanju, vzdrževanju, planiranju, projektiranju, gradnji in rekonstrukciji TK omrežja.

24

Zagotavljati mora predpisan obseg in kakovost za doseganje razpoložljivosti in

kakovosti TKO preko celotne dobe obratovanja.

Izvajalec preda dokumentacijo zgrajenega ali dograjenega TK omrežja investitorju. Ta

ima skrbnika dokumentacije TK omrežja, ki je pristojen za upravljanje in vzdrževanje

dokumentacije. Pri kontroli kakovosti zgrajenega TK omrežja sodeluje tudi skrbnik

dokumentacije. Izvod delovne kopije in datoteke se dostavi skrbniku najmanj 5 dni pred

izvedbo kakovostnega pregleda zgrajenega TK omrežja. Skrbnik dokumentacije preveri

vsebino in kakovost izdelane dokumentacije TK omrežja, primernost in usklajenost z

dejanskim stanjem in stanjem v regletni knjigi. Evidentirajo se pomanjkljivosti v

dokumentaciji in omrežju ter določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Po odpravi teh se

dokumentacija prevzame in arhivira. Hramba, nadzor in ažuriranje dokumentacije TK

omrežja je v pristojnosti in odgovornosti skrbništva TKO in skrbnika dokumentacije. V

primeru potrebe po ažuriranju obstoječe dokumentacije zaradi dograditve in drugih posegov v

omrežju skrbnik dokumentacije izda originale (matrice in datoteke) izvršilne tehnične

dokumentacije (ITD) TK omrežja izvajalcu del. Evidenca izdanih originalov dokumentacije

se vodi v skrbništvu TKO na posebnem obrazcu za izdajo originalov. Ob predaji

dokumentacije se izvajalcu preda reverz. Po dopolnitvi dokumentacije TK omrežja izvajalec

preda dokumentacijo skrbniku dokumentacije, ki jo pregleda, preveri usklajenost s

spremenjenim stanjem in jo potrdi ali zavrne. Potrjena dokumentacija TKO se arhivira.

Dokumentacija TKO je sestavljena iz :

• geodetskega posnetka, ki se arhivira kot samostojni dokument

• izvršilne tehnične dokumentacije TK omrežja (ITD TK omrežja), ki predstavlja

inventarizacijo kabelskih omrežij, umestitev v prostor, ter vse ostale tehnične podatke

o kabelskih elementih in njihovih povezavah

• upravne dokumentacije TK omrežja, ki vsebuje matične podatke in dokumente vezane

na poseganje v prostor, upravne postopke, lastništvo in ostalo

Izvršilna tehnična dokumentacija TKO mora vsebovati:

• naslovnico

• vsebino mape

• seznam odgovornih oseb

25

• seznam izvršenih sprememb (po vsaki dograditvi se doda nov list, iz katerega je

razvidno kdo je odgovoren za nastalo spremembo) pregledno karto, ki vsebuje trase

kabla in označuje liste situacije. Izrisana je v merilu 1:5000, slika 7.4

• shematski načrt kabla, ki predstavlja načrt povezav telekomunikacijskih izvodov kabla

(TKI) in vsebuje kabelske odseke in TKI

• vezalni načrt kabla, ki predstavlja vezavo parov / vlaken kabla med priključnimi

točkami elementov TK omrežju

• situacijski načrt, ki predstavlja vse trase in elemente tras določene v prostoru. Izrisuje

se praviloma v merilu 1:1000 s kotami trase (lomi trase, zaščitne cevi, jaški …),

vrisanimi cestami, ograjami in detajli prečkanj z drugimi komunalnimi napravami.

Podaja tudi dolžine med jaški, oznake jaškov in profile kanalizacije

• detajle, ki prikazujejo potek kablov v prostoru centrale, skico kabelskega prostora,

skico glavnega delilnika, skico optičnega delilnika, skico spojnega modula, prečni

prerez optičnega kabla z optičnimi in mehanskimi karakteristikami

• legendo simbolov in topografskih znakov

Shematski načrt TK omrežja nam predstavlja načrt povezav TKI in vsebuje kabelske odseke

in KO. Vsebuje podatke o dolžinah med KO, tip in kapaciteto kabla. Shematski načrt kabelske

kanalizacije vsebuje podatke o številu cevi in razdaljami med kabelskimi jaški. Vezalni na_rt

kabla nam predstavlja vezavo parov / vlaken kabla med priključnimi točkami

delilnika in TKI.

5.3. KVALITATIVNI PREVZEM ZGRAJENIH INVESTICIJSKIH OBJEKTOV

Po dokončanju del izvajalec pisno obvesti investitorja, da je končal z deli na gradnji

oziroma dograditvi TK omrežja in prosi za kvalitativni tehnični prevzem zgrajenega TK

omrežja. Pri tem komisija, ki jo imenuje investitor, ugotavlja ali so dela izvedena v skladu z

investicijsko-tehnično dokumentacijo in v skladu z odgovarjajočimi predpisi Telekoma

Slovenije, d.d.. To je:

• Pravilnik o preverjenju kakovosti novozgrajenih ali rekonstruaranih

telekomunikacijskih objektov Telekoma Slovenije (uradno glasilo Telekoma Slovenije

št. 2/2000)

26

• Dopolnitev pravilnika (uradno glasilo Telekoma Slovenije št. 3/2000)

Po končanem pregledu komisija zapisniško poda svoje ugotovitve ter na njihovi podlagi

predlaga, da se zgrajeno TK omrežje preda ali ne v obratovanje.

Na kvalitativnem prevzemu mora biti predložena naslednja dokumentacija:

• upravno tehnična dokumentacija

• pogodbe

• izvršilno tehnična dokumentacija

• končne električne meritve¸

Ugotovljena odstopanja, pomanjkljivosti in pripombe komisija zabeleži v zapisnik in

določi rok odprave. Če ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na delovanje TK omrežja,

komisija zaključi, da je zgrajeno omrežje tehnično sposobno za vključitev v javno

telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije.

27

6. IZGRADNJA MEDKRAJEVNEGA OPTIČNEGA KABLA LC

LENART – LC JUROVSKI DOL

V planu investicij v letu 2007 je Telekom Slovenije zgradil štiri cevno kabelsko

kanalizacijo z PE/HD cevmi 2x 0 50/42mm v dolžini cca. 4800 m in vpihovanje optičnega

kabla (24 vlaken). Celoten popis gradbeno montažnih del je priložen v prilogi. Optični kabel

je popolnoma dielektričen, z enorodovnimi vlakni, s čemer se zagotovi zahtevana prenosna

zmogljivost, fleksibilnost in neobčutljivost na zunanje vplive, tako induktivne kot kapacitivne.

Slika 5.: Prečni prerez 24 vlaknega optičnega kabla

Na področju izgradnje medkrajevnega optičnega kabla na relaciji LC Lenart – LC

Jurovski dol je že potekalo obstoječe TK omrežje izvedeno s simetričnimi bakrenimi kabli, ki

so služili za medkrajevno povezavo. Ta medkrajevna povezava ni omogočala širokopasovnih

storitev naročnikom Telekoma Slovenije. Z realizacijo te investicije smo na območju LC

Jurovski dol omogočili vključitev do 100 novih naročnikov širokopasovnih storitev.

Vsa gradbena in montažna dela je opravljalo podjetje GVO d.o.o. v sodelovanju z

različnimi podizvajalci.

Ta investicija je bila, gledano iz finančnega vidika, ena izmed večjih v letu 2007 na

območju katerega pokriva PE Maribor. Končna cena se je gibala med 150.000,00 EUR in

160.000,00 EUR (natančnih zneskov zaradi poslovne skrivnosti Telekoma Slovenije d.d. ne

smemo razkrit). Od tega se je več kot polovica sredstev (100.000,00 EUR) porabila za

gradbena dela.

28

6.1. GRADBENA DELA

6.1.1. TRASIRANJE

Trasiranje se je izvedlo na podlagi količbene situacije, ki je sestavni del lokacijske

dokumentacije. Trasiranje je izvedla pooblaščena organizacija v sodelovanju i izvajalcem del.

Pri količenju trase in pri samih delih je bilo potrebno upoštevati odmike od obstoječih

podzemnih inštalacij in objektov.

6.1.2. ZEMELJSKA DELA Na podlagi zakoličbe smo izvedli izkop kabelskih jarkov. Izkope smo izvajali ročno

oziroma strojno, odvisno od razmer na sami trasi. Po predvideni tehniški rešitvi je bil

predviden večinoma strojni izkop. Kjer je bila nevarnost, da bi naleteli na obstojee TK kable

in druge komunalne vode, p asmo se posluževali ročnega izkopa. Globina rova je bila

standrardna 0,8 m oziroma 1,2 m ko smo prečkali kmetijkso obdelovalne površine. Širina

rova je bila cca. 0,4 m.

Ker smo kabelsko kanalizacijo delali z PE/HD cevmi je bilo potrebno zgradit samo 5

kabelskih jaškov. Če bi kabelsko kanalizacijo delali z PVC cevmi (premera 110 mm) bi bilo

kabelskih jaškov občutno več. Po projektu je bila predvidena 4 (2x2) cevna kabelska

kanalizacija s PE/HD cevmi 2x 0 50/42mm.

Slika 6.: Prečni prerez 2x2 cevne TK kabelske kanalizacije s PE/HD cevmi 2x 0

50/42mm

29

Tam kjer smo prečkali obstoječe lokalne ceste oziroma dovoze do stanovanjskih hiš

smo cev PE/HD 2x 0 50/42mm uvlekli v zašitno PVC cev premera 125 mm, katero smo

predtem vgradili v cestno telo. Te PVC cevi smo vgradili pod cestno telo asfaltiranih cest s

pomočjo podbitja (podvrtavanja), če pa to ni bilo mogoče smo se posluževali cestnim

prekopom. S prekopom smo se posluževali tudi pri prečkanju makedamskih lokalnih cest.

Na trasi projektiranega medkrajevnega optičnega kabla smo v naselju Jurovski dol

prečkali tudi vodotok Globovnica. To smo naredili tako, da smo na globino minimalno 1,5 m

z vodenim vrtanjem uvlekli eno alkaten cev premera 120mm. Na brežinah smo postavili

palične smerne kamne.

Slika 7.: Detajl prečkanja Globovnice

30

7. ZAKLJUČEK

Delo v Službi za kabelska omrežja je verjetno v okviru Sektorja za izgradnjo in

logistiko eno najbolj dinamičnih in raznovrstnih. To je posledica dejstva, da od zaposlenega

zahteva delo na terenu, v pisarni, veliko je razgovor z naročniki TK priključkov in z izvajalci

del, s katerimi se je potrebno pogajat o finančnem ovrednotenju posameznih opravljenih del.

Naloge Službe za kabelska omrežja so predvsem

� ukvarjanje z izvedbenim planiranjem v nove objekte in nadgradnjo že

obstoječih objektov,

� vodenje postopkov naročil načrtovanih rešitev s področja kabelskih

omrežij

� priprava objektov, nadzor izvajanja, priprava in izvedba pregledov,

kontrole opreme in prenosa med osnovna sredstva in

� vodenje izvajanja kabelskih objektov in tehničnih rešitev za omrežje

kot celoto.

Investicije oziroma posodabljanje obstoječega TK omrežja in izgradnja novega

omrežja je za Telekom Slovenije, d.d., ključnega pomena. Zaradi tega so končni letni rezultati

Sektorja za izgradnjo ključnega pomena za nadaljnji razvoj samega podjetja.

31

PRILOGE: Popis del za izgradnjo MKOK Lenart – Jurovski dol: Izgradnja MKOK Lenart - Jurovski Dol Zap. Opis Mera Količina Št. Vrsta del

1. Kabli

1 KABEL TOSM 03 (6X4)xII/IIIx0.38/0.25x3.5/19 CMAN M 5.917,00 2. Material večjih vrednosti

2 Samo dobava PE/HD cevi 2x 0 50/42 mm M 4.766,00 3 Samo dobava PE/HD cevi 2x 0 32+2x 0 40 mm M 395,00 4 Samo dobava PVC cevi 0 110/103.6 mm in distančnikov M 514,00 5 Samo dobava PVC cevi 0 125/117,6 mm M 1.248,00 6 Samo dobava alkaten cevi PE/HD 0 125mm M 25,00 7 Samo dobava LŽ lahkega enojnega pokrova tip TELEFON KOS 1,00 8 Samo dobava LŽ težkega enojnega pokrova tip TELEFON KOS 4,00

9 Samo dobava plastičnega kabelskega jaška Kograd ali ROTO - za optično spojko KOS 2,00

3. Gradbena dela

10 Trasiranje nove trase zemeljskega kabla ali kabelske kanalizacije KM 4,78

11 Trasiranje trase po obstoječem kablu ali kabelski kanalizaciji z uporabo obstoječih načrtov in iskalca kablov KM 1,01

12

Ročni izkop kabelskega jarka globine 1,0m in širine 0,3m. Zasip s presejanim izkopanim materialom, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih 20 do 25cm, odvoz odvečnega materiala in ureditev trase - zemljišče IV.ktg. M 120,00

13

Strojni izkop kabelskega jarka globine 1,0m in širine od 0,3m do 0,5m. Zasip s presejanim izkopanim materialom, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih 20 do 25cm, odvoz odvečnega materiala in ureditev trase - zemljišče IV.ktg. M 1.003,00

14

Strojni izkop kabelskega jarka globine 1,2m in širine od 0,3m do 0,5m. Zasip s presejanim izkopanim materialom, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih 20 do 25cm, odvoz odvečnega materiala in ureditev trase - zemljišče IV.ktg. M 2.994,00

15 Dodatek za strojni izkop nad obstoječim kablom. Globina 1,0m - zemljišče IV.ktg. M 1.123,00

16 Dodatek za strojni izkop nad obstoječim kablom. Globina 1,2m - zemljišče IV.ktg. M 2.994,00

17 Vgrajevanje tampona - gramoza in odvoz materiala IV ktg.zaradi vgradnje tampona - obračuna se kot dodatek M3 188,16

18

Izkop in zasip jame v zemjišču IV.ktg. za optično spojko, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih po 20-25 cm, z zaščito (pesek granulacije 3-7 mm, 3 x PVC ščitnik, opozorilni trak) KOS 2,00

19 Strojno rezanje asfalta M 300,00

20 Odstranjevanje asfalta, nakladanje in odvoz ruševin na trajno deponijo M2 75,00

21 Vgrajevanje gotovega betona C8/10 v kanal pod asfaltom M3 15,00 22 Ponovno asfaltiranje poškodovanih cestnih prekopov M2 75,00

23 Odstranitev in prenos v začasno deponijo ter ponovna namestitev cestnih robnikov položenih na betonsko podlago z zalitjem spojev. M 100,00

32

24 Odstranitev in prenos v začasno deponijo ter ponovna namestitev tlakovcev na peščeno podlago. M2 30,00

25

Izkop gradbene jame, podvrtanje cestišča z uvlačenjem 1x2 cevi premera 110 mm, zasip gradbene jame, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih po 20-25 cm, čiščenje trase - brez dobave cevi! M 15,00

26

Izkop gradbene jame, podvrtanje cestišča z uvlačenjem 1x2 cevi premera 125 mm, zasip gradbene jame, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih po 20-25 cm, čiščenje trase - brez dobave cevi! M 83,00

27

Izvedba prečkanja vodotoka v zemljišču IV. ktg. z vodenim vrtanjem in uvlečenjem 1 PeHd cevi premera 125 mm, ureditev brežin v obstoječe stanje - brez dobave PeHd cevi M 25,00

28

Prekop vodotoka v zemljišču IV. ktg. s polaganjem 1x2 PeHd cevi premera 110 ali 125 mm, ureditev struge in brežin v obstoječe stanje, dolžine do 10 m, obtežba z betonskimi cevmi - brez dobave PeHd cevi KOS 2,00

29 Dobava in vgrajevanje kamna-lomljenca za obtežitev alkaten cevi pri vodnih prekopih. M3 10,00

30 Samo polaganje PE/HD cevi v izkopan jarek 2x 0 50/42 mm M 4.462,00

31 Uvlačenje PE/HD cevi 1x0 32+1x0 40 v plastične cevi 0 110/0 125 z uvlačenjem predvleke, brez dobave cevi M 789,00

32 Uvlačenje PE/HD povezane cevi 2x0 50/42 mm v plastične cevi 0 110/0 125 z uvlačenjem predvleke, brez dobave cevi M 304,00

33 Spajanje PE cevi s spojko PVC 0 32 za večkratno uporabo, z dobavo spojke. KOS 3,00

34 Spajanje PE cevi s spojko PVC 0 40 za večkratno uporabo, z dobavo spojke. KOS 3,00

35 Spajanje PE cevi s spojko PVC 0 50 za večkratno uporabo, z dobavo spojke. KOS 30,00

36 Spajanje PE cevi s spojko PVC 0 50/40 za večkratno uporabo, z dobavo spojke. KOS 8,00

37 Zapiranje cevi s PE čepom 0 32 mm KOS 4,00 38 Zapiranje cevi s PE čepom 0 50 mm KOS 8,00 39 Tesnenje kabla v PE cevi 0 40mm z mehanskim tesnilom KOS 2,00 40 Tesnenje kabla v PE cevi 0 50mm z mehanskim tesnilom KOS 4,00

41

Izdelava 1x2 cevne kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 103,6/110 mm, PVC 125 mm ali dvosloj. PEHD cevmi premera 125 mm. Izkop jarka, polaganje cevi na 10 cm sloj peska (granul. 3-7 mm) zasip cevi s peskom do višine 10cm nad temenom cevi, polaganje opozorilnega traku nadaljnji zasip z izkopanim materialom, utrjevanje z vibracijsko ploščo (žabico) v slojih po 20-25 cm odvoz odvečnega materiala v deponijo in ureditev trase - zemljišče 4.ktg. gl. 1,0m (brez dobave cevi) M 784,00

42

Izkop jame za kabelski jašek dimenzije 1,2x1,2x1,2m, izdelava stenskega in stropnega opaža, dobava in namestitev armature, betoniranje sten in stropa z betonom C20/25, razopaženje, betoniranje dna jaška z betonom C16/20, montaža lahkega LŽ pokrova in obbetoniranje z C8/10, odvoz odkopanega materiala, ometavanje in finalna obdelava jaška, v zemljišču 4. ktg. - brez dobave LŽ pokrova. KOS 1,00

43

Izkop jame za kabelski jašek dimenzije 1,2x1,2x1,2m, izdelava stenskega in stropnega opaža, dobava in namestitev armature, betoniranje sten in stropa z betonom C25/30, razopaženje, betoniranje dna jaška z betonom C16/20, montaža težkega LŽ pokrova in obbetoniranje z C8/10, odvoz odkopanega materiala, ometavanje in finalna obdelava jaška, v zemljišču 4. ktg. - brez dobave LŽ pokrova. KOS 4,00

33

44

Izkop in vgradnja Kograd ali ROTO jaška za zaščito optične spojke s pokrovom v zemljišču IV.ktg., zasip, odvoz odvečnega materiala in ureditev okolice - brez dobave jaška. KOS 2,00

45 Izdelava dvocevnega uvoda v obstoječi betonski kabelski jašek z obdelavo odprtine. KOS 1,00

4. Montažna dela

46 Dobava in montaža pocinkane sohe L=1050mm tip TG v kabelski jašek. KOS 7,00

47 Dobava in montaža premične pocinkane konzole (komplet) dim.355 mm tip TG na obstoječo soho KOS 14,00

48 Dobava in izdelava optične spojke (Hellerman) na optičnem kablu do 24 vlaken KOS 2,00

49 Odpiranje obstoječe spojke in izdelava odcepa (za posamezno vlakno) VLA 24,00

50 Pritrditev kabelske spojke na betonski zid KOS 1,00

51 Zaključevanje optičnega kabla 24 vlaken na spojnem delu delilnika OR-200 FOTONA KOS 1,00

52 Dobava in montaža optičnega delilnika OR 200/24 KOS 1,00 53 Dobava in montaža telekomunikacijske omare ETSI 600x2200x300 KOS 1,00 54 Vpihovanje optičnega kabla v PE/HD cev 0 50/42 mm M 4.766,00 55 Vpihovanje optičnega kabla v PE/HD cev 0 40/34 mm M 1.030,00 56 Označevanje optičnega kabla v kabelskem jašku ali prostoru KOS 25,00 57 Dobava in montaža samougasne rebraste cevi 0 25mm M 30,00

58 Montaža optičnega kabla v samougasni cevi kabla po kabelskih rešetkah, koritih, nosilcih ali policah M 30,00

5. Meritve

59 Meritve na optičnem kablu, na bobnu, pred polaganjem do 24 vlaken KOS 3,00 60 Meritve na optičnem kablu po polaganju do 24 vlaken KOS 3,00

61 Končne meritve z izdelavo KTE na optičnem kablu do 24 vlaken (do 5 spojk na trasi) KOS 1,00

6. Dokumentacija

62 Izdelava geodetskega posnetka KM 5,80 63 Izmera plašča jaška KOS 7,00 64 Izmera poteka kabla v kabelskem jašku KOS 22,00

65 Izdelava elaborata izvršilne tehnične dokumentacije kabelske kanalizacije, kjer je osnova geodetski posnetek KM 0,60

66 Izdelava elaborata izvršilne tehnične dokumentacije kabla, ki poteka v kabelski kanalizaciji in je situacijska podlaga že izdelana KM 1,37

67 Izdelava elaborata izvršilne tehnične dokumentacije zemeljskega kabla, kjer je osnova geodetski posnetek KM 4,44

68 Izdelava načrta kabelskega jaška, ki obsega situacijo in plašč jaška KOS 7,00 69 Vris kabla v obstoječi plašč jaška KOS 22,00

7. Ostalo

70 Prevoz materialov večjih vrednosti KM 300,00 71 Postavitev prometne signalizacije - predvideno EUR 1,00 72 Pridobitev dovoljenj in soglasij EUR 1,00 73 Storitve raznih komunalnih in drugih organizacij - predvideno EUR 1,00 74 Nadzor in koordinacija s podizvajalci EUR 24,00 75 Organizacija in zavarovanje gradbišča EUR 1,00

34

LITERATURA:

[1] J. Breznik, J Duhovnik, ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV, Ljubljana, 2005.

[2] J. Čebulj, V. Premzl, M. Štritof Brus, ZAKON O UREJANJU PROSTORA, Ljubljana,

2005.

[3] Časopisni zavod uradni list Republike Slovenije, PREDPISI O GRADITVI OBJEKTOV –

GRADBENA POGODBA, Ljubljana, 1997.

[4] PAP INFORMATIKA INŽENIRING d.o.o.,Projektni biro, PROJEKT – Izgradnja

medkrajevnega optičnega kabla LC Lenart – LC Jurovski dol, Ljubjana, 2006.

[5] TELEKOM SLOVENIJE d.d., Navodilo o izdelavi ozemljitev v telefonskih kabelskih

omrežjih, PTT Vestnik, Beograd, 1987