VPLIV IZBIRE MATREIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA · 2019-03-05 · VPLIV IZBIRE MATERIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA Ključne

VPLIV IZBIRE MATREIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA

EKONOMIKO PROJEKTA

Študent: ALJAŽ PURG

Študijski program: GING - gradbeništvo

Mentor FG: izr. prof. dr. ŠTRUKELJ ANDREJ

Mentor EPF: red. prof. dr. BASTIČ MAJDA

Maribor, junij 2012

http://zaposleni.epf.uni-mb.si/bastic_m/default.aspx

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorjema dr. Andreju Štruklju in

dr. Majdi Bastič za pomoč in vodenje pri pisanju

idejne naloge. Prav tako se zahvaljujem dr.

Boštjanu Kovačiču, ki mi je podal dosti informacij

in nasvetov za uspešno opravljanje diplomskega

izpita.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

VPLIV IZBIRE MATERIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA

ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA

Ključne besede gradbeništvo, zidanje, modularna opeka, porotherm opeka, porobeton,

lesobeton, ekonomika, stroški, tehnologija grajenja

UDK 693.22:33(043.2)

Povzetek

Kot nam je vsem znano je gradnja stanovanjskega objekta velik finančni zalogaj. Večina

investitorjev tako želi, da bi svoj objekt kvalitetno postavili z kar se da nizkimi stroški.

Tako smo se v tem delu osredotočili na ekonomiko grajenja zidov. Primerjali smo 4

različne gradbene materiale v obliki zidakov, in sicer: modularno opeko, porotherm opeko,

porobetonske zidake in lesobetonske zidake. Z primerjavo materialov po izbranih kriterijih

smo poizkušali ugotoviti kateri material nam nudi največ za kar se da nizko ceno.

THE EFFECT OF THE SELECTION OF MATERIAL AND

CONSTRUCTION MASONRY TECHNOLOGY ON THE

ECONOMICS OF THE PROJECT

Key words: building construction, building, modular brick, porotherm brick, poroconcrete,

wood concrete, economics, costs, building technology.

UDK 693.22:33(043.2)

Abstract

As we all know, a construction of a residential building is a considerable financial

investment. Thus the majority of investors would like to construct their building

qualitatively and with the lowest possible construction costs. This diploma paper focuses

on the economics of masonry construction. Four building materials in a form of bricks

were compared: modular bricks, porotherm bricks, poroconcrete bricks and wood-

concrete bricks. By comparing the materials by selected criteria, we have tried to

determine which material is the best for the lowest price.

Projektna naloga Stran 1

KAZALO VSEBINE

1 UVOD........................................................................................................................3

1.1 Opredelitev problema ...........................................................................................7

1.2 Namen in cilji .................................................................................................... 10

1.3 Metode raziskovanja .......................................................................................... 10

2 MATERIALI ........................................................................................................... 11

2.1 Modularna opeka (Goriške opekarne) ................................................................ 12

Zgodovina in razvoj izdelka ..................................................................................... 12

Opis izdelka ............................................................................................................. 13

Tehnologija izvedbe ................................................................................................. 14

Tehnične karakteristike izdelkov .............................................................................. 14

Stroški gradnje ......................................................................................................... 16

2.2 Porotherm profi (Wienerberger) ......................................................................... 17


Opis izdelka ............................................................................................................. 17


Tehnične karakteristike izdelka ................................................................................ 20

Strošek gradnje zidu ................................................................................................. 21

2.3 Porobetonski zidaki (Ytong) .............................................................................. 23


Opis izdelka ............................................................................................................. 23



Strošek gradnje zidu ................................................................................................. 26

2.4 Lesobetonski zidaki (Isospan) ............................................................................ 28



Opis izdelka ............................................................................................................. 28



Stroški gradnje ......................................................................................................... 32

3 Stroškovna primerjava izbranih materialov ............................................................... 33

3.1 Primerjava stroškov gradnje z različnimi materiali ............................................. 34

4 ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 36

5 SEZNAM SLIK ....................................................................................................... 37

6 SEZNAM TABEL ................................................................................................... 39

7 SEZNAM ENAČB ................................................................................................... 40

8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 41


1 UVOD

Ljudje že od nekdaj iščemo varen prostor, ki nas bo ščitil pred vsemi zunanjimi vplivi in v

katerem se bomo ugodno in dobro počutili. To velja za skoraj vsa ljudstva tega sveta in

tudi za vsa časovna obdobja, zato je pravilo, da smo seznanjeni z znanostjo in predvsem z

materiali grajenja antičnih ljudstev, saj so temelj sodobnemu gradbeništvu. Splošno lahko

rečemo, da je potreba po domovanju, človekova osnovna potreba. Ta potreba se je prvič

pojavila v prazgodovini, oziroma v času ko se je človek nehal seliti, natančneje v poznem

Paleolitiku. Takrat so ljudje gradili zgradbe iz materialov, ki so jim bili na voljo v naravi in

so jih lahko obdelali z njimi poznanim orodjem. Tako so uporabljali predvsem ilovico,

pleteno šibje, primitivno obdelan les in neobdelano kamenje, ki so ga postavljali kot

krožno ali pravokotno konstrukcijo. Poznali pa so tudi zahtevnejše konstrukcije, kjer so v

krogu zabili kole in na njih postavili stožčasto streho. Nato so leseno konstrukcijo dodatno

zaščitili z vejevjem ali prepletli s šibjem ter jo ometali še s slojem ilovice (sl. 1.1).

Prvotno so ilovico sušili na soncu, šele kasneje se pojavi žganje le-te. Z žganjem se pojavi

nov izboljšan material, ki so ga lahko uporabljali za konstrukcijske namene. Ponekod, kjer

Slika 1.1:Koliba okroglega tlorisa s stožčasto streho, vir: (Marinko, 1997)


ni agresivnih vplivov okolja na gradbene konstrukcije, se še dandanes uporablja nežgana

opeka. Drugi zelo pomemben gradbeni material v prazgodovini je bil kamen, ki je bil prav

tako kot glina, v naravi zelo lahko dostopen. Dejstvo je, da je bilo obdelovanje kamna zelo

zahtevna naloga, če ni bilo na voljo pravega orodja. Iz tega obdobja je značilen način

gradnje z velikimi neobdelanimi kamni. Ti kamni so nam bolj znani pod imenom megaliti,

gradnja in manevriranje z njimi pa megalitizem. Megalite so uporabljali pretežno za

gradnjo obrambnih zidov in kulturnih stavb. Seveda pa so poznali tudi gradnjo z manjšimi

kamni in ploščami, ki so jih zlagali v krožne stavbe, zaključene s kupolo (sl. 1.2).

Ker se je razvitost narodov povečevala, so se množili tudi novi gradbeni materiali, orodja

in tehnike grajenja. Tako so Egipčani kot gradbeni material uporabljali glino, ki so jo

krepili s slamo in trstiko. Iz raziskovanja Egipčanske arhitekture je razvidno, da so

Egipčani v gradnji, kombinirani z glino, uporabljali tudi les. Način uporabe je bil takšen,

da so v vogale konstrukcije postavili debla in s tem okrepili celotno konstrukcijo. Les so

uporabljali tudi za izgradnjo streh, oziroma stropov. za stropne konstrukcije manjših

razponov so uporabljali manj kvalitetna palmova debla. Zložili so jih kot obok ter s tem

izkoristili trdnost na pritisk.

Slika 1.2:Tipična hiša sestavljena iz manjših kamnov, vir: (Marinko, 1997)


Opečne konstrukcije so Egipčani uporabljali zgolj za pomožne objekte, ki niso bili tako

pomembni, kot glavni objekti. Izjemoma so uporabljali žgano opeko, bolj pa je bila v

uporabi opeka, posušena na soncu. Prvič se je tudi pojavila nekakšna standardna mera

zidaka. Temu zidaku pravimo egipčanski zidak, katerega mere so 38/14/11 cm. Egipčani

so gradili po podobnem sistemu, ki se v gradnji individualnih objektov pojavlja danes.

Spodnjo plast zidu so posuli s peskom in nanj polagali še vlažne zidake. Zidali so brez

malte ali le s tankim nanosom ilovice. V Mezopotamiji so poleg vseh takrat znanih

gradbenih materialov, kot so na soncu posušeni glineni zidaki, žgana opeka, les in kamen,

uporabljali tudi nekatere lokalne materiale. Značilna je uporaba bitumna. Bitumen so

uporabljali predvsem pri preprostejših zgradbah, kjer so sveženj trsja namočili v bitumen,

ga zataknili v zemljo in nato sestavili šotor. Pri antičnih Grkih lahko zasledimo uporabo

kovine, ki so jo uporabljali za spojne elemente in orodje. Bronaste in kasneje železove

spone, so zalivali s svincem in tako vezali posamezne, vnaprej izdelane cele zidov ali

stebrov v čvrsto konstrukcijo. Rimljani so bili, kot nam je znano, najbolj razvit narod v

antiki. Sklepamo lahko, da je bilo gradbeništvo na zelo visoki ravni, saj so uporabljali

veliko gradbenih materialov, katere so konstruirali na mnogo različnih načinov. Tako so iz

žgane gline izdelovali zidake, votlake, strešnike, plošče za oblaganje in talne plošče raznih

oblik. Kamen so uporabljali kot osnovno gradivo za obloge, slope, stebre, pilastre, talne in

strešne plošče, kanalizacijo in tlakovanje cest. Les so inženirji in vojaki uporabljali za

mostove, gradbene odre, opaže in strešne konstrukcije, katere so povezovali s kovinskimi

Slika 1.3: Palmovo deblo v

vogalu konstrukcije, vir: (Marinko, 1997)

Slika 1.4: Strešna konstrukcija iz

palmovih debel, vir: (Marinko,

1997)


veznimi elementi. Kjer stene niso bile obložene s kamnom, so bile ometane in poslikane.

Ometi vseh vrst in malta kot vezivo, so bili standardna rimsko gradivo. Apneni malti so

dodajali zdrobljeno opeko in s tem povečali trdnost. Na večjih površinah so uporabljali tudi

okensko steklo, ki so ga sestavljali iz majhnih krožnih stekel in povezovali s svincem.

Uvedli so tudi nov gradbeni material, ki je še danes temelj sodobnega gradbeništva. Ta

material je bil konkrecija. To je vrsta betona, ki je sestavljen iz slojev apna, pomešanega s

pucolansko zemljo, ter slojev peska in zdrobljene opeke. Vlivali so ga med opaže, kar je

bilo uporabno predvsem za gradnjo obokov in kupol. (Marinko, 1997)

Tako, kot so se antična ljudstva odločala za izbiro različnih gradbenih materialov, se ljudje

odločajo tudi danes. Razlika je le v tem, da se danes ljudje za izbiranje različnih gradiv ne

odločajo več iz enakih razlogov, kot so se v antičnem času. V antiki je izbira gradiv

temeljila predvsem na dostopnosti materiala v naravi in na možnosti grajenja s tem

materialom. Danes je stvar povsem drugačna. Odločanje o izboru oblik in materialov, je v

samem bistvu arhitekturne stroke. Izbor gradiva je elementarna strokovna odločitev, ki

materializira abstraktni arhitekturni koncept. Arhitektura je hkrati umetnost, zato mora

tehnika izbora gradiva zadovoljiti obe komponenti. Gradivo mora biti izbrano po

racionalnih (znanstvenih) in estetskih kriterijih. O izboru seveda (so) odločajo tudi

ekonomski kriteriji. Kriterije za izbor gradiv lahko predstavimo z naslednjimi vrednostmi

(sl. 1.5),(Kresal, 2000):

ekonomske vrednosti

uporabne vrednosti

ekološke vrednosti zdravstvene vrednosti

vizualne vrednosti

Slika 1.5: Medsebojni vplivi vrednosti pri izbiri gradiva; vir: (Kresal, 2000)


Investitorjem so pri individualni gradnji predvsem pomembne ekonomske vrednosti.

Ekonomske vrednosti gradiva so predvsem cena gradiva in stroški vzdrževanja. Cena

gradiva je večinoma soodvisna s kakovostjo in lepoto. Največkrat sta ti dve v soglasju.

Včasih prevlada tudi le modna komponenta, ki nima racionalnih temeljev, ali pa stroški

vzdrževanja, ki jo sestavljajo stroški za obnavljanje, čiščenje in zamenjavo. (Kresal, 2000)

Investitorji se pogosto srečujejo s problemom, kako bi z najmanj stroški postavili, kar se da

kakovostni objekt. Na to vprašanje se bom osredotočil tudi v tem diplomskem delu, kjer

bom primerjal nekatere, trenutno najbolj popularne materiale za izgradnjo zidov objekta.

Primerjavo bom vršil tako v tehničnih, kot tudi v ekonomskih vidikih. Upam, da bom s to

primerjavo kakšnemu investitorju olajšal delo, pri izbiri osnovnega gradbenega materiala

za izdelavo zidov.

1.1 Opredelitev problema

Razvoj in uporaba gradiv sta odvisna od ekonomike, ki jo razumemo kot vrhovni razvojni

zakon v svetu narave in v civilizacijskih procesih. (Kresal, 2000)

Tako bo tudi v tem primeru, vodilo predvsem ekonomika gradnje zidovja pri

individualnem objektu. Ker se investitorji nemalokrat ubadajo z vprašanjem, kateri

gradbeni material je najcenejši, oz. s katerim materialom in s katero tehnologijo je najbolj

racionalno graditi objekte, se bomo tudi mi posvetili tej problematiki. Problem je potrebno

rešiti na kar se da legitimen in nepristranski način, ki bo v prid katerega koli materiala.

Reševanja problema se bomo lotili s konstruiranjem zidu, ki bo grajen iz različnih

materialov. Zgrajeni zid iz kateregakoli proučevanega materiala bo moral zadostiti vsem v

naprej določenim kriterijem. Na podlagi ustrezanja kriterijem in posledični porabi

materiala, bomo lahko ovrednotili tudi stroške same gradnje in si tako odgovorili na

vprašanje: ˝S katerim materialom je gradnja najbolj racionalna?˝


Najprej bomo definirali kriterije. Upoštevali bomo tri glavne kriterije:

Toplotna prehodnost,

Dimenzije zidu,

Nosilnost zidu.

Toplotna prehodnost:

Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah je posledica različnih mehanizmov prenosa

toplote, kot so prevod, konvekcija in sevanje. Pri izgradnji zidu se bomo ravnali po

pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 52/2010) v katerem je predpisana

toplotna prehodnost enaka U= max. 0,28 (W/m2K). Toplotna prehodnost bo v sledečih

primerih izračunana po navedenih enačbah.

Enačba 1.1: Prehod toplote

Enačba 1.2: Toplotna upornost gr. Konstrukcije

( , )

Enačba 1.3: Upor prevodu toplote

Pomembno je povedati da, bomo za dodatno izolacijo zidov, če bo ta potrebna, uporabljali

stiropor istega proizvajalca tako da bo imel enake lastnosti in bo strošek izolacije zgolj

odvisen od debeline le-te.


Dimenzije zidu:

Da bomo lahko ovrednotili stroške izgradnje zidu, moramo upoštevati, da bo imel zid

enotne dimenzije za vse materiale, ki jih bomo uporabljali. Tako bomo lahko neposredno

primerjali stroške zidu, ki so nastali zaradi izbire različnih materialov in tehnologij, oz.

postopkov grajenja. Izbrali bomo sledeče dimenzije:

Etažna višina: 300 cm

Dolžina zidu: 500 cm

Debelina zidu: 30 cm (nosilni zid)

Nosilnost zidu:

Zid mora biti nosilen, kar pomeni, da mora prenašati težo stropa, višjih nadstropji in strehe.

V primerih, kadar material sam po sebi ni dovolj nosilen (montažni leseni elementi) in

postopek gradnje od nas tako zahteva, bomo dodatno zgradili, oz. postavili horizontalne

ojačitve v vogalih objekta. V tem primeru na koncu zidu.

Vključeni stroški:

Tabela 1.1: Vsebina stroškov

UPOŠTEVANI STROŠKI NEUPOŠTEVANI STROŠKI

Osnovni gradbeni material Armatura

Vezivo

Beton

Toplotna izolacija

Transport

Delo

Obrazložitev kriterijev za izbiro stroškov sledi v poglavju stroški.


1.2 Namen in cilji

Namen tega dela je, spoznati ter predstaviti temeljne značilnosti izbranih gradbenih

materialov in postopkov grajenja, z omenjenimi gradbenimi materiali. Ugotoviti želimo

razlike in podobnosti med njimi ter vse skupaj tudi stroškovno ovrednotiti. Seznanili vas

bomo z razvojem uporabljenih gradbeni materialov in jih na kratko opisali. Ustavili se

bomo tudi pri tehnologiji grajenja s temi materiali in poskusili vse skupaj stroškovno

ovrednotiti ter strniti v tabelo stroškov.

Cilj naloge je, da bi prišli do zaključka, ki bi nam povedal kateri gradbeni material se nam

glede na dane kriterije najbolj izplača. Tako bodo lahko tudi vsi, ki se srečujejo s vprašanji

glede izbire gradbenega materiala, posegli po tej nalogi in morebiti na podlagi le-te, lažje

sprejeli odločitev.

1.3 Metode raziskovanja

Pri tej nalogi se bomo posluževali treh metod raziskovanja. Deskriptivno metodo bomo

uporabljali pri tekstualnih nalogah, komparativno pri nalogah, kjer bo potrebno primerjati

dobljene podatke in analitično metodo, ki nam bo prišla prav pri analizi dobljenih

rezultatov.


2 MATERIALI

Za primerjavo bomo izbrali štiri materiale, ki imajo nekaj skupnih lastnosti, v nekaterih pa

se razlikujejo. Vsi uporabljeni gradbeni materiali so v obliki zidakov. Primerjali bomo

gradbene materiale, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini:

Gradbeni materiali na bazi gline (opeka)

o Modularna opeka

o Porotherm

Gradbeni materiali na bazi betona

o Porobeton

o Lesobeton

Cene veljajo le za izbrane izdelke v mesecu marcu leta 2012. Zagotovo lahko rečemo, da

cene nekoliko variirajo od proizvajalca do proizvajalca. Za potrebe raziskave smo izbrali

naslednje štiri proizvajalce:

Goriške opekarne,

Wienerberger,

Ytong in

Isospan.

Izbor zgoraj omenjenih štirih proizvajalcev je temelj na odločitvi, da primerjamo tri na

Slovenskem trgu najbolj zastopane gradbene materiale (modularna opeka-Goriške

opekarne, Porotherm opeka-Wienerberger in Porobetonski zidaki-Ytong), ter en gradbeni

material, ki se manj pojavlja in uporablja (Lesobetonski zidaki-Isospan). Vsi izbrani

proizvajalci, so med vodilnimi v proizvodnji naših proučevanih izdelkov v Sloveniji.


2.1 Modularna opeka (Goriške opekarne)

Zgodovina in razvoj izdelka

Kot smo povedali že v uvodu, nastanek opeke sega daleč v preteklost, v čas, ko se je

pojavil razvoj prvih civilizacij. Primarni material, ki sestavlja opeko je glina. Glino so v

začetku uporabljali v nežganem stanju, kar je pomenilo, da je bila slabo odporna proti

dežju in vlagi. Zgodnje civilizacije so hitro prišle do spoznanja, da lahko glini izboljšajo

lastnosti, če jo sušijo na soncu. Tako nastane na soncu sušena opeka, imenovana Črepič.

Naslednja stopnja razvoja opeke je bilo žganje le-te. Žgali so jo v majhnih žgalnih pečeh

ali na odprtem ognju. Opeko so zložili preko goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in

zemljo ter nato žgali več tednov. Do 19. stol. je uporaba opeke za zidavo močno narasla.

Leta 1856, so v Nemčiji vpeljali Hoffmanovo peč (sl. 2.1), ki je močno pospešila in

pocenila proizvodnjo opek. Tu je več peči združenih v krožni zasnovi, ki ima na zunanji

strani krožni manipulacijski hodnik, v sredini pa en sam skupni dimnik. Napredek je v tem,

da ogenj gori neprestano. Seli se od komore do komore, da se toplota sukcesivno izrabi za

sušenje, gretje, žganje, hlajenje. Takšna peč za eno saržo porabi le čas, ki je potreben za

samo žganje. V 19. stol. so sledile še druge inovacije. Vpeljali so stroj za mehanično

Slika 2.1: Hoffmanova krožna peč, vir: (Kresal, 2000)


oblikovanje opek (rezanje z žico). Kmalu pa so začeli vpeljevati tudi alternativno

produkcijo silikatnih opek (apno + kremenčev pesek + voda – v avtoklavah), ki se je hitro

razširila po večjem delu Evrope in v Ameriko. Proti koncu stoletja je ciklus inovacij za

izdelavo zidakov zaključen, nadaljuje pa se iskanje ugodnejših oblik votlakov (za zid in

stropove). Okoli leta 1930, je začelo prevladovati mnenje, da je gradnja z opeko zastarela

tehnologija. Na vseh področjih in za ˝vse˝dele zgradb so začeli uporabljati beton. Z njim je

tudi lažje graditi v višino in se varovati pred potresom. Danes se ponovno vrača

razumevanje za dobre lastnosti, ki jih ima opečni zid: akumulacija toplote, toplotna

izolacija, dušenje zvoka (masa), poroznost (dihanje). Opeka iz žgane gline je harmoničen

material, ki daje prostorom zdravo klimo. (Kresal, 2000)

Opeka mora izpolnjevati pogoj, da je pravokotne oblike in da je njena teža takšna, da jo

lahko vgradimo z eno roko. Države so vedno težile k standardizaciji opeke. Današnja

moderna evropska standardizacija vpeljuje osnovni modul 10 cm (v projektni mreži), kar

daje zidake dimenzij 9/19/29, 19/29/19, itd. (sl. 2.2)

Opis izdelka

Modularno opeko odlikuje visoka nosilnost, enostavna in hitra vgradnja, dobra zvočna in

toplotna izolacija in zelo ugodne paropropustne lastnosti. Uporabljamo jo za zidanje

konstrukcijskih zidov debeline 19, 25 in 29 cm. Že desetletja je nepogrešljiv člen klasične

stanovanjske gradnje. (Goriške opekarne)

Slika 2.2: Modularni blok, vir: (Kresal, 2000)


Tehnologija izvedbe

Zidanje mora potekati tako, da najprej na mesto, kjer bo potekal zid, namestimo

hidroizolacijo. Največ pozornosti je potrebno nameniti gradnji prve vrste. Kot prvi se

vgradijo vogalniki, ki jih položimo na prvi sloj malte, katerega debelina je 12-14 mm. Ob

vogalnike nato priključujemo opeko, ki mora biti očiščena in omočena. Vsako opeko od

strani namažemo z malto in jo stisnemo k prejšnji, tako se opeke med seboj sprimejo.

Sproti kontroliramo tudi ravnost zidu. Drugo vrsto opeke položimo tako,da jo zamaknemo

za polovico, tako dosežemo večjo trdnost in stabilnost zidu. Tudi pri drugi in vseh

naslednjih vrstah je ključno, da kontroliramo ravnost in natančnost izvedbe.

Na dan ne smemo zidati več kot 1 m visoko, saj se mora malta posušiti. V primeru velike

zračne vlage, je potrebno čakati tudi več časa. (Žitko, 2009)

Tehnične karakteristike izdelkov

Za gradnjo našega zidu bomo uporabili modularno opeko goriških opekarn, kot vezno

sredstvo bomo uporabili malto narejeno iz maltita v razmerju 1:3. Zid bomo ojačali z

vertikalnimi vezmi v vogalih.

Tabela 2.1: Karakteristike MB 29-19, vir: (Goriške opekarne)

LASTNOSTI MB 29-19

Dimenzije zidaka (cm) 29 x 19 x 19

Debelina zidu (cm) 29

Tlačna trdnost (N/mm2) 15

Masa (kg) 8,20

λ-vrednost (W/mK) 0,32

U-vrednost brez fasade (W/m2K) 0,93

Poraba opeke (kom/m2) 25


Poraba malte (m3) 0,172

Slika 2.3: Modularna opeka MB 29-19, vir: (Goriške opekarne)


Tabela 2.2: Karakteristike VE 29, vir (Goriške opekarne)

Tabela 2.3: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir : (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)

Poraba veziv

Malta: sestavljajo jo maltit, pesek in voda. Za m3 malte potrebujemo 300 kg maltita, 900

kg peska granulacije (0-4 mm) ter približno 200 l vode.

Beton: beton naročimo iz betonarne, uporabili bomo beton trdnostnega razreda C 25/30.

LASTNOSTI VE - 29




Masa (kg) 20



Poraba elementov (kom/m) 5

Dimenzije odprtine (mm) 210 x 210

Poraba betona (m3/m) 0,044

LASTNOSTI NOVOLIT EPS F

Debelina (cm) 10


R-vrednost brez fasade (m2K/W) 2,55

Količina na enoto pakiranja (m2) 2,65

Slika 2.5: Izolacija NOVOLIT

EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)

Slika 2.4: Vogalni element VE 29, vir: (Goriške opekarne)


Stroški gradnje

Tabela 2.4: Stroški gradnje z modularno opeko, marec 2012

Izračun stroškov malte: v izračunu smo upoštevali, da se malta v večini primerov meša

kar na gradbišču. Za malto bomo uporabili vezivo maltit, ki je aeriran zidarski cement,

petega trdnostnega razreda. Njegova uporaba je zelo enostavna, saj ga mešamo v razmerju

1:3, z agregatom frakcije 0-4 mm. Za 1 m3 malte potrebujemo približno 300 – 340 kg

maltita in 200-250 l vode. Količino peska bomo preračunali na podlagi količine maltita. V

našem primeru smo se odločili za sledeče razmerje sestavin:

MATERIAL KOLIČINA ENOTA CENA

€/enoto Skupaj €

Opeka MB-29 4,5 m3 49,56 223,02

Vogalniki

VE-29

6 m´ 6 36

Izolacija

(10 cm)

15 m2 6,9 103,5

Beton C25/30 0,264 m3 74,14 19,57

Malta 0,99 m3 35,92 35,56

DELO KOLIČINA ure/m3 €/uro Skupaj €

Kv 4,5 2,9 12 156,6

Pk 4,5 1,3 10 58,5

CENA ZIDU

Skupaj € 632,75

€/m3 140,61

€/m2 42,18

€/m´ 126,55


Tabela 2.5: Cena zmešane malte

Cena betona: beton bomo nabavili v betonarni, zato lahko vzamemo njihovo ceno, ki

znaša 74,14 €/m3. (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)

Cena opeke in vogalnikov: (Cenik podjetja Goriške opekarne,marec 2012)

Cena izolacije: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)

2.2 Porotherm profi (Wienerberger)


Če gledamo skozi zgodovino ima Porotherm zelo podoben razvoj kot opeka, saj se je razvil

prav iz nje. Porotherm je izdelan iz gline, vendar vsebuje še dodatne primesi, katere

izboljšajo njegove lastnosti. Glini se doda lesna žagovina, ki je bila pred tem zmešana z

vodo. Zmes gline in lesne žagovine nato v zorilnici zori deset dni. Zmes se nato nareže na

želene dimenzije in oblike. Pri obliki je potrebno paziti, da so oblike peres in utorov

dosledno zagotovljene. Zadnji korak v izdelavi te opeke je ta, da jo pošljemo skozi peč s

približno 800-900°C, pri srečanju s tako visoko temperaturo, žagovina v izdelku zgori.

Tako se na mestih, kjer je bila žagovina, pojavijo pore, ki nudijo Porotherm opeki dobre

izolacijske lastnosti.

Opis izdelka

Opeka Porotherm profi je brušena opeka, ki je obdelana z natančnostjo 0.5 mm na obeh

naležnih koncih. Na horizontalnih stičiščih dveh opek so oblikovana peresa in utori, kar

nam omogoča natančnejšo gradnjo zidov. Kot vezivo se pri gradnji uporablja lepilo

Porotherm dryfix extra, ki dosega zelo močno sprijemljivost.

SESTAVINA KOLIČINA STROŠEK

Maltit 300 kg 28,68 € (Merkur)

Agregat 900 kg 7,236 € (Granit, DE Kamnolom)

Voda 200 l ali kg X

Skupaj 35,916 €


Tehnologija izvedbe

Zidanje z opeko Porotherm, poteka na način suhe gradnje. Za postavitev zidu s sistemom

Porotherm dryfix extra, je potrebnih šest korakov:

PRIPRAVA HORIZONTALNE HIDROIZOLACIJE:

Po izdelavi temelja in prve plošče, je potrebno položiti

hidroizolacijo. Širina hidroizolacije mora biti 15 cm večja,

kot je debelina zidu, da se lahko kasneje spoji z izolacijo pod

estrihom. Na koncu z laserskim merilcem določimo višinska

razhajanja na plošči, saj moramo pričeti zidati tam, kjer je

plošča najvišja.

SLOJ MALTE ZA IZRAVNAVO:

Po položitvi hidroizolacije, je potrebno označiti položaj in debeline zidu. Pred zidanjem je

potrebno izravnavati podlago na milimeter natančno. To naredimo z 1,5 cm debelim slojem

malte. Priporoča se uporaba posebne libele, ki omogoča natančno izravnavo malte.

ZIDANJE PRVE VRSTE:

Prva vrsta se polaga na še vlažno izravnano malto.

Pomembno je, da se prva vrsta položi natančno. Predlaga

se kontrola horizontalne ravnosti prve vrste s 3-4 m dolgo

aluminijasto letvijo. Opeke se polagajo ena poleg druge,

po sistemu pero in utor, brez maltanja ali lepljenja po

vertikalnih spojih.

Slika 2.6: Priprava hidroizolacije, vir: (Wienerberger)

Slika 2.7: Zidanje prve vrste, vir: (Wienerberger)


PRIPRAVA POROTHERM OPEKE:

Najprej očistimo prah z naležnih površin tako, da opeko

obrišemo z vlažnim čopičem. Na izravnano prvo vrsto

opeke nanesemo dva paralelna trakova lepila. Širina

traku lepila naj bo približno 3cm, ki je od roba brušene

opeke oddaljen približno 5 cm. Pri debelini zidu 12 cm

se nanese 1 trak lepila.

PRIPRAVA POROTHERM DRYFIX extra PU

LEPILA:

Porotherm dryfix extra PU lepilo je potrebno pred

uporabo pretresti ter ga pritrditi na adapter lepilne

pištole. Odviti je potrebno vijak in pritisniti na vzvod

(cca. 2 s), da se cev napolni z lepilom in se pojavi lepilo

na koncu cevi. Izhod lepila se nadzoruje s pritiskom na

vzvod pištole.

ZIDANJE:

Brušeno opeko postavimo na lepilo, preden se le-ta posuši. Ko je opeka postavljena na

lepilo, se ne sme več premikati. Po porabi lepila je potrebno na pištolo nanesti novo

količino. Količino vedno odlagamo v pokončnem položaju. Dokler je lepilo še sveže, se

pištola očisti s čistilom za lepilo.

Slika 2.8: Priprava porotherm opeke , vir: (Wienerberger)

Slika 2.9: Priprava lepila DRIFIX.extra,

vir: (Wienerberger)


Tehnične karakteristike izdelka

Za gradnjo našega zidu bomo uporabili opeko Porotherm profi 30. Gradili bomo po načinu

suhe gradnje, z lepilom Porotherm dryfix ekstra. Potrebno je tudi povedati, da bomo pri

gradnji zidov s Porotherm opeko, potrebovali tudi Dryfix vogalnike. V našem primeru

bodo to vogalniki Dryfix 30.

Tabela 2.6: Karakteristike Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger)

Tabela 2.7: Karakteristike Dryfix vogalnika 30, vir: (Wienerberger)

LASTNOSTI POROTHERM

PROFI 30

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 30 x24.9



Masa (kg) 12,7





Poraba lepila (m2/dozo) 5

LASTNOSTI DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 42 x 30 x24.9



Poraba vogalnikov (kom/m) 4

Dimenzije betonske vezi (mm) 180 x 180

Slika 2.10: Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger)

Slika 2.11: Dryfix vogalnik; vir: (Porotherm profi, 2012)


Tabela 2.8: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)

Strošek gradnje zidu

Tabela 2.9: Strošek gradnje z Porotherm opeko, marec 2012



Porotherm

Profi 30

4,5 m3 119,25 536,63

Vogalniki

DRIFIX

6 m´ 9,64 57,84

Izolacija

(6 cm)

15 m2 4,14 62,10

Beton

C25/30

0,194 m3 74,14 14,41

Porotherm DRYFIX

extra

3 kom 30,50 91,50


Kv 4,5 1,6 12 86,4

CENA ZIDU

Skupaj € 848,88

€/m3 108,64

€/m2 56,59

€/m´ 169,78


Debelina (cm) 10




Slika 2.12: Izolacija NOVOLIT EPS

F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)


Cena Porotherm Profi 30, vogalniki DRYFIX in Porotherm DRYFIX extra: (Cenik

podjetja Wienerberger,marec 2012)


Cena betona: (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)


2.3 Porobetonski zidaki (Ytong)


Začetki YTONG-a segajo v leto 1923, ko je švedski arhitekt, Axel Eriksson, izumil nov

gradbeni material – porobeton. Pri iskanju novega materiala, si je za vzor vzel les. Želel je

obdržati vse dobre lastnosti lesa, njegove slabosti pa izboljšati. Tako je nastal nov gradbeni

material – porobeton, ki ima vse dobre lastnosti lesa (naraven material, okolju prijazen,

toplotno izolativen, trden) ter tudi lastnosti, da je negorljiv in trajen. Industrijska

proizvodnja se je tako začela na Švedskem, leta 1929. Porobeton Ytong je naraven in

neoporečen gradbeni material, brez škodljivih primesi, saj je v celoti sestavljen iz surovin,

ki se nahajajo v naravi, in sicer: kremenčev pesek, apno, cement in voda. Pri proizvodnji

porobetona po nemški tehnologiji Ytong je potrebna izredna natančnost vodenja

posameznih tehnoloških operacij. (Sluga, 2011)

Opis izdelka

Ytong je gradbeni material iz porobetona. Za potrebe gradnje nosilnih zunanjih zidov, je

najbolje uporabiti sistem gradnje z zidnimi bloki Ytong. Odlikuje jih odlična toplotna in

potresna odpornost, hkrati pa so odporni tudi proti požarom. Zaradi njihove majhne teže, je

celotna konstrukcija posledično lažja. Pritisk na temelje se zmanjša. Njegova prednost je

tudi izjemno nizka teža, ki variira v odvisnosti od trdnostnega razreda. Prav tako je zaradi

te nizke teže, suhega načina grajenja in enostavnega oblikovanja materiala, gradnja

izjemno hitra.

Tehnologija izvedbe

Tako kot pri vseh materialih je tudi tukaj priporočljivo

položiti hidroizolacijo na mesto, kjer bo stal zid. Za

začetek zidanja uporabimo podaljšano malto, na katero

se polaga prva vrsta zidakov, v vogale pa položimo

vogalnike (sl. 2.13).

Slika 2.13: Zidanje prve vrste, vir: (YTONG)


Nadalje zidanje z YTONG elementi poteka z belo tankoslojno lepilno malto. Zaradi

potresne stabilnosti objektov, moramo lepiti horizontalne in vertikalne stične površine

(spojnice) v drugi in v vseh ostalih vrstah. Tankoslojno lepilno malto (sl. 2.15) nanašamo z

nazobčano lopatico, v debelini nanosa 2-3 mm. Elemente položimo v tankoslojno lepilno

malto, čvrsto pritisnemo in utrdimo z gumijastim kladivom. Površina mora biti čista, trdna

in ravna. Po stični površini nanesemo toliko tankoslojne lepilne malte, kot lahko v 15

minutah položimo elementov. Zidamo pri temperaturah +5 do +25 C. V primeru suhega in

vročega ozračja priporočamo navlažitev YTONG gradbenih elementov. Vertikalno stično

površino (spojnico) namažemo po celi višini in širini brez zunanjih vertikalnih tankih

stičnih površin (sl. 2.14). S to premazano površino dosežemo maksimalen stik blokov

vertikalnih spojnic in minimalno debelino vertikalnega stika, to je 2-3 mm.

Pri sami zidavi moramo sproti, vrsto za vrsto, kontrolirati vertikalnost zidu z libelo.

Kontrola mora potekati v prečni in vzdolžni smeri zidu. S horizontalno kontrolo dosežemo

ravnost v vzdolžni smeri zidu in morebitne nepravilnosti sproti odpravljamo. Vsaka

nepopravljena napaka lahko povzroči neravno površino, s tem pa povečanje porabe

tankoslojne lepilne malte, zmanjšanje izolativnosti materiala ter oslabitev v konstrukciji.

Zapolnitev zidu dosežemo z vmesnim elementom, ki ga enostavno in hitro izrežemo z

YTONG orodjem (ročno, električno ali tračno žago). Vsekakor moramo predhodno

namazati horizontalno in vertikalno spojno površino. Čisti izdelek je slika dobrega zidanja.

Pozidane površine zidu moramo sproti očistiti odvečne lepilne malte vsaj vsake tri vrste

oz., ko se lepilna malta posuši do take trdnosti, da se pri čiščenju ne maže po površini

izdelanega zidu. Nezapolnjene stike ali večje odprtine ne zapolnjujemo z lepilno malto, ker

je to odvečno in nepotrebno delo. Te stike ali odprtine predhodno zapolnimo pred izdelavo

Slika 2.14: Izdelava

horizontalnih stičnih vezi,

vir: (YTONG)

Slika 2.15: Tankoslojna

lepilna malta , vir: (YTONG)

http://www.ytong.si/si/content/zidanje_1613.php




notranjega in zunanjega ometa. V postopku zidanja se lahko pojavijo na površini

(horizontalni spojnici) morebitne neravnine oz. povišanje bloka od bloka. V tem primeru

moramo odstraniti (odbrusiti) te neravnine z desko za izravnavo. V nasprotnem primeru se

bodo te napake seštevale in vplivale na oslabitev konstrukcije. Tankoslojno lepilno malto

moramo nanašati na čisto površino. YTONG bloki morajo biti pred vgraditvijo čisti, kajti ti

manjši delci bodo povzročali težave pri ravnosti zidanja. Pred nanosom tankoslojne lepilne

malte, moramo te delce odprašiti s ščetko. (YTONG)


Za gradnjo zidov, ki so nosilni je priporočljivo izbrati zidake večje trdnosti. Enako velja

tudi za vogalne elemente.

Tabela 2.10: Karakteristike ZB 30/20, vir: (YTONG)

Tabela 2.11: Karakteristike PZB 30, vir: (YTONG)

LASTNOSTI ZB 30/20

Dimenzije zidaka (cm) 62,5 x 30 x 20



Masa (kg) 25,12




Poraba opeke (kom/m3) 26,7

Poraba malte (kg/ m3) 18-20

LASTNOSTI PZB 30





Premer odprtine (mm) 180

Slika 2.16: Ytong ZB 30/ 2,vir: (YTONG)

Slika 2.17: Ytong PZB 30,

vir: (YTONG)



Strošek gradnje zidu

Tabela 2.13: Stroški gradnje z porobetonom, marec 2012



ZB 30 4,5

m3 100,90 454,05

Vogalnik

PZB 10

6

m´ 29 174

Izolacija

(6 cm)

15 m2 4,14 62,10

Beton

C25/30

0,153 m3 74,14 11,34

Lepilna

malta

90 kg 0,28 25,2


Kv 4,5 1,28 14 80,64

Pk 4,5 0,64 10 28,8

CENA ZIDU

Skupaj € 836,13

€/m3 185,81

€/m2 55,74

€/m´ 167,23


Debelina (cm) 10




Slika 2.18: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (YTONG)


Cena YTONG ZB 30, YTONG PZB 10 in YTONG lepilne malte: (Cenik podjetja

YTONG,marec 2012)


Cena betona (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)


2.4 Lesobetonski zidaki (Isospan)


Isospan oz., leso-cementne opažne zidake je patentiral nemški inštitut, ki je raziskoval

uporabo zdravega odpadnega lesa ( lesa ki dimenzijsko ni več primeren za lesno

industrijo). Patent izvira iz začetka 20. stol., natančneje iz leta 1930. Patent je sčasoma

odkupilo več podjetij, med katerimi je tudi Isospan, ki deluje od leta 1960. Nekatera druga

podjetja, ki ponujajo podobne materiale so še Termospan, Eurospan, Durisol, Harml,

Isotex in Legnoblock.

Opis izdelka

Lesnocementni opažni zidaki so gradbeni material, ki ga odlikujejo lastnosti, kot so odlična

izolacija proti hrupu, akumulacija toplote, parna prehodnost, ognjeodpornost in potresna

odpornost. Sestavljeni so iz lesa in betona, kot nam pove že samo ime. Les je naravni

gradbeni material. Tudi betonu, s katerim oblikujemo različne gradbene konstrukcije in je

sestavljen iz cementa, vode in gramoza, v naravi najdemo podobne kamninske oblike.

Cement s svojo naravno sestavo služi kot vezivo za lesne sekance pri izdelavi

lesnocementnih opažnih zidakov.

Njihova prednost je v tem, da so glede na svoje dimenzije izjemno lahki. Z njimi lahko

operira tudi en sam delavec. Za potrebe prileganja, jih lahko delavci režejo kar na

gradbišču. Dobavimo jih lahko tudi v montažnih ploščah, ki nam jih izdelajo po naročilu.

To nam omogoča še hitrejše in bolj ekonomično grajenje. Izbiramo pa lahko med vrsto

različnih produktov, tudi med zidaki z že vgrajeno izolacijo.

Lesnocementni opažni zidaki so torej odlična sinteza naravnih gradbenih materialov, lesa

in kamnine in nakazujejo smer razvoja in uporabe pri gradnjah v bodočnosti. (Isospan)


Tehnologija izvedbe

Na, s hidroizolativnim premazom

izoliran temelj, iz katerega smo pustili

sidra velikosti od 50 do 70 cm,

položimo najprej zaključne zidake

(vogalnike ) tako, da si sledijo v krogu

(sl. 2.19). V primeru, da je temelj dovolj

raven in je toleranca manjša od 1 cm,

zidake izravnavamo z lesenimi

zagozdami, katere smo si predhodno pripravili (sl. 2.20). V primeru, da je toleranca večja

od 1 cm, je zidake bolje položiti na malto (sl. 2.21). Malto nanesemo le pod stene zidakov,

tako da ima betonsko jedro zidaka še vedno stik s temeljem. Zidake lahko z izolacijo

potisnemo čez temelj in tako pridobimo dodatno kvadraturo v prostoru.

Vogalne zidake najprej preverimo po višini. Za izhodišče vzamemo najvišjega in na to

višino popravimo še vse ostale. Prečno in vzdolžno ravnino preverimo z libelo. Za

izravnavanje zidakov uporabimo lesene zagozde, s katerimi po potrebi privzdignemo

zidak. Za lažje in hitrejše zidanje med vogalniki napnemo vrvico, v vogalu pa izrežemo

utor do višine reber. Zelo pomembno je, da je prva vrsta čim bolj ravna, le tako je zidanje

naprej lažje in hitrejše. Hkrati z zunanjimi zidaki, nastavljamo tudi nosilne predelne stene.

Na stiku nosilne predelne stene in zunanjega zidu, notranjo steno zunanjega zidaka

Slika 2.19: Polaganje vogalnikov, vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.21: : Polaganje, toleranca je manj kot 1cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.20: 15: Polaganje, toleranca je

večja od 1 cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012)


izrežemo. Betonsko jedro zunanjega in

notranjega zidaka se tako zlije (sl. 2.22). Seveda

je potrebno tudi armiranje. Praviloma so na vseh

takih spojih izvedene vertikalne vezi. Med

nastavljanjem naslednjih vrst ne smemo pozabiti

na sprotno vgrajevanje horizontalne armature.

Drugo vrsto začnemo polagati v istem vogalu, le da vogalni zidak obrnemo v drugo smer.

S tem dobimo horizontalni zamik zidakov (sl. 2.23).

Nastavljene prve štiri vrste zalijemo z betonom (sl. 2.24). Med zalivanjem, v že zaliti del,

takoj vstavljamo vertikalno armaturo. Beton zbijemo s štokanjem z vertikalno armaturo in

še z vibratorjem s 3,5 centimetrsko iglo. Zalivamo vedno le do polovice zadnje vrste, tako

da delavni stik ostane na polovici zidaka (sl. 2.25). Po zalitju prvih štirih vrst in vstavljeni

vertikalni armaturi, začnemo nastavljati naslednje štiri vrste. Postopek se ponovi. (Isospan

Slovenija, 2012)

Slika 2.22: Združevanja notranjih in zunanjih sten, vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.23: Polaganje druge vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.24: Zalivanje z betonom, vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.25: Zalite 4 vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012)



Pomembno je povedati, da smo za naš problem izbrali zidake brez vgrajene izolacije TW

30 in smo nato izolacijo dodali sami. Problem bi lahko reševali tudi z zidaki, ki že imajo

vgrajeno dodatno izolacijo.

Tabela 2.14: Karakteristike TW 30 vmesni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)

Tabela 2.15: Karakteristike TW 30 vogalni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)


LASTNOSTI TW 30 vmesni



Tlačna trdnost (N/mm2) Odvisna od betona

Masa (kg) 30





Poraba betona (l/ m2) 153


LASTNOSTI TW 30 vogalni







Debelina (cm) 10




Slika 2.26: Isospan TW 30

vmesni, vir: (Isospan Slovenija,

2012)

Slika 2.27: Isospan TW 30 vogalni,

vir: (Isospan Slovenija, 2012)

Slika 2.28: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Isospan Slovenija, 2012)


Stroški gradnje

Tabela 2.17: Stroški gradnje z lesobetonom, marec 2012



Isospan

TW-30

15 m2 45,51 682,65

Vogalniki

TW-30

6,3 m2 45,51 286,71

Izolacija

(10 cm)

15 m2 6,9 103,50

Beton

C25/30

2,295 m3 74,14 170,15

DELO KOLIČINA ure/m3

€/uro Skupaj €

Kv 4,5 0,8 12 43,2

CENA ZIDU

Skupaj € 1286,21

€/m3 285,82

€/m2 85,75

€/m´ 257,24

Cena ISOSPAN TW 30: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)


Cena betona: (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)


3 Stroškovna primerjava izbranih materialov

Povzeli bomo cene vseh uporabljenih materialov in jih primerjali v tabeli stroškov.

Potrebno je omeniti, katere stroške smo pri grajenju upoštevali in katerih, ki kljub temu

nastajajo, nismo. To je prikazano v sledeči tabeli.

Tabela 3.1: Vsebina stroškov

UPOŠTEVANI STROŠKI NEUPOŠTEVANI STROŠKI

Osnovni gradbeni material Armatura

Vezivo

Beton

Toplotna izolacija

Transport

Delo

Toplotna izolacija in osnovni gradbeni material: tržna cena obeh materialov, do

gradbišča (franko gradbišče)

Beton: cena betona do gradbišča (franko gradbišče).

Vezivo: vključene so cene lepil in malt, ter vseh komponent za sestavo malte, razen vode.

Transport: Zaradi poenostavitve problema smo predpostavili da, stroške transporta krije

dobavitelj, to pomeni da cene materiala veljajo do gradbišča (franko gradbišče).

Delo: pri izračunu stroškov dela smo upoštevali urno postavko kvalificiranega delavca in

koliko časa porabi kvalificiran delavec, da naredi m3 zidu. Podatke smo pridobili po

normativih in od proizvajalcev.

Armatura: zaradi poenostavitve problema, stroška armature ne bomo upoštevali saj je

odvisen od projektantovega izračuna.

Vse cene so vzete iz uradnih cenikov proizvajalcev,ki so veljale marca 2012.


3.1 Primerjava stroškov gradnje z različnimi materiali

Tabela 3.2: Končna primerjava stroškov, marec 2012

MATERIAL

PROIZVAJALEC

CENA ZIDA

Skupaj € €/m3 €/m

2 €/m´

Modularna opeka Goriške opekarne 632,75 140,61 42,18 126,55

Porotherm opeka Wienrberger 848,88 188,64 56,59 169,78

Porobetom Ytong 836,13 185,81 55,74 167,23

Lesobeton Isospan 1286,82 285,82 85,75 257,24

Tabela 3.3:Zbirna tabela stroškov, po posameznih postavkah, marec 2012

Modularna opeka Porotherm opeka Porobetom Lesobeton

Cena % Cene Cena % Cene Cena % Cene Cena % Cene

Zidaki 223,02 35,22 536,63 63,22 454,05 54,30 682,65 53,07

Vogalniki 36 5,69 57,84 6,80 174 20,81 286,71 22,29

Izolacija 103,5 16,35 62,1 7,32 62,1 7,43 103,5 8,05

Vezivo 35,95 5,68 91,5 10,78 25,2 3,01 0 0

Beton 19,57 3,09 14,41 1,70 11,34 1,36 170,15 13,23

Delo 215,1 33,97 86,4 10,18 109,44 13,09 43,2 3,36

Skupaj 632,75 100 848,88 100 836,13 100 1286,82 100

CENA ZIDU

Skupaj € 632,75 848,88 836,13 1286,82

€/m3 140,61 188,64 185,81 285,82

€/m2 42,18 56,59 55,74 85,75

€/m´ 126,55 169,78 167,23 257,24

Komentar: V zgoraj prikazanih tabelah vidimo kako so stroški materiala oz. gradnje

porazdeljeni med posamezne postavke. Opazimo lahko veliko odstopanje pri ceni

lesobetonskih zidakov, ki približno za 20% dražji od drugega najdražjega materiala.

Največji delež stroškov pri gradnji nosijo zidaki iz Porotherm opeke in sicer 63,22%. Iz


postavke vogalniki lahko ugotovimo, da imajo vogalniki večji delež okoli 20% v ceni

materialov, ki bazirajo na betonu (Lesobeton in Porobeton). Med tem ko je delež

vogalnikov pri opečnih izdelkih okoli 6%. Zaradi večje poroznosti in posledično boljše

izolativnosti je debelina in strošek izolacija manjši pri Porobetonu in Porothermu. Postavka

vezivo je zanimiva saj pri vsaki izvedbi uporabljamo različno vrsto veziva ali pa ga sploh

ne uporabljamo. Ugotovimo lahko, da je strošek največji pri Porotherm opeki kjer

uporabljamo lepilo za suho gradnjo, pri izvedbi z tem materialom je delež stroškov, ki ga

zavzame vezivo tudi največji. Beton je velik strošek pri gradnji z Lesobetonskimi zidaki,

kar je posledica tega, da so zidaki votli in tehnologija grajenja zahteva da jih napolnimo z

betonom, medtem ko smo beton pri ostalih izvedbah potrebovali le ta AB vezi. Ugotovili

smo tudi, da stroški dela pri modularni opeki nosijo velik del skupnih stroškov, to je

posledica mokre izvedbe gradnje, ki je v primerjavi z ostalimi izvedbami zelo zamudna.

Zelo majhen je strošek dela pri lesobetonskih zidakih, saj so zelo veliki in je za postavitev

zidu potrebno zelo malo časa. Končna ugotovitev je, da se kljub velikim stroškom dela in

zamudni gradnji, izvedba z modularno opeko stroškovno najbolj izplača. Pri okoli 25%

znižanju stroškov, bi mu lahko konkuriral Porobeton, to bi bilo možno narediti če bi znižali

ceno vogalnikov in dela.


4 ZAKLJUČEK

Gledano iz ekonomske perspektive, lahko sklepamo, da je za naš problem najprimernejši

material modularna opeka. Razlog je predvsem v ceni izolacijskih materialov na tržišču,

saj so cenovno zelo ugodni, kar pomeni, da je bolj smiselna debelejša izolacija, kot pa

dobro izolativen osnovni gradbeni material. Seveda pa se je treba zavedati, da ni vsem

investitorjem pri izbiri gradbenega materiala, pomembna le ekonomska postavka. Ne

smemo pozabiti, da je zelo pomembna tudi ekološka vrednost gradbenega materiala, kar

pripomore k trajnostnemu razvoju. Ugotovili smo, da izbira najbolj ekološkega materiala

pripomore k višji ceni. Trenutno so ti materiali predragi za večino investitorjev, še posebej

za investitorje, ki gradijo individualne objekte. Ne smemo pa zanemariti časa grajenja, ki je

prav tako zelo pomemben faktor pri gradnji objektov. Po opisanih tehnologijah smo

ugotovili, da gradnja z modularno opeko sicer ni zahtevna, vendar so v primerjavi z njo,

ostali materiali še enostavnejši za uporabo. Prednost jim daje predvsem suh način gradnje,

delno tudi oblikovanje (rezanje) samih zidakov ter njihovo razmerje med velikostjo in težo.

Izbira gradbenega materiala je odvisna od vsakega posameznika oz. investitorja ter

njegovih finančnih sposobnosti in želja. Čeprav se večina investitorjev primarno orientira

na cenovno postavko materiala, je potrebno povedati, da so tukaj še druge pomembne

postavke, katerim po navadi posvečamo premalo pozornosti.


5 SEZNAM SLIK

Slika 1.1:Koliba okroglega tlorisa s stožčasto streho, vir: (Marinko, 1997) .........................3

Slika 1.2:Tipična hiša sestavljena iz manjših kamnov, vir: (Marinko, 1997) .......................4

Slika 1.3: Palmovo deblo v vogalu konstrukcije, vir: (Marinko, 1997)................................5

Slika 1.4: Strešna konstrukcija iz palmovih debel, vir: (Marinko, 1997) .............................5

Slika 1.5: Medsebojni vplivi vrednosti pri izbiri gradiva; vir: (Kresal, 2000) ......................6

Slika 2.1: Hoffmanova krožna peč, vir: (Kresal, 2000) ..................................................... 12

Slika 2.2: Modularni blok, vir: (Kresal, 2000) .................................................................. 13

Slika 2.3: Modularna opeka MB 29-19, vir: (Goriške opekarne) ....................................... 14

Slika 2.4: Vogalni element VE 29, vir: (Goriške opekarne) .............................................. 15

Slika 2.5: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) .............. 15

Slika 2.6: Priprava hidroizolacije, vir: (Wienerberger) ...................................................... 18

Slika 2.7: Zidanje prve vrste, vir: (Wienerberger) ............................................................. 18

Slika 2.8: Priprava porotherm opeke , vir: (Wienerberger) ................................................ 19

Slika 2.9: Priprava lepila DRIFIX.extra, vir: (Wienerberger) ............................................ 19

Slika 2.10: Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger) ......................................................... 20

Slika 2.11: Dryfix vogalnik; vir: (Porotherm profi, 2012) ................................................. 20

Slika 2.12: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) ............ 21

Slika 2.13: Zidanje prve vrste, vir: (YTONG) .................................................................. 23

Slika 2.14: Izdelava horizontalnih stičnih vezi, vir: (YTONG) ......................................... 24

Slika 2.15: Tankoslojna lepilna malta , vir: (YTONG)...................................................... 24

Slika 2.16: Ytong ZB 30/ 2,vir: (YTONG) ....................................................................... 25

Slika 2.17: Ytong PZB 30, vir: (YTONG) ........................................................................ 25

Slika 2.18: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (YTONG) .................................................... 26

Slika 2.19: Polaganje vogalnikov, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ...................................... 29

Slika 2.20: 15: Polaganje, toleranca je večja od 1 cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ........ 29

Slika 2.21: : Polaganje, toleranca je manj kot 1cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............ 29

Slika 2.22: Združevanja notranjih in zunanjih sten, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............ 30

Slika 2.23: Polaganje druge vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ...................................... 30

Slika 2.24: Zalivanje z betonom, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ....................................... 30

Slika 2.25: Zalite 4 vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................................... 30

Slika 2.26: Isospan TW 30 vmesni, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................... 31


Slika 2.27: Isospan TW 30 vogalni, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................... 31

Slika 2.28: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............................. 31


6 SEZNAM TABEL

Tabela 1.1: Vsebina stroškov .............................................................................................9

Tabela 2.1: Karakteristike MB 29-19, vir: (Goriške opekarne) ......................................... 14

Tabela 2.2: Karakteristike VE 29, vir (Goriške opekarne) ................................................ 15

Tabela 2.3: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir : (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) . 15

Tabela 2.4: Stroški gradnje z modularno opeko, marec 2012 ............................................ 16

Tabela 2.5: Cena zmešane malte ...................................................................................... 17

Tabela 2.6: Karakteristike Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger) .................................. 20

Tabela 2.7: Karakteristike Dryfix vogalnika 30, vir: (Wienerberger) ................................ 20

Tabela 2.8: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) .. 21

Tabela 2.9: Strošek gradnje z Porotherm opeko, marec 2012 ............................................ 21

Tabela 2.10: Karakteristike ZB 30/20, vir: (YTONG) ...................................................... 25

Tabela 2.11: Karakteristike PZB 30, vir: (YTONG) ......................................................... 25

Tabela 2.12: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012). 26

Tabela 2.13: Stroški gradnje z porobetonom, marec 2012 ................................................. 26

Tabela 2.14: Karakteristike TW 30 vmesni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)

........................................................................................................................................ 31

Tabela 2.15: Karakteristike TW 30 vogalni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012,

2012) ............................................................................................................................... 31

Tabela 2.16: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012). 31

Tabela 2.17: Stroški gradnje z lesobetonom, marec 2012.................................................. 32

Tabela 3.1: Vsebina stroškov ........................................................................................... 33

Tabela 3.2: Končna primerjava stroškov, marec 2012....................................................... 34

Tabela 3.3:Zbirna tabela stroškov, po posameznih postavkah, marec 2012 ....................... 34


7 SEZNAM ENAČB

Enačba 1.1: Prehod toplote .................................................................................................8

Enačba 1.2: Toplotna upornost gr. Konstrukcije .................................................................8

Enačba 1.3: Upor prevodu toplote ......................................................................................8


8 VIRI IN LITERATURA

Cenik podjetja Goriške opekarne,marec 2012. (brez datuma). www.go-opekarne.si.

Prevzeto 17. Marec 2012 iz http://www.go-

opekarne.si/mma_bin.php?id=2012031514504031

Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012. (brez datuma). www.granit.si. Prevzeto

17. Marec 2012 iz http://www.granit.si/images/stories/Ceniki/cenikBetonov.pdf

Cenik podjetja Isospan,marec 2012. (27. Marec 2012). ISOSPAN-cenik. Maribor.

Cenik podjetja Novolit,marec 2012. (brez datuma). www.novolit.si. Prevzeto 17. Marec

2012 iz

http://issuu.com/novolit/docs/www.novolit.si?mode=embed&layout=http%3A%2F%2Fski

n.issuu.com%2Fv%2Flight%2Flayout.xml&showFlipBtn=true

Cenik podjetja Wienerberger,marec 2012. (brez datuma). www.wienerberger.si. Prevzeto

18. Marec 2012 iz http://www.wienerberger.si/deklaracije-izjave/download-literatura-cenik

Cenik podjetja YTONG,marec 2012. (brez datuma). www.ytong.si. Prevzeto 21. Marec

2012 iz http://www.ytong.si/si/docs/Cenik_izdelkov_Ytong_2012.pdf

Goriške opekarne. (brez datuma). www.go-opekarne.si. Prevzeto 15. Marec 2012 iz

http://www.go-

opekarne.si/index.php?vie=ctl&strId=l2_slo&id=2006031513162539&mIOpen=2

Granit, DE Kamnolom. (brez datuma). www.granit.si. Prevzeto 17. Marec 2012 iz

http://www.granit.si/images/stories/Ceniki/kamnolomPoljcane.pdf

Isospan Slovenija. (28. Marec 2012). Navodila za vgradnjo.

Isospan. (brez datuma). www.isospan.eu. Prevzeto 22. Marec 2012 iz www.isospan.eu

Kresal, J. (2000). Gradiva v arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Marinko, J. (1997). Antična arhitektura. Ljubljana: Družina.


Merkur. (brez datuma). www.Merkur.si. Prevzeto 17. Marec 2012 iz

www.Merkur.si/gradnja: http://www.merkur.si/gradnja/osnovni-gradbeni-izdelki-in-

les/gradbene-surovine/hidravlicno-vezivo-salonit-maltit-25-kg-56-vrec-paleta.html

Porotherm profi. (31. Marec 2012). DRIFIX.extra-katalog.

Sluga, A. (2011). Gradnja stanovanjskega objekta s sistemoma Ytong in Porotherm Drifix.

Maribor: Diplomsko delo.

Wienerberger. (brez datuma). www.wienerberger.si. Prevzeto 18. Marec 2012 iz

http://www.wienerberger.si/zidovje: http://www.wienerberger.si/zidovje/tehni%C4%8Dne-

informacije/navodila-za-gradnjo/porotherm-dryfix-sistem

YTONG. (brez datuma). www.ytong.si. Prevzeto 19. Marec 2012 iz http://www.ytong.si

Žitko, M. (2009). Gradnja z naravnimi materiali. Idrija: samozaložnik.

Documents

VPLIV IZBIRE MATREIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA · 2019-03-05 · VPLIV IZBIRE MATERIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA Ključne