RRA LUR

VSEBINA Paket pripravljen v petek, 13. maj 2011 ob 9:23

Naslov Publikacija, stran Datum StranVPLIV KOVINARSTVA NA ROKENROL Mladina, str.68,69 13.5.2011 2Vojna interesov v kulturi Žurnal 24, str.2 13.5.2011 4

Stran 1

DOKUMENTACIJA MEDIJEV SLOVENIJE, Slovenska 15, 1000 Ljubljana, t. +386 1 2518503, f. +386 1 2008551, e-mail: info@dosegplus.si

Medij: Mladina / Datum: 13.5.2011 / Stran: 68,69 / Avtor: TJAŠA ZAJC, Urša Marn / Površina: 1130 cm2 / Naklada: 19700

MESTNA POLITIKA

VPLIV KOVINARSTVA NA ROKENROL DR.TOM FLEMING, SVETOVALEC IN STRATEG ZA PODROČJE KULTURNIH POLITIK, 0 USTVARJALNIH INDUSTRIJAH TJAŠA ZAJC, URŠA MARN, FOTO BORUT PETERLIN

MESTIH

Dr. Tom Fleminc |e svetovalec in strateg za področje kultuknih politik,

ustvarjalno ekonomijo in umetnost/inovaci|e. )e direktor podjetja tom fleming creative consultanct in se osredotoča na kulturno načrtovanje. kulturno industrijo ter kulturne, ustvar|alne

in inovaciiske politike. razvil je nove modele in orodja za številna mesta v evropi, pa tudi v afriki, BRAZILI)!, NA KITA]SKEM IN BUŽNJEM vzhodu. |e svetovalec pri programu

ustvar]alne ekonomije v veliki Britaniji. Svetu Evrope. Evropski komisiji, zavezništvu civilizaci|,

Lahko konkretneje naštejete nekaj ustvarjalnih industrij ozirama strategij

zanje? > V Veliki Britani|l )e bil na|prej narejen

nacionalni program za ustvarjalne industrije, kasneje ga je posebej

pripravila še skoraj vsaka regija ali mesto. V Londonu so ustvarjalne industrije takoj za finančnim seklorjem

druga najpomembnejša gospo darska panoga v smislu neposrednega

zaposlovanja in BDP. Pri tem so pomembne specifične industrije pogosto so to medijska in založniška podjetja. Ustvarjalne industrije je trcba vidcti kot organizcm, kot eko-

vključuje gledališče in sodeluje z gledališko šolo Bristol Old Vic. V mestu

je zanimiv center, imenovan Watershed, ki promovira ustvarjalnost.

inovativnost in spodbuja talente. Center je bil sprva neke vrste hišni kino, kjer so se ljudje zbirali za gledanje

filmov, kmalu pa so se začeli povezovati in ustvarjati projekte, za katere so nato pridobivali sredstva iz javnega in zasebnega sektorja. Dogajanje

je preraslo v nekaj bistveno bolj interdisciplinarnega - v formalno

organizirano ustvarjanje programov in ustvarjalnih inovadjskih projektov.

Pri ustvarjalnih mestih gre za

ravno to zgodilo v Bristolu, kjer je bila spodbudna okoliščina, da gre za največje mesto v regiji. Velik podpornik

je bil nacionalni odbor za umemost. Županska raven ima možnost,

da ljudem zagotovi samozavest in zaupanje v ustvarjanje. Verjetno bi pomagali različne finančne

olajšave in nižji davki. > Takšni modeli so se kot investicijsko

orodje za produkcijo uporabljali predvsem v medijih in filmski dejavnosti,

ne pa širše kot ukrep za razvoj ustvarjalnosti indusLrij na regionalni ravni. Davki so pomembni na makroravni,

a pomembnejša je raznoli-

»NE VERJAMEM, DA LJUDJE ZAPUSTIJO SVOJE MESTO IN GREDO DRUGAM, KER BI BILO TAM BOLJ USTVARJALNO.

LJUBLJANA BI LAHKO POSTALA MESTO, KJER POSAMEZNIKI DELAJO OMEJEN ČAS V LETU IN NISO FIKSIRANL«

Unescu. British Councilu in Skandinavskem ministrskem svetu. pred

kratkim ]e v l|ubl]ani predaval na mednarodni konferenci Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori. DOGODEK POVEZUJI; EVKOPSKA PRO|EKTA

CREATIVE ClTIES IN SECOND CHANCE, KI ZA RAZVOJ MEST IŽČETA REŠITVE,

UTEMELJENE NA USTVARJALNIH IN KULTURNIH INDUSTRIJAH.

Kaj je ustvarjalna ekonomija In kaj so ustvarjalne industrije? > Pri ustvarjalnih industrijah gre za dcfinicijski konstrukt, torej abstrakcijo.

Zajenia različne dejavnosti, ki jih druži ustvarjalnost Ko je v devetdesetih

letih v Veliki Britaniji na oblast prišla laburistična stranka, je pokazala naklonjenost temu delu ekonomije in namenila pozomost sferam družbenega življenja, ki so se ji zdele zanemarjene. Pregledali so številna področja in dejavnosti, ki jim je bila skupna ustvarjalnost, in oddelek za kulturo, medije in šport je znotraj ustvarjalnih industrij prepoznal

trinajst podpodročij, od umetnosti. glasbe, filma, fotografije do

mode. Te dejavnosti so med seboj povezane in z razvijanjem zamisli, navdušenja, novlh navdihov pozitivno

vplivajo na industrijo, njene usmeritve in gospodarsko rast. Poudariti

moram, da so bile številne vrednote, katerih nosilki sta umetnost

in kultura, v družbi zanemarjene. Po Evropi in svctu se postavljajo okviri, ki delujejo kot podlaga za razvijanje tega področja. Za ohranjanje kulture moramo imeti primerno strategijo.

sistem, saj so vse med seboj povezane in na mikroravni soodvisne. Veliko je posameznikov, majhnih podjelij. trgovcev, ki zaradi sodelovanja

postanejo pomembnejši in povečajo obseg svoje dejavnosti. V gospodarstvu

najderao veliko zgodb o uspehu, a jih je treba postavirJ v kontekst.

Eden od primerov je mesto Bristol, kjer ima sedež BBC. Približno tretjina

produkcije programa o življenju v divjini je ustvarjena v Bristolu, ker je tam za to specializirana BBC-jeva skupina. prav tako je tain precej produkcijskih

podjetij. Tudi na neformalni ravni je kulturni sektor močen.

Uspešni podjetji sta Aardman Animations in VVallace and Gromit, ki sla bili tudi trikrat nominirani za oskarja za animirani film. To so glavni

zaposlovalci v mestu, povsem odvisni drug od drugega in vmesnih

prostorov - vizualnih umetnosti, kulturnih institucij. umetniških podjetij,

ki se ukvarjajo s performansi.

Je naključje, da je ravno Bristol talcsna zgodba o uspehu?

* Mesto ima nekaj elementov, podobnih Ljubljani. Je zeleno, stavbe v

njem so lepe, ozračje prijetno, ima dve univerzi, v katerih se skupaj izobražuje

od 50 do 60 lisoč študentov. Je narodno raznoliko mesto, v njem so ljudje iz različnih kulturnih okolij, ima bogato kulturno zgodovino. PrisoLna

je močna ustvarjalna infrastruktura - BBC, gledališča, med katerinii

je zgodovinsko pomembno gledališko podjetie Bristol Old Vic, ki

to, da imaš prave sestavine in znaš delati z njimi. Za uspešne zgodbe potrebujete vodenje, sodelovanje, vi- zijo in tudi pripravljenost na tvega- nje. Je torej lahko vsako mesto ustvarjal- no? > Odvisno, kako na to gledamo. Vsako

mesto mora bitl ustvarjalno že zgolj zalo, da preživi. Poleg tega imamo konkrctno ustvarjalno področje,

konkurenčnost tega pa je na globalni ravni teže doseči. Vedno bodo

obslajala mesta, ki bodo izslopala.

V Sloveniji se pogosto dogaja,da nadarjenl odhajajo v tujino. Kako jih zadržati

in hkrati narediti okolje privlačno za nadarjene tujce?

> Čarobne rešitve ni. mogoči pa so različni ukrepi. Ne verjamem, da ljudje

zapustijo domače mesto in gredo drugam, ker bi bilo tam bolj

ustvarjalno. S spremembami v gr> spodarstvu se spreminja mobilnost in prilagodljivost Ijudi. Ljubljana bi lahko postala mesto, kjer bi posamezniki

delali ome|en čas v letu in ne bi bili fiksirani. V ustvarjalni industriji

veliko ljudi sodeluje pri posameznih projektih, s katerimi si pridobivajo

izkušnje in gradijo bogal portfolio. Kakšen vpliv imajo na razvoj ustvarjalnih

mest mestnl veljakl? Župani imajo ključno besedo pri odločanju o financlranju. > Mestna oblast upravlja sredstva, odloča. v kaj sc bo vlagalo, in lahko omogoči marsikaj. Mislim, da se je

kost družbenih in kulturnih dejavnikov. Treba je ohranjatl ravnovesje

med formalnim in neformalnim okoljem. Poslovni modeli kulturnih industrij se spreminjajo in postajajo bolj podjetniški. A ne v smislu gonje za denarjem, temveč bolj v smislu. da te industrije prepoznajo in širijo občinstvo ter ustvar]ajo bolje. Včasih so induslrije bolj temeljile na sponzorstvu

in zbiranju sredstev s subvencijami, vendar to ne pripomore

prav dosti k ustvarjalnosti. Obtičiš in občinstvu delaš medvedjo uslugo, namesto da bi ga spodbujal in raziskoval

nove načine dela. Katera mesta v Evropi so še uspešna v tem pogledu? > Postindustrijski Manchester, zanimiv

primer je Sheffield, kjer so zgodovinsko in kulturno ozadje mesta

ter inženiring uspešno povezali s sodobnimi ustvarjalnimi industrijami.

Veliko umetnosti in oblikovanja se razvija v povezavi s kovinsko industrijo.

Iz Sheffielda izhajajo uspešne glasbene skupine, kot so Arctic Monkeys.

Moloko, Thc Human Lcaguc. Zanimivo je, da vse te skupine uporabljajo

industrijsko estetiko - vaje in studii so v starih jeklarnah, vedno v ozadju njihovega ustvarjanja slišimo stroje. Vse nastaja iz družbenega konleksta. v katerem ustvarjajo. Potem

so tu še mesta z drugimi dejavnostmi - Oxford in Cambridge sta

močni univerzitetni središči, zato je tam dobro razvito založništvo, Nottingham

je močan v modnem oblikovanju.

1 od 2 Stran 2

DOKUMENTACIJA MEDIJEV SLOVENIJE, Slovenska 15, 1000 Ljubljana, t. +386 1 2518503, f. +386 1 2008551, e-mail: info@dosegplus.si

Medij: Mladina / Datum: 13.5.2011 / Stran: 68,69 / Avtor: TJAŠA ZAJC, Urša Marn / Površina: 1130 cm2 / Naklada: 19700

V preteklosti so bile ustvarjalne industrije gonilo razvoja. Lahko gospodarstvu

pomagajo iz recesije? > Mislim, da mu že. Če želite zavzeti zelo cinično stališče, lahko rečete, da dobro absorbirajo delovno silo. Sploh mlade ljudi. Glede na Lo, da je brezposelnost

mladih velik problem, bi lahko ustvarjalne industrije postale priložnost za uporabo njihove nadarjenosti.

Spet pa se tu postavi vprašanje, kako to storiti na način. ki ne bo izkoriščevalski. Da bo dajal ljudem

prave priložnosti, ne da jih bo zgol] zamotil. Velike priložnosti so v razvijanju programske opreme, digltalnih

iger. Danes ljudje razvijajo igre iz svojih spalnic, bistveno laže je kot včasih, ko si najprej potreboval velik kapital, da si nalo lahko ustvaril

nekaj uspešnega. Daaes ustvarjalne indusLrije sodelujejo s proizvodnjami

in z inženiringom in jim pomagajo pri konkurenčnosti. Industrijska

mesta, ki ne bodo uporabila svojih ustvarjalnih talentov, imajo manj možnosLi, da bodo v prihodnosti

konkurenčna. Za manj urbanizirana naselja pa je zelo pomembna

dodana vrednost, povezana s turizmom in z gastronomijo.

Samodejno nas Iz reccsije torej ne morejo potegniti? > Vsekakor ne. Zanimivo pa je, da ljudje, ki so bili včasih zaposleni v fi-

»VELIKO UMETNOSTIIN OBLIKOVANJA SE RAZVIJA V POVEZAVI S KOVINSKO INDUSTRUO.IZ SHEFFIELDA IZHAJAJO

USPEŠNE GLASBENE SKUPINE, KOT SO ARCTIC MONKEVS, M0L0K0,THE HUMAN LEAGUE.«

nančnem sektorju, ki imajo veliko družbenega kapitala in so si pridelaII

dovolj premožen|a, težave v gospodarstvu izkoriščajo za razvijanje svojih

proizvodov ali dejavnosti. s katerimi so se vedno želeli ukvarjati.

Obiskali ste že veliko mest - katero se lam zdi najustvarjalnejše? + Najustvarjalnejša so tista mesta, ki iz svojih sredsLev izLisuejo največ, hkrati pa vidijo onstran omejitev, ki jim jih ta sredstva postavljajo. Iščejo načine, kako povezati industrije. Ponujajo

spodbudna okolja, ugodna za rast zamisli in za projekte, ki iz teh nastanejo. London, New York, Toklo ... to so mesta, ki privlačijo največje talente, ljudi, ki so zelo angažirani. V manjših mestiti pa lahko ustvarite poglobljene odnose, kaj zanimivejšega.

Sodelovali smo z mestom Porto na severnem Portugalskem. Tam vse bolj zavzeto iJCejo ustvarjalne rešitve za poživilev degradiranega središča, ki ga je zapusLilo že veliko ljudi. Sedaj

ga počasi prevzeraa mlada generacija in zanj išče nove namembno

sti. Preizkušamo različne načine, kako različne insLilucije in podjelja v

mestu povezati pri iskanju rešHev za stvari, ki so začele postajarj problem. Estonskemu Talinu ste pomagali do nominaclje za kulturno prestolnico. A

včasih se zdl,da so takšni projektl podobni olimpijskim igram ¦ mesta zgradijo

veliko novih poslopij, ta pa ostanejo prazna.

> Imamo dobre in slabe primere. Biti mesto kulLure je gonilna sila, ki ljudi spodbudi, da se odločajo, da sodelujejo,

gradi se zaupanje. ponos in podobno. Scvcda le, čc so projekti izpeIjani

dobro. Veliko mest dobi naziv zaradi naziva. Vendar so slabi primeri

bolj izjema kot pravilo. Najboljša mesta se stvari lotijo integrirano ustvarijo kaj, kar je koristno za skupnosti,

povežejo različne skupine, ki prej niso sodelovale. HkrarJ se rojevajo

novi izzivi, odlični kulturni izdelki, pridobivajo se izkušnje, ki pomagajn k vzdržljivosti in konkurenčnosti ustvarjalnih industrij, spodbudijo zaupanje

v kulturni sektor. Zapuščina mesta kulture je bolj usposobljen in močnejši kulturni sektor. Pri tem se pojavi tudi turizem, vendar pa izkušnje

kažejo, da je večina turistov, ki pridejo v mesta kulture, iz same regije

ali države. Ne gre za neposredno privabljanje tujih turistov. Vsaj ne Listo

leto. A v zavesti ljudi se zgradi profil mesLa, in to lahko pomembno vpliva na prihodnja leta. Je lahko ustvarjalna industrija dojeta kot uspešna, če pa umetniki « njej po-

gosto ustvarjajo za nizke plače In so izkoriščani? > To je sporno v več pogledih. V tem sektorju veliko ljudi ustvarja ljubileljsko,

poleg njih pa so tisti, ki delujejo poklicno in profesionalno. Najboljša

podjetja združujejo oba motivacijska dejavnika. Polemike nastajajo

tudi v zvezi s tem, koliko se moraš za uspeh razdajali zaslonj. Na

televiziji, v oglaševanju in medijski industrijl ie veliko družbeno sprejelega

izkoriščanja. saj ga je izkusilo veliko uspešnih ljudi. Če so bili oni izkoriščani, je »normalno«. da isto doživijo tudi Listi. ki želijo biU nekoč na njihovem mestu. Ravno zato in zaradi mladih talentov po Evropi poteka veliko projektov, ki si prizadevajo

za strukturiranje razmerij med zaposlenimi. Obstajajo dobri nadzorni programi, aktivnosti učenja

skozi prakso. Ustvarjalna indu5frija mnra biti zelo prilagodljiva.

Zanjo moramo zagotovlti primerno okolje, ki se bo zavedalo možnega izkoriščanja. Hkrali je nujno razvijati

projekte in programe, sestavljene tako, da je izkoriščanje težko, če že ne nemogoče. Veliko področij spodbuja

nadzorna telesa, posredovalnice, ki zmanjšujejo izkoriščanje.

Kakšen je naslednji korak za ustvar-

jalne industrije? Same po sebi niso nlč novega, kaj želijo doseči? > Ne da bi hotel biti ciničen, a danes

jih ne promoviram več tako zavzeto kot še pred nekaj leti. Ustvarjalne indusLrije je treba podpiraLi in

ljudem do njih zbuditi spoštovanje. Promocija je bila premočna in na pogled je vsc postalo preveč poenostavljeno.

zalo je vsaka vas poskušala poslati ustvarjalno središče. Vsi so

prodajali zgodbo o ustvarjalnosti. zaradi česar je nastala velika vrzel mcd proraoviranim in stvarnostjo. Ne gre zgolj za posel. > Nekoč je šlo za umetnost zaradi umetnosti same, odvisna pa je bila od razpisnih sredstev. Ampak če hočete

dobiti kaj, kar bo prineslo nove pozilivne socialne oblike, ki so uslvarjalne in inovativne, morate v proces vključiti gospodarstvo. Nekatere

organlzacije to počnejo, denimo Liverpool ArLs Regeneration

Consortium. To je konzorcij kulturnih organizacij, ki sodelujejo z

ustvarjalnimi podjetniki. Gre za pametno rast, ki je bolj trajnostna. Mesta,

ki bodo izbrala pravi recept. bodo navsezadnje doživela hitrejšo

rast, spodbudila pa bodo tudl produktivnejšo rast celotne družbe.

X

2 od 2 Stran 3

DOKUMENTACIJA MEDIJEV SLOVENIJE, Slovenska 15, 1000 Ljubljana, t. +386 1 2518503, f. +386 1 2008551, e-mail: info@dosegplus.si

Medij: Žurnal 24 / Datum: 13.5.2011 / Stran: 2 / Avtor: Tjaša Pureber / Površina: 117 cm2

wojna imeresuv p kulturi §

' Je metanje kulturnikov na cesto posledica krizei ali gre za priklon ministrstva interesu kapitala? |

fc^fc Muzejsodobneumetnostije ] P^P v Resoluciji o Nacionalnem

yr f programu za kulturo zapisan P kot prioritetna naloga države, s-.

katero želijo zagotoviti razvoj in promoviranje sodobruh likovnih umetnosti v

Sloveniji in tujini. Zato je težko razumeti, da je ministrstvo zakulturo šele zdaj

našlo sredstva za osnovno delovanje enega izmed projektov, o katerem že vrsto

let velja konsenz o njegovi nujnosti. Da se kulturni proračun krči pod vplivom

krize, je seveda jasno, a vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je v primeru Moderne

galerije to posledica krize ali pa smo tudi pri nas priča zgolj preusmeritvi

sredstev iz klasičnih umetniških vsebin v tako imenovane kreativne in- : dustrije, ki jih aktualna kulturna oblast promovira na vsakem koraku.

Morilec mestnega utripa. Trend vdora dobičkonosnih interesov v kul-

»turo ni nov, v Evropi se dogaja že vrsto \ let. To, kar se na primer dogaja v nekdanji

tovarni Rog, ki jo želijo spremeniti v center kreativnih industrij, se je

zgodilo v večini evropslcih prestolnic. In posledice so hude. Namesto da bi mesta zaživela v kultumo-umetni- ^ škem utripu, tovrstne mestne četrti ' danes samevajo. Revnejši sloji so se odselili, ker si ne morejo več privošči- , ti najemnin, na ulicah pa se znajdejo ¦ le posamezni turisti in bogataši, ki si lahko privoščijo luksuz arhitekturnih, oglaševalskih in dizajnerskih butikov. A umetnost ni nekaj, kar je namenjeno le bogatim, dostopna mora biti vsem. Zato

bi se moralo vodstvo ministrstva pač vprašati, kakšne bodo njihove priorite- \

tte. Umetnost za vse ali le za elito. i.p_reberazurnal24.si

1 od 1 Stran 4

DOKUMENTACIJA MEDIJEV SLOVENIJE, Slovenska 15, 1000 Ljubljana, t. +386 1 2518503, f. +386 1 2008551, e-mail: info@dosegplus.si