VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA … · 2.3 Tehnologija pridelovanja Molembekija je listopadna plezalka, ... molembekija ni . Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Barbara JEŠOVNIK

VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA

UKORENINJANJE MOLEMBEKIJE

DIPLOMSKO DELO

Benedikt, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN

POLJŠČINE

Barbara JEŠOVNIK

VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA

UKORENINJANJE MOLEMBEKIJE

DIPLOMSKO DELO

Benedikt, 2018

POPRAVKI:

Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . III Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednica: izr. prof. dr. Andreja URBANEK KRAJNC

Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠUŠEK

Članica: izr. prof. dr. Metka ŠIŠKO

Lektorica: Marjanca Šoško, prof.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 26. oktober 2018

Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . IV Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije

UDK: 582.657:631.535:631.81(043.2)=163.6

Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v

Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na

ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih

terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se

potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu

Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in

dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin

potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno

ukoreninjenost.

Ključne besede: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin

potikanja

OP: VI, 26 str., 5 pregl., 10 slik, 20 ref.

The Influence of Substrate and Plant Cutting Placement Time on the Rooting of

Muehlenbeckia complexa (A.Cunn.) Meisn

From October 2016 to March 2017, we have examined the influence of two different substrates and the effect

of the time on the rooting of Muehlenbeckia complexa [(A.Cunn.) Meisn.]. The experiment took place in five

different time periods, where we used two-node cuttings of M. complexa. We found out, that the cuttings rooted

better in the Klasmann - Steckmedium substrate than Fruhstorfer Erde. In the substrate Fruhstorfer Erde the

cuttings grew better, achieving on average a higher number of leaves. . Furthermore, the cuttings in Fruhstorfer

Erde were also on average higher and attained a greater increase in dry and fresh weight. The timing of planting

also had an overall effect on the examined parameters. In November, we achieved 100% rooting on Klassmann

– Steckmedium substrate.

Key words: Muehlenbeckia complexa / vegetative reproduction / cutting / substrate / timing

NO: VI, 26 Pag., 5 Tab., 10 Pict., 20 Ref.

Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . V Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Kazalo vsebine

1 UVOD .................................................................................................................................... 1

2 PREGLED OBJAV ................................................................................................................ 3

2.1 Botanična klasifikacija ....................................................................................................... 3

2.2 Okrasna vloga molembekije ............................................................................................... 4

2.3 Tehnologija pridelovanja .................................................................................................... 4

2.4 Pomen in lastnosti substratov ............................................................................................. 5

3 MATERIAL IN METODE DELA ......................................................................................... 7

3.1 Uporabljen material in naprave .............................................................................................. 7

3.2 Rastlinski material .................................................................................................................. 7

3.3 Substrat za potikanje .............................................................................................................. 8

3.4 Rastni regulator ...................................................................................................................... 9

3.5 Platoji za potikanje ............................................................................................................... 10

3.6 Prekrivanje s polietilensko folijo .......................................................................................... 10

3.7 Metode dela .......................................................................................................................... 11

3.7.1 Zasnova poskusa ...................................................................................................... 11

3.8 Izvedba in oskrba poskusa .................................................................................................... 11

3.9 Vrednotenje in analiza .......................................................................................................... 13

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .............................................................................................. 17

4.1 Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev ................................................................ 17

4.2 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev .................................................. 21

5 SKLEPI ................................................................................................................................ 23

6 VIRI ...................................................................................................................................... 24

Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . VI Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Botanična klasifikacija rodu Muehlenbeckia ................................................ 3

Preglednica 2: Pregled terminov potikanja, terminov vrednotenja in število rastnih dni ... 13

Preglednica 3: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije 17

Preglednica 4: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije

(meritve svežih in posušenih mas) ............................................................... 19

Preglednica 5: Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev molembekije ....... 21

Kazalo slik

Slika 1: Drobnolistna molembekija ...................................................................................... 4

Slika 2: Matična rastlina drobnolistne molembekije v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in

biosistemske vede, Univerze v Mariboru ................................................................ 7

Slika 3:Substrat Klasmann – Steckmedium, namenjen za ukoreninjanje potaknjencev in za

prvo presajanje laboratorijsko vzgojenih rastlin ........................................................ 8

Slika 4: Korex – univerzalno sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin

................................................................................................................................. 9

Slika 5: Prekrivanje potaknjencev s polietilensko folijo ..................................................... 10

Slika 6: Pripravljen dvonodijski potaknjenec drobnolistne molembekije ........................... 12

Slika 7: Potaknjenci v Klasmann – Steckmedium substratu ............................................... 13

Slika 8: Merjenje višine potaknjencev................................................................................. 14

Slika 9: Tehtanje celotnega potaknjenca ............................................................................. 15

Slika 10: Pripravljeni potaknjenci pred tehtanjem in sušenjem .......................................... 16

Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 1 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

1 UVOD

Molembekija (Muehlenbeckia complexa) je okrasna rastlina iz družine Polygonaceae in

izvira iz Nove Zelandije. Angleška imena so: Maidenhair Vine, Wire Vine, Creeping Wire

Vine, Lacy Wire Vine, Angel Vine, Mattress Vine, Mattress Wire Vine, Necklace Vine in

Pohuehue (Tropical Britain 2017). Cveti od julija do septembra. Raste na nadmorski višini

do 500 metrov (Flora of North America 2016).

Gojimo jih zaradi lepih listov. Najbolj jim ustrezajo sončna ali polsenčna mesta in dobro

odcedna tla. Množimo jih poleti z delno olesenelimi potaknjenci (Lovka 2002).

Molembekija je bujno rastoč, majhen listopaden grm z gomilasto krošnjo ali ovijava

vzpenjavka. V višino zraste od 60 cm do 1 m, v širino pa do 1 m. Na vitkih, lomljeno

upognjenih steblih, so različno oblikovani (jajčasti do lirasti) temno zeleni listi. Majhni

zvezdasti zelenkasto beli cvetovi se odpirajo sredi poletja in dozorijo v majhne kroglaste in

voskaste bele plodove (Lovka 2002).

Človek jo že veliko let goji sam iz podobnih razlogov kot raste v naravi – preprečuje rast

plevelov. Pri nas jo pogosto uporabljamo kot sezonsko rastlino, saj je v našem podnebju na

prostem pogojno prezimna, če je ne zaščitimo. Je odličen (predvsem zelen) dodatek

spomladanskim in jesenskim zasaditvam, uporabna pa je tudi v okrasne namene v skalnjakih,

obzidjih ali kot pokrovna rastlina na vrtu.


1.1 Namen in cilj diplomskega dela

Glavni namen diplomskega dela je proučiti ukoreninjanje potaknjencev molembekije.

Proučevali smo, ali obstajajo razlike med termini potikanja, natančneje, kateri termin je

najprimernejši za razmnoževanje s potaknjenci ter vpliv substrata na rast in razvoj

potaknjencev.

Na koreninjenje potaknjencev vpliva več dejavnikov. Eden od pomembnih dejavnikov je

letni čas. Nekaj osnovnih smernic velja, vendar ugotovitev najprimernejšega časa za uspešno

razmnoževanje je v veliko meri odvisno od rastlinske vrste.

Na uspeh koreninjenja potaknjencev prav tako vplivajo struktura substrata oziroma njegove

komponente. Pomembni dejavniki so sprejemanje vode, vsebnost elementov, pH in drugo.

Cilj diplomskega dela je ovrednotiti vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje

molembekije. S pridobljenimi rezultati bomo omogočili uporabo primernega substrata za

rast in določili primeren termin potikanja za najuspešnejšo rast potaknjencev.

Z raziskavo želimo preveriti naslednje hipoteze:

H1: Substrat vpliva na ukoreninjanje, rast in razvoj potaknjencev,

H2: Termin potikanja ima vpliv na ukoreninjanje potaknjencev.


2 PREGLED OBJAV

2.1 Botanična klasifikacija

Rod molembekij (Muehlenbeckia L.) spada v družino dresnovk (Polygonaceae)

(Preglednica 1) (Flora Base 2017). Družina dresnovk zajema okoli 50 rodov in 1120 vrst po

vsem svetu, predvsem v območjih z zmernimi temperaturami (Flora of China 2017).

Preglednica 1: Botanična klasifikacija rodu Muehlenbeckia (Flora of China 2017)

Sistematska enota Ime

Kraljestvo Plantae – rastline

Deblo Spermatophyta – semenke

Poddeblo Magnoliophyta – kritosemenke

Razred Magnoliopsida – dvokaličnice

Red Caryophyllales – klinčkovci

Družina Polygonaceae – dresnovke

Rod Muehlenbeckia Meisn.

V družini dresnovk najdemo zelišča, redkeje olesenele pol grmičke ali ovijalke. Listi so

nameščeni spiralasto, enostavni, prilista zrasla v listno škornjico, ki objema steblo. Cvetovi

so drobni, v grozdastih ali latastih socvetjih ali posamični v zalistjih, 3-, 4- ali 5-števni,

cvetno odevalo enotno ali v dveh različnih krogih, zelenkasto, belkasto ali rdečkasto.

Prašnikov 6–10. Plodnica enopredalasta, iz 2 ali 3 karpelov, z 2 ali 3 vratovi, plod orešek,

pogosto čvrsto obdan s perigonom. Za določevanje vrst so pogosto potrebni plodovi

(Martinčič 1999).


2.2 Okrasna vloga molembekije

Molembekijo pogosto srečujemo v mešanih zasaditvah, v ponudbi pa je navadno prisotna

tako v pomladanskem kot v jesenskem času (Slika 1). Temna ter močno upogljiva stebla

obdajajo majhni okrogli listi, ki so temno zelene barve. Celoten habitus daje zelo mehek in

zračen učinek. Cveti poleti in v začetku jeseni, cvetovi pa so privlačni zeleno-krem barve.

Sledijo jim beli plodovi s črnimi semeni, kateri so užitni surovi ali pa kuhani. Molembekija

se dobro odziva na močno rez, saj ima hitro sposobnost regeneracije zelene mase, zato je

primerna tudi za oblikovanje. Napeljemo jo lahko po konstrukciji željene oblike. Zaradi

njene vsestranskosti jo lahko uporabimo tudi kot sobno rastlino, bodisi v obešanki ali

okrasnem loncu (Stanonik 2016).

Slika 1: Drobnolistna molembekija (Valner 2016).

2.3 Tehnologija pridelovanja

Molembekija je listopadna plezalka, ki v dolžino zraste do največ 5 m. Cveti od avgusta do

septembra, semena pa zorijo od septembra do oktobra. Cvetovi so dvodomni (posamezni

cvetovi so bodisi moški bodisi ženski), na eni rastlini pa najdemo samo eno vrsto cvetov,

zato za razmnoževanje potrebujemo tako moške kot ženske rastline – molembekija ni


samooplodna. Primerna je za lahka peščena, srednje ilovnata, dobro odcedna tla. Primeren

pH: kisla, nevtralna in bazična (alkalna) tla. Raste na polsenčnih do senčnih območjih, na

vlažnih tleh (Plants for a future 2017).

Zahteva dobro prepustna tla, na soncu ali v senci. Tolerira bližino morja. Prezimi do

temperature -5 °C, nižjih temperatur ne prenaša. Ovija se okrog drugih rastlin, lahko pa raste

kot samostojen grm (Plants for a future 2017).

Molembekijo lahko pridelujemo na več načinov. Generativno, tako da posejemo semena, ali

vegetativno, tako da naredimo potaknjence.

Zgodaj spomladi posejemo semena v rastlinjaku. Ko semena vzkalijo in so rastline dovolj

velike in trdne, jih presadimo v večje lončke. Priporočljivo je, da jih prvo zimo gojimo v

rastlinjaku. V pozni pomladi oziroma zgodaj poleti, ko so nevarnosti za zmrzal mimo, jih

lahko presadimo na prosto, kamor smo jih namenili, da bodo rastle čez leto. Pozno jeseni jih

je priporočljivo prestaviti v toplo gredo ali oviti s slamo, da prezimijo. Tako so naslednje

leto spet pripravljene, da krasijo naše zasaditve (Plants for a future 2017).

Razmnožujemo jo tudi vegetativno, s potaknjenci. V literaturi se navaja, da je najprimernejši

termin za razmnoževanje s potaknjenci pozno poleti (Plants for a future 2017).

2.4 Pomen in lastnosti substratov

Substrat je življenjska osnova rastlin. Je mešanica različnih snovi organskega in

anorganskega izvora. Njegova naloga je vedno enaka: rastlinam mora nuditi oporo in imeti

določeno vodno in zračno kapaciteto ter hranila – lastnosti, ki rastlinam omogočajo življenje

(Gutman 2003). Substrate razlikujemo glede na namen njihove uporabe. Tako na primer

razlikujemo substrate za razmnoževanje in setev, za gojenje vrtnin in okrasnih rastlin pod

steklom, substrate za izboljšanje tal na prostem. Substrati morajo izpolnjevati določene

zahteve, lahko pa se razlikujejo v kakovosti (Jošar 1996).

Substrati morajo zadostiti naslednjim zahtevam (Jošar 1996):


1. Volumen por mora biti čim večji. To zagotavlja veliko zračno in vodno kapaciteto pri

maksimalni vsebnosti vode:

- trdni delci: 10–30 %;

- zrak: 30–40 %;

- voda: 40–50 %.

2. Struktura mora biti dovolj stabilna.

3. Izmenjalna kapaciteta in pufrna sposobnost morata biti dobri, saj zmanjšujeta izpiranje

hranil in preprečujeta zasoljenost tal. Kemično stabilnost dajejo tlom koloidi, ki uravnavajo

pH tal. Sposobni so vezati in posredovati rastlinam potrebne hranilne snovi. S tem

zmanjšujejo izpiranje hranil in preprečujejo zasoljenost tal.

4. Sposobnost ponovnega omočenja.

5. Zmožnost skladiščenja, ne da bi se kakovost substrata spremenila.

6. Homogenost substrata.

7. Majhen delež mikroorganizmov (manjša fiksacija dušika in razpad strukture).

8. Sterilnost substrata (ni bolezni, škodljivcev, plevelov).

9. Ne smejo vsebovati rastlinam škodljivih snovi.

10. Čim manjša volumska teža.

11. Primerna pH vrednost, ki jo uravnavajo koloidi. Večja kot je pH vrednost (7,1–alkalno),

počasneje se sproščajo hranila iz tal. Tako v rastlini pride do pomanjkanja mangana in železa,

ki sta antagonista kalcija.


3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Uporabljen material in naprave

V poskusu smo uporabili matične rastline drobnolistne molembekije, ki so se gojile v

rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in dva različna substrata. Za

koreninjenje potaknjencev smo uporabili gojitvene plošče, ostro rezilo, rastni regulator

Korex in polipropilensko folijo. Za vrednotenje smo uporabili tehtnico, sušilno komoro in

druge manjše pripomočke.

3.2 Rastlinski material

Kot vir rastlinskega materiala za potaknjence smo uporabili sorto 'Minero' (Slika 2), ki so jo

vzgojili v priznani žlahtniteljski hiši Volmary. Gre za robustne, zimzelene strukturne rastline

s poganjki, ki olesenijo in ki so zelo nezahtevne za gojenje. Uporabljajo se kot dekorativen

dodatek za zasajanje skodel in gredic. Sorta je delno prezimna (Katalog Volmary 2018).

Slika 2: Matična rastlina drobnolistne molembekije (Ješovnik 2016).


3.3 Substrat za potikanje

V poskusu smo uporabili dva različna substrata, namenjena koreninjenju potaknjencev:

Klasmann – Steckmedium in Fruhstorfer Erde, LAT – Terra N8 substrat.

Substrat proizvajalca Klasmann – Steckmedium je namenjen potikanju in vsebuje mešanico

slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita. pH vrednost se giblje med 5,5 in 6,5 (Slika

3). Pakiranje je v 70-litrskih vrečah proizvajalca Klasmann – Deilmann GmbH iz Nemčije,

slovenski zastopnik pa je podjetje Cvetlice Dornig, d. o. o. Uporaben je za ukoreninjanje

potaknjencev in za prvo presajanje laboratorijsko vzgojenih rastlin. Vsebuje 0,5 g gnojila na

liter substrata. Vsebuje tudi dodatne elemente v sledovih. Substrat dobro vpija vlago

(Klasmann – Deilmann 2017).

Slika 3: Substrat Klasmann – Steckmedium, namenjen za ukoreninjanje potaknjencev

(Ješovnik 2016).

Substrat proizvajalca Fruhstorfer Erde, LAT – Terra N8 + Perlite ima pH vrednost 5,9,

vsebuje perlit in NPK gnojilo. Razpoložljiva hranila so: 300 mg N, 150 mg P2O5 in 370 mg


K2O. Zaradi dodanega perlita je ta substrat zelo zračen. Uporablja se za potikanje in hitro

vzgojo balkonskih rastlin (Hawita 2017). Ima fino strukturo, zaradi vsebnosti vulkanske

gline je sorpcija zelo močna. Pufersko delovanje ščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo

nihanja v območju pH. Substrat je zelo primeren za uporabo pri potaknjencih, saj je dodana

naravna glina. Ta se intenzivno pomeša s šoto in tako tvori stabilne spojine gline in humusa.

S tem zagotavlja ustrezno težo. Pri ostalih substratih, ki te nimajo, pa pride do zbijanja. Glina

preprečuje nenadno pomanjkanje hranil (nenehno dobavlja elemente v sledovih), hitro

dehidracijo in zagotavlja hitro ponovno vlaženje (Heinrichs Agrar 2018).

3.4 Rastni regulator

Uporabili smo rastni regulator pod trgovskim imenom Korex (Slika 4). Je univerzalno

sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin. Glavni učinkovini tega

rastnega regulatorja trgovskega podjetja Agrolit sta Indol-3-maslena kislina (IBA) in 2-(1

naftil) ocetna kislina (NAA). Sredstvo je sestavljeno iz fosforja P2O5 (1 %), kalija K2O

0,8 %, NAA 1000 ppm, ostalo je inertna snov (Vrtnarček 2017). Uporabili smo 0,5-odstotno

koncentracijo tega pripravka.

Slika 4: Korex – univerzalno sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin

(Ješovnik 2016).


3.5 Platoji za potikanje

Potaknjence smo potikali v Teku Premium gojitvene plošče, model JP, podjetja Pöppelmann

iz Nemčije. Zastopništvo zanj v Sloveniji ima podjetje Cvetlice Dornig, d. o. o. Velikost

gojitvene plošče je 37 x 28 cm, visoka je 6,1 cm. Ima 104 sadilnih lukenj, velikosti približno

2,5 x 3,1 cm, volumen vsake pa znaša približno 27 cl.

3.6 Prekrivanje s polietilensko folijo

Za zagotavljanje enakomernih rastnih pogojev tekom koreninjenja smo uporabili

polietilensko folijo za prekrivanje potaknjencev. Potaknjenci so na ta način imeli

enakomerno vlago in toploto skozi celoten čas koreninjenja, hkrati pa je folija omogočalo

visoko prepustnost svetlobe, ki je pomemben dejavnik pri rasti potaknjencev (Slika 5).

Slika 5: Prekrivanje potaknjencev s polietilensko folijo (Ješovnik 2016).


3.7 Metode dela

3.7.1 Zasnova poskusa

Poskus smo izvajali v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v

Mariboru na Pohorskem Dvoru od oktobra 2016 do aprila 2017. V poskusu smo uporabili

zelene dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije.

Potaknjence smo potikali v dva različna substrata:

- Klasmann Steckmedium in

- Fruhstorfer Erde tip N.

Koreninjenje smo proučevali v petih terminih:

Termin 1: 20. 10. 2016;

Termin 2: 17. 11. 2016;

Termin 3: 12. 12. 2016;

Termin 4: 9. 1. 2017 in

Termin 5: 6. 2. 2017.

V enem terminu smo na posamezno obravnavanje potaknili 56 dvonodijskih potaknjencev.

Skupno je bilo potaknjenih 560 potaknjencev drobnolistne molembekije.

3.8 Izvedba in oskrba poskusa

Potaknjence smo rezali iz matičnih rastlin, ki so se gojile v rastlinjaku Fakultete za

kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Skrbeli smo, da so bile rastline redno

zalivane in primerno prehranjene. Pri vsakem terminu potikanja smo matične rastline

prikrajšali na 10 do 15 cm. Iz narezanih poganjkov smo nato narezali dvo-nodijske

potaknjence, ki so morali biti čim bolj izenačeni. Potaknjence smo z ostrim rezilom na

osnovi odrezovali malo pod kolencem poševno, rez nad drugim kolencem pa je bil


vodoraven (Slika 6). Na vsakem potaknjencu sta bila dva dobro razvita lista. Tako smo v

vsakem terminu pripravili 112 približno enakih potaknjencev.

V vsakem terminu smo pripravili 2 gojitveni plošči s substratom Klasmann – Steckmedium

in s substratom Fruhstorfer Erde. Pred potikanjem smo oba substrata zalili in počakali, da se

odvečna voda odcedi.

Pripravljene potaknjence smo najprej pomočili približno 1 cm v rastni regulator Korex in jih

nato vstavili v substrat. Tako smo na vsaki gojitveni plošči zapolnili 56 lukenj (Slika 7).

Gojitvene plošče smo postavili na gojitvene mize v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in

biosistemske vede in jih pokrili s polietilensko folijo. Potaknjenci so ostali pokriti vse do

ukoreninjanja. Zalivali smo jih po potrebi.

Slika 6: Pripravljen dvonodijski potaknjenec drobnolistne molembekije (Ješovnik 2016).


Slika 7: Potaknjenci v Klasmann – Steckmedium substratu (Ješovnik 2016).

3.9 Vrednotenje in analiza

Vrednotenje poskusa smo opravljali v treh terminih od konca marca do konca aprila 2017

(od 20. 3. 2017 do 21. 4. 2017). Opazovali smo število ukoreninjenih potaknjencev in število

razvitih listov na potaknjencih. Časovni prikaz vrednotenja poskusa v posameznem terminu

razmnoževanja je prikazan v Preglednici 2.

Preglednica 2: Pregled terminov potikanja, terminov vrednotenja in število rastnih dni.

Termin Datum potikanja Datum vrednotenja

višine rastlin,

števila listov in

svežih mas

Datum

vrednotenja

posušenih mas

Število rastnih dni

1 20. 10. 2016 20. 3. 2017 22. 3. 2017 151

2 17. 11. 2016 22. 3. 2017 24. 3. 2017 125

3 12. 12. 2016 22. 3. 2017 24. 3. 2017 100

4 9. 1. 2017 19. 4. 2017 21. 4. 2017 100

5 6. 2. 2017 19. 4. 2017 21. 4. 2017 72


V okviru poskusa smo vrednotili:

- število ukoreninjenih potaknjencev na posamezen termin;

- število listov;

- višino potaknjenca;

- svežo maso potaknjenca;

- svežo maso korenin;

- maso posušenega potaknjenca (48 ur na 50 °C) in

- maso posušenih korenin (48 ur na 50 °C).

Morfološke lastnosti svežih potaknjencev smo vrednotili 20. 3. 2017, 22. 3. 2017 in

19. 4. 2017. Pri obravnavi smo najprej prešteli potaknjence, ki so se ukoreninili, nato smo iz

vsakega platoja (2 platoja na en termin zaradi dveh različnih substratov) naključno izbrali

25 ukoreninjenih potaknjencev, pri katerih smo izvedli tehtanje različnih mas, najprej pa

smo izmerili višino posameznega potaknjenca in število listov (Slika 8).

Na 25 naključno izbranih potaknjencih v vsakem terminu smo stehtali:

- svežo maso potaknjenca;

- svežo maso korenin;

- maso posušenega potaknjenca (48 ur na 50 °C) in

- maso posušenih korenin (48 ur na 50 °C).

Slika 8: Merjenje višine potaknjencev (Ješovnik 2017).


Iz izbranih 25 potaknjencev iz vsakega platoja smo najprej očistili substrat, jih omočili z

vodo tako, da na potaknjencu ni bilo sledi substrata, in jih osušili. Nato smo pričeli s

tehtanjem. Najprej smo stehtali celoten potaknjenec, nato smo mu odrezali korenine in jih

posebej stehtali (Slika 9). Vsak potaknjenec smo posebej označili s številkami od 1 do 25

(na en plato, skupno torej 50) in z začetnico substrata (Slika 10). Tiste potaknjence, ki so

rastli v substratu Fruhstorfer, s kratico F, ostale potaknjence, ki so rastli v substratu

Klasmann, pa s kratico K. S tem smo se izognili zamenjavi, saj smo potaknjence po prvem

vrednotenju spakirali v papirnate vreče in jih ustrezno označili, nato pa odnesli v sušilno

komoro za 48 ur na 50 °C. Po dveh dneh (48 urah) smo potaknjence ponovno stehtali.

Najprej celotni potaknjenec, nato pa še posebej samo korenine potaknjenca. Tehtanja

posušenih potaknjencev smo izvedli 22. 3. 2017, 24. 3. 2017 in 21. 4. 2017.

Slika 9: Tehtanje celotnega potaknjenca (Ješovnik 2017).


Slika 10: Pripravljeni potaknjenci pred tehtanjem in sušenjem (Ješovnik 2017).

Statistična obdelava podatkov je bila narejena s pomočjo analize variance – ANOVA, kjer

smo ugotavljali statistične razlike v morfoloških lastnostih (višina in število listov), sveži

masi potaknjenca, posušeni masi potaknjenca, sveži masi korenin in posušeni masi korenin,

glede na določeni termin.


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V tem poglavju so prikazani rezultati koreninjenja in morfoloških lastnosti potaknjencev

drobnolistne molembekije glede na različne termine potikanja ter uporabo dveh različnih

substratov.

4.1 Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev

V Preglednici 3 in 4 so prikazani rezultati vpliva substrata na ukoreninjenje in rast

potaknjencev molembekije. Meritve smo izvajali na 25 naključno izbranih potaknjencih v

vsakem terminu pri vsakem substratu.

Preglednica 3: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije.

Termin1 Substrat2 Število ukoreninjenih

potaknjencev3 n = 56

PVR4 (mm)

N = 25

PŠL5

N = 25

1 1 44a 110,3a 10,6a6

2 53b 87,2b 8,4a

2 1 53a 90,6a 9,7a

2 56a 87,6a 7,0b

3 1 12a 57,9a 7,0a

2 39b 57a 5,0b

4 1 42a 75,4a 10,8a

2 49b 52,4b 6,4b

5 1 49a 76,4a 12,3a

2 55b 74,6a 12,3a

1Termin: 1 – 20. 10. 2016, 2 – 17. 11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 2Substrat: 1 –

Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 3Število ukoreninjenih potaknjencev od skupno 56; 4PVR: Povprečna višina rastlin,

merjena v mm; 5PŠL: povprečno število listov; 6a,b: vrednosti, označene z različnimi črkami, se med seboj

statistično značilno razlikujejo.


S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da je substrat statistično značilno vplival na

število ukoreninjenih potaknjencev v prvem, tretjem, četrtem in petem terminu. V

Klasmannovem substratu je prvem terminu ukoreninilo v povprečju 9 potaknjencev več, v

tretjem terminu v povprečju kar 27 več, v četrtem terminu 7 več in v petem terminu 6

potaknjencev več. Iz tega lahko sklepamo, da so od skupno petih terminov v kar štirih

terminih potaknjenci statistično značilno bolje koreninili v Klasmannovem substratu.


višino rastlin le v prvem in četrtem terminu. V prvem terminu so bili potaknjenci v substratu

Fruhstorfer Erde v povprečju 23 mm daljši kot potaknjenci v Klasmannovem substratu,

povsem enako pa velja tudi za tretji termin.

Substrat je prav tako statistično značilno vplival na število razvitih listov na potaknjencu v

2., 3. in 4. terminu potikanja (Preglednica 3). V vseh prej omenjenih terminih je bilo

povprečno število listov večje pri potaknjencih, ki so rastli v substratu Fruhstorfer Erde. V

drugem terminu v povprečju za 2,7 lista, v tretjem terminu v povprečju za 2 lista in v četrtem

terminu v povprečju za kar 4,4 liste.


povprečno svežo maso potaknjenca v 2., 4. in 5. terminu potikanja (Preglednica 4). V

Fruhstorferjevem substratu smo v drugem terminu dosegli 50 % večjo povprečno maso

potaknjenca, v četrtem terminu 40 % večjo povprečno maso, v petem terminu pa 33,3 %

večjo povprečno maso potaknjenca .


Preglednica 4: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije (meritve svežih in posušenih mas).

Termin1 Substrat 2 PSMP3 (g)

N = 25

PSMK4 (g)

N = 25

PMPP5 (g)

N = 25

PMPK6 (g)

N = 25

1 1 0,9a7 0,2a 0,3a 0,1a

2 0,8a 0,3b 0,2b 0,1a

2 1 0,6a 0,1a 0,2a 0,1a

2 0,4b 0,1a 0,2a 0,1a

3 1 0,3a 0,1a 0,1a 0,1a

2 0,2a 0,1a 0,1a 0,1a

4 1 0,7a 0,3a 0,2a 0,1a

2 0,5b 0,3a 0,1b 0,0b

5 1 0,8a 0,3a 0,2a 0,1a

2 0,6b 0,2b 0,2a 0,0b

1Termin: 1 – 20. 10. 2016, 2 – 17. 11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 2Substrat: 1 –

Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 3PSMP: povprečna sveža masa potaknjenca, merjena v gramih; 4PSMK: povprečna

sveža masa korenin, merjena v gramih; 5PMPP: povprečna masa posušenega potaknjenca, merjena v gramih;

6PMPK: povprečna masa posušenih korenin, merjena v gramih; 7a,b: vrednosti, označene z različnimi črkami,

se med seboj statistično značilno razlikujejo.

Substrat je statistično značilno vplival na povprečno svežo maso korenin v prvem in petem

terminu potikanja. V prvem terminu (20. oktober 2016) je bila povprečna sveža masa korenin

v substratu Fruhstorfer Erde za 33,4 % manjša kot v Klasmannovem substratu. V petem

terminu potikanja pa je bilo ravno obratno. Povprečna sveža masa korenin je bila za 33,4 %

večja v Fruhstorferjevem substratu v primerjavi s težo v Klasmannovem substratu.

Substrat je statistično značilno vplival na povprečno maso posušenih potaknjencev v 1. in 4.

terminu potikanja. V prvem terminu je bila v substratu Fruhstorfer povprečna masa

posušenih potaknjencev višja za 50 % kot povprečna masa posušenih potaknjencev iz

substrata Klasmann. V četrtem terminu je bila povprečna masa posušenih potaknjencev v

Fruhstorferjevem substratu dvakrat večja v primerjavi s maso, ki so jo potaknjenci dosegli v

Klasmannovem substratu.


Prav tako je substrat statistično značilno vplival na povprečno maso posušenih korenin

potaknjencev v 4. in 5. terminu.

V vseh terminih je bilo koreninjenje statistično značilno boljše pri potaknjencih, ki smo jih

potikali v Klasmannovem substratu. Predvidevamo, da je do tega prišlo zaradi bolj primerne

sestave Klasmannovega substrata, ki je namenjen za hitro ukoreninjanje in prvo presajanje.

Substrat vsebuje mešanico slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita, kar mu daje

potrebno zračnost.

Po pregledu morfoloških značilnosti potaknjencev (povprečna višina, povprečno število

listov, povprečne sveže mase in povprečne mase posušenih rastlin in korenin) ugotovimo,

da so proučevane lastnosti v večini primerov statistično značilno boljše pri potaknjencih iz

Fruhstorferjevega substrata. Fruhstorferjev substrat vsebuje tudi naravno vulkansko glino,

ki je produkt eksplozivnih vulkanskih izbruhov. Ta pripomore k zadrževanju vlage in hranil

v substratu. Intenzivno se pomeša s šoto in tako pride do spojin med glino in humusom. To

pripomore k dodani teži substrata. Tako ne prihaja do zbijanja kot pri ostalih substratih. Prav

tako zagotavlja hitro ponovno vlaženje. Naštete značilnosti substrata vplivajo na boljšo rast

ukoreninjenih potaknjencev.


4.2 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev

Izbrano sorto molembekije smo potikali v petih različnih terminih od oktobra 2016 do

februarja 2017. Rezultati vpliva terminov na ukoreninjenje potaknjencev molembekije so

prikazani v preglednici 5.

Preglednica 5: Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev molembekije.

Substrat1 Termin2 Št. ukoreninjenih

potaknjencev3 (N4=56)

Odstotek

ukoreninjenih

potaknjencev (%)5

1 1 44b6 78

2 53a 94

3 12c 21

4 42bc 75

5 49b 87,5

2 1 53b 94,6

2 56a 100

3 39c 69,6

4 49bc 87,5

5 55b 98

1Substrat: 1 – Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 2Termin: termini potikanja potaknjencev:1 – 20. 10. 2016, 2 – 17.

11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 3Št. ukoreninjenih potaknjencev; 4N: število

obravnavanih potaknjencev; 5Odstotek ukoreninjenih potaknjencev (%): število ukoreninjenih potaknjencev v

odstotkih; 6a,b,c: vrednosti, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo.

S statistično analizo podatkov o ukoreninjenih potaknjencih smo ugotovili, da termin

potikanja pri obeh substratih statistično značilno vpliva na ukoreninjenje.

Pri uporabi substrata Fruhstorfer smo pri analizi ukoreninjenosti potaknjencev ugotovili, da

so potaknjenci, ki smo jih potikali v drugem terminu, statistično značilno bolje koreninili

kot v ostalih štirih terminih. V tem terminu smo dosegli 94-odstotno ukoreninjenost.

Potaknjenci, ki smo jih potikali v prvem in petem terminu, so statistično značilno bolje


koreninili kot v tretjem terminu. V prvem terminu je tako odstotek ukoreninjenosti znašal

78 %, v petem 87,5 %, v tretjem pa le 21 %. Potaknjenci, potaknjeni v tretjem terminu, so

statistično najslabše koreninili.

Pri substratu Klasmann smo ugotovili, da so se potaknjenci, ki smo jih potikali v drugem

terminu, statistično značilno bolje koreninili kot v ostalih štirih terminih, saj smo dosegli kar

100-odstotno ukoreninjenost. Statistično značilno so bolje koreninili potaknjenci v prvem in

petem terminu potikanja kot v četrtem terminu potikanja. Najnižjo ukoreninjenost smo

dosegli v tretjem terminu potikanja, znašala je 69,6 %.

Pri obeh substratih je bila ukoreninjenost najboljša v drugem terminu, najslabša pa v tretjem

terminu. Prav tako se je ukoreninjenost povečevala v četrtem in petem terminu pri obeh

substratih. Sklepamo lahko, da je na ukoreninjenost vplivala intenzivnost rasti in dozorelost

poganjkov matične rastline ter okoljski dejavniki (svetloba, temperatura idr.). V decembru

sta bila zaradi slabe osvetlitve in neprimernih temperatur rast matičnih rastlin in koreninjenje

potaknjencev oslabljena.


5 SKLEPI

Na podlagi poskusa, ki smo ga opravili v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske

vede v Hočah, izvedenega v petih terminih od oktobra 2016 do februarja 2017, kjer smo

proučevali vpliv substrata na ukoreninjenje in razvoj potaknjencev molembekije in vpliv

termina potikanja, lahko sklepamo naslednje:

- Hipotezo, da substrat vpliva na ukoreninjanje, rast in razvoj potaknjencev lahko

potrdimo. Razlike so statistično značilne. Pri analizi števila ukoreninjenih

potaknjencev smo ugotovili, da so potaknjenci bolje koreninili v Klasmanovem

substratu. Pri analizi obravnavanih morfoloških značilnosti smo ugotovili, da so se

potaknjenci bolje priraščali v substratu Fruhstorfer Erde. V tem substratu so

potaknjenci v vseh terminih, kjer je prišlo do statistično značilnih razlik, dosegli

povprečno večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih

in posušenih rastlin.

- Hipotezo, da termin potikanja vpliva na ukoreninjanje potaknjencev, lahko potrdimo.

Glede na statistično analizo podatkov smo ugotovili, da potaknjenci v terminih od

oktobra do februarja najbolje koreninijo novembra (takrat je bil odstotek

ukoreninjenja pri substratu Fruhstorfer 94 %, pri substratu Klasmann Steckmedium

pa kar 100 %), najslabše pa decembra. Oodstotek ukoreninjenih potaknjencev v

substratu Fruhstorfer je bil le 21 %, v substratu Klasmann Steckmedium pa 69,6 %.


6 VIRI

1. Agrolit. Katalog proizvodov. Podatki o rastnem regulatorju. 2016 (elektronski vir)

http://www.agrolit.si/index3.htm (20. december 2016)

2. Flora of North America. 2016 (elektronski vir)

http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=250037744 (5. november

2016)

3. Flora of China. 2017 (elektronski vir)

http://flora.huh.harvard.edu/china/mss/volume05/Polygonaceae.pdf (10. september 2017)

4. Flora Base. 2017 (elektronski vir)

https://florabase.dpaw.wa.gov.au/browse/profile/16896 (10. september 2017)

5. Gutman B. 2003. Vpliv različnih substratov na vznik in razvoj sadik nekaterih okrasnih

enoletnic. Diplomsko delo. Ljubljana. BF, Oddelek za agronomijo: 88 str.

6. Heinrichs Agrar. 2018 (elektronski vir)

https://www.heinrichsagrar.de/70_liter_fruhstorfer_ld80_premiumerde_blumenerde_p:978

.html (28. avgust 2018)

7. Jošar J. 1996. Nadomeščanje šote v substratih s sekanci stebel Miscanthus sinensis cv.

'Giganteus'. Ljubljana. BF, Oddelek za agronomijo: 79 str.

8. Katalog Volmary 2018 (elektronski vir)

https://www.volmary.com/kataloge/young-plants-seeds-spring-2018/files/assets/basic-

html/page-280.html# (12. julij 2018)


9. Klasmann – Deilmann. 2017 (elektronski vir)

http://klasmann-deilmann.com/wp-

content/uploads/KD_Brochure_easy_growing_2016_EN_.pdf (14. avgust 2017)

10. Lovka M. 2002. Vrtnarska enciklopedija rastlin in cvetlic. Ljubljana. Slovenska

knjiga: 561 str.

11. Martinčič A. 1999. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk.

Ljubljana. Tehniška založba Slovenije: 177 str.

12. Plants for a future. 2017 (elektronski vir)

http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Muehlenbeckia+complexa (14. avgust

2017)

13. Schmugler A. 1994. Miscanthus als ersatz für hochmoortofsubstrate. Diplomarbeit.

Fachhochschule weihenstephanan, fachbereich gartenbau: 45 str.

14. Substrat Fruhstorfer Erde. 2017 (elektronski vir)

http://www.hawita.de/en/products/substrates_and_soil/professional/propagation_substrates

.php?show=121 (14. avgust 2017)

15. Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc

G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana. Kmečki glas: 416 str.

16. Tropical Britain. 2017 (elektronski vir)

http://www.tropicalbritain.co.uk/muehlenbeckia-complexa.html (4. oktober 2017)

17. Vrtnarček. 2017 (elektronski vir)

http://www.vrtnarcek.si/korex-sredstvo-za-ukoreninjanje-25g (2. oktober 2017)

18. Vrtnarstvo Stanonik. 2016 (elektronski vir)


http://www.vrtnarstvostanonik.si/vsestranska-rastlina-molembekija-muehlenbeckia-

complexa/ (3. november 2016)

19. Vrtnarstvo Valner. 2016 (elektronski vir)

http://valner.si/navdusujoce-trajnice/okrasne-trajnice---listi/ (3. november 2016)

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Andreju ŠUŠKU, za vso pomoč, podporo, nasvete in

potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem za strokovno pomoč pri oskrbi poskusa v rastlinjaku gospe Jelici

ORNIK in gospe Renati PREGL ter mag. JAKOPU Manfredu, viš. pred., za pomoč pri

statistični obdelavi podatkov.

Zahvala gre tudi moji družini, ki mi je tekom študija vedno stala ob strani. HVALA.

Documents

VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA … · 2.3 Tehnologija pridelovanja Molembekija je listopadna plezalka, ... molembekija ni . Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja