številka 225marec 2018letnik 20/3

Glasilo ObčineDolenjske Toplice

2Sprejet je rebalans

4Intervju Tanja Strniša

5Razstava velikonočnih jedi

6Intervju Robert Gregorčič

8Poziv k oživitvi turističnega društva

18

Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice

Razpis za kulturo in šport

KolofonGlasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice

Uredniški odbor: Barbara Barbič, odgovorna

urednica, ostali člani so Primož Primec, Rosana

Dular, Juš Šenica in Jožica Kotar

Priprava za tisk in tisk: Jože Dolinšek, s.p.

Naklada: 1400 izvodov

Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v

razvid medijev Ministrstva za kulturo Republi-

ke Slovenije pod zaporedno številko 250.

Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-

toplice.si.

Obvestilo uredniškega odbora: zadnji rok za

oddajo člankov je 18-ti v mesecu. Prispevke

lahko pošljete preko elektronske pošte na

naslov vrelec.dt@ gmail.com. Za prispevke, ki

bodo pr ispel i po navedenem datumu

uredništvo ne jamči, da bodo objavljeni.

Uredništvo si tudi pridržuje pravico do pre-

oblikovanja besed v vsebinsko in oblikovno

primerne članke.

2 Občina sporoča

Beseda urednice»Vaša gostilna v Dolenjskih Toplicah je res

vredna vse pohvale. Že nekajkrat sem tja

peljal družino in prijatelje, vsekakor se

bomo še vrnili,« mi je kulinarične moj-

strovine, gostoljubje in prijaznost Oštarije

pred časom pohvalil sodelavec, novinar, ki

pokriva avtomobilistično področje in zato

pogosto potuje širom Evrope, doma pa je

iz Domžal. Dober glas Oštarije res seže

daleč, prav je, da tudi v Vrelcu predstavimo

njenega prvega moža, kuharskega mojstra

Roberta Gregorčiča, ki smo ga tokrat

izbrali za sogovornika v osrednjem in-

tervjuju. Nekako na mestu je njegova

uspešna zgodba tudi v luči poskusa

ponovne oživitve domačega turističnega

društva, ki 12. aprila pripravlja izredni

občni zbor. Podrobnosti najdete v nada-

ljevanju Vrelca, v katerem objavljamo tudi

pogovor s Topličanko, Tanjo Strniša,

državno sekretarko na kmetijskem mi-

nistrstvu, ki kandidira za poslanko na

prihajajočih parlamentarnih volitvah,

objavljamo nekaj odmevov mesečnega

dogajanja, veseli smo bili pohvale na račun

delovanja zimske službe, v našem

nabiralniku se je znašla tudi graja. V

upanju, da bo razlogov za slednje v naši

dolini čim manj, vam želim prijetno

branje!

Barbara Barbič

NaslovnicaKončno pozdravljamo pomlad.

Foto: B. B.

Spoštovane občanke in občani!

Dne 20. marca se je iztekel zadnji rok za

oddajo ponudb za projektiranje, izgradnjo in

12-mesečno obratovanje čistilne naprave.

Ponudbi sta pravilno oddala dva ponudnika,

in sicer:

1. CID – ČISTILNE NAPRAVE d.o.o., Koper

in

2. GH Holding d.o.o., Ljubljana s partnerjem

ESOTECH d.d., Velenje.

Ustreznost obeh ponudb preverjamo po

tehničnih parametrih skupaj s strokovnjaki

JP Komunala Novo mesto. Hkrati pre-

verjamo tudi utemeljenost priloženih izjav

obeh ponudnikov s pravnega in poslovnega

vidika. V kolikor se bo izkazalo, da sta obe

ponudbi popolni, bomo nadaljevali pos-

topek izbire s pogajanji, če ne bomo uspeli

izposlovati pričakovane cene, pa bomo

razpis ponovili še enkrat, na način, da bomo

omogočili čim večje število ponudb.

Vaš župan, Jože Muhič

Ponovni razpis za izgradnjo čistilne naprave

Nekaj je še kredita, nekaj bo brezobrestnega državnega zadolževanja

Barbara Barbič

Svetniki in svetnice domačega občinskega

sveta so na marčevski seji med drugim

potrdili rebalans letošnjega proračuna.

Odhodki se iz slabih 6,5 milijona evrov

povečajo na 7,6 milijona, prihodki se

povečajo iz 4,8 milijona na 5,7 milijona

evrov. Razliko bo občina delno pokrila s

presežkom lanskega proračuna (okrog 900

tisočakov), nekaj iz naslova zadolževanja

(dobrih 800 tisočakov). Svetniki in svetnice

so rebalans vsi podprli z izjemo svetnika

Jureta Filipovića, ki je za Vrelec želel

poudariti, da »ni proti rebalansu v celoti, da

pa ne more podpreti zadolževanja na račun

čistilne naprave, ker bi morali biti premiki

storjeni že v roku osmih let in bi se zdaj

lahko pogovarjali le o izgradnji vrtca«.

Direktor občinske uprave Rado Javornik pri

tem poudari, da ima občina trenutno odprt

le en kredit, to je za odkup objekta KKC. Ta

kredit se konča s koncem leta 2021. Ostalo,

dodaja Javornik, so brezobrestna zadol-

ževanja izhajajoč iz Zakona o financiranju

občin, s katerim država daje občinam

možnost, da pridobijo sredstva za finan-

ciranje investicij v javno infrastrukturo.

Naša občina se iz tega naslova lahko

dodatno zadolži za obdobje desetih let, za

kar je zeleno luč prižgal občinski svet.

Občina bo denar v višini 113 tisočakov

porabila za izgradnjo Suhokranjskega vo-

dovoda, s čimer bo spremenila strukturo

financiranja slednjega, glavnina, 680 tiso-

čakov, pa bo šla za predvideno izgradnjo

čistilne naprave.

V šoli dodaten oddelek na delu ravne

strehe

Rebalans predvideva tudi okrog 100 ti-

sočakov za izgradnjo novega oddelka v

topliški šoli, ki bo, kot je znano, septembra

postala premajhna, saj je otrok v letošnjem

9. razredu le za en oddelek. »Občina je iskala

številne možnosti, da bi pridobili še en

oddelek vrtca v kraju, a dobili nismo nobene

ponudbe niti nismo sami našli objekta, ki bi

bil primeren za vrtec. Razmišljali smo o

kontejnerski izvedbi za vrtec, a smo ugotovili,

da je potreba za šolo po kvadraturi manjša,

zato smo se odločili, da poiščemo možnost za

dodatni razred devetletke,« pojasnjuje

Javornik. S projektanti in šolskimi delavci

so preverili možnosti, ustrezen prostor za

dodatni oddelek so našli na delu ravne

strehe šole, ki ima dovolj osvetlitve, ustre-

zen dostop s stopnišča in zadovoljuje vsem

predpisanim standardom. Dodaten oddelek

naj bi bil zagotovo nared do konca avgusta,

zagotavljajo na občini.

Zastoj pri pločniku Sela – Podturn

Pločnik, ki bo povezoval Sela in Podturn, je v

enem delu že zgrajen, v tistem delu, ki še

čaka na izgradnjo, še vedno potekajo

dogovori z lastniki zemljišč. Zapleta se pri

ceni, po besedah direktorja občinske uprave

Rada Javornika so zahteve enega izmed

lastnikov nesprejemljive. Dogovori tečejo

naprej, v kolikor občina z lastnikom ne bo

prišla do skupne točke, je možno celo, da v

enem delu pločnika ne bo.

Marčevski Vrelec med drugim prinaša tudi prvoaprilsko potegavščino.

Eden izmed prispevkov v celoti temelji na laži; razkrijte jo in odgovor pošljite na

elektronski naslov tic@dolenjske-toplice.si.

Žreb bo določil tistega, ki bo za nagrado prejel kosilo z županom.

3Občina sporoča

Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4,

8350 Dolenjske Toplice, na podlagi 6. č-

lena Odloka o priznanjih Občine

Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št.

16/2011) objavlja

JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE

PREDLOGOV ZA PRIZNANJE OBČINE

DOLENJSKE TOPLICE ZA LETO 2018

1. Najvišje priznanje Občine Dolenjske

Toplice je grb Občine Dolenjske Toplice.

Vsako leto Občina Dolenjske Toplice

podeli le en grb Občine Dolenjske Toplice.

Grb Občine Dolenjske Toplice se podeljuje

posameznikom ali organizacijam za po-

membne dosežke na gospodarskem, kultur-

nem, prosvetnem, literarnem in znanstve-

nem področju ter za vsa dejanja, s katerim se

bistveno pripomore k ugledu občine.

2. Predloge za podelitev grba Občine Do-

lenjske Toplice lahko vloži kdor koli. Predlog

mora poleg utemeljitve vsebovati tudi ime in

priimek oziroma naziv predlagatelja.

3. Rok za zbiranje predlogov za priznanje

Občine Dolenjske Toplice za leto 2018 je 30.

april 2018, ki se s sklepom Župana lahko

podaljša. Predloge lahko dostavite v pisni

obliki v zaprti kuverti z oznako »predlog za

priznanje Občine Dolenjske Toplice za leto

2018 – ne odpiraj,« in sicer osebno ali po

pošti na naslov Občina Dolenjske Toplice,

Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice. Če

predlagatelj pošlje svoj predlog po pošti,

se šteje za pravočasnega, če je bil vložen

priporočeno najpozneje do razpisnega

roka.

4. Prepozni in nepopolni predlogi bodo v

postopku odločanja o priznanju Občine

Dolenjske Toplice izločeni.

5. Za vse dodatne informacije v zvezi z

javnim pozivom smo vam na voljo na

sedežu občine ali prek telefona (07) 384 51

82 (Jože Muhič).

ŽUPAN

Občine Dolenjske Toplice

Jože Muhič

Novi najemnik Sokol bara Barbara Barbič

Občina Dolenjske Toplice je imela dobri dve

leti najemno pogodbo za lokal v KKC-ju

sklenjeno z najemnikom Danijelom Ku-

mom. Pogodba je bila sicer sklenjena za pet

let. Težav z najemnikom, poudarijo na

občini, sicer niso imeli, a sam je izrazil

pomislek glede najemnine, ki je znašala

Komisija za poimenovanje ulic

Barbara Barbič

Svetniki in svetnice domačega občinskega

sveta so na marčevski seji med drugim

potrdili tudi člane komisije za po-

imenovanje ulic. Geodetska uprava ima

sistem številčenja hišnih številk, pri čemer

se v Dolenjskih Toplicah situacija ni

spremenila več kot 15 let. Občini so

naročili, naj se ponovno loti odloka o

poimenovanju, po pravilih, ki veljajo,

kakšno ulico tudi razdeli. Predvsem se

pojavlja težava na Ulici Maksa Henigmana

v Dolenjskih Toplicah, ki iz topliškega

jedra poteka v smeri Sušic. Glede na to, da

ime ulice vsebujejo tudi vsi odcepi in

hkrati tudi novo naselje, ki raste na levi

strani ceste proti Sušicam, se pojavlja

resna potreba po novem poimenovanju.

Pobudo v tej smeri so podali tudi inve-

stitorji spodnjega dela Cvibelj pri kapelci.

Do novega poimenovanja ne bo šlo čez

noč, je pa občinski svet potrdil člane

komisije, ki bo podala predloge za po-

imenovanje; člani so domačini Marko

Pršina, Andrej Hudoklin, Helena Miša

Kulovec, Tjaša Zupančič in Judita

Podgornik Zaletel z Zavoda za varstvo

kulturne dediščine.

1.400 evrov mesečno. V času prevzema

lokala v okolici še ni bilo tako močne kon-

kurence. Občina na podlagi pogodbe nima

možnosti zniževanja najemnine, zato je bila

s strani najemnika podana odpoved na

pogodbo. Izdan je bil nov razpis, na katerega

so se javili trije ponudniki. Eno je podal

zdajšnji lastnik, a predlagano najemnino

znižal na 850 evrov, druga ponudba je

prispela s strani Robija Tekavčiča, pred-

lagal je 1.300 evrov mesečno, najvišji

predlog najemnine je podal samostojni

podjetnik Igor Mavsar iz Kočevskih Poljan,

ki lokal prevzema s 1. aprilom.

Bronasti znak Civilne zaščite RS tudi za naše gasilce

Mojca Šenica, podžupanja

V počastitev 1. marca, dneva Civilne zaščite

RS, je v Kulturnem centru Primoža Trubarja v

Šentjerneju potekala slovesnost ter svečana

podelitev priznanj in nagrad poveljnika

Civilne zaščite Republike Slovenije. Bronasti

znak so si za enkratno dejanje pri pomoči ob

velikem požaru v podjetju Ekosistemi v

Zalogu pri Straži prislužili tudi naši gasilci.

Znak je prevzel poveljnik topliških gasilcev

Bogdan Muška ml. Tako prostovoljni gasilci

kot predstavniki civilne zaščite vedno nasto-

pijo takrat, ko je najhuje; ko se rešuje življen-

ja, varuje premoženje, ob naravnih ujmah in

ko se preprečujejo posledice za ljudi in

okolje. Ponosni smo na naše prostovoljne

gasilce, pri katerih je še vedno v ospredju

vrednota nudenja pomoči, pa čeprav pogosto

izpostavijo lastno življenje. Ste najboljši

dokaz temeljne človeške solidarnosti in

nepogrešljiv del naših življenj.

Našim gasilcem iz srca čestitamo za prejeti

znak!

Gašenje v Zalogu, poseben izziv za vsakega gasilca. Foto: Arhiv PGD DT

4 Intervju

Ste zadovoljni s stanjem kmetijstva v

državi?

V sedmih letih smo na kmetijskem področju

opravili pomembne premike, ki so brez dvoma

podlaga za stabilnost sektorja. Je pa kmetijstvo

podvrženo tržnim nihanjem, vremenskim

katastrofam, podnebnim spremembam, zato bi

težko kadarkoli rekli, da smo lahko povsem

zadovoljni. Ključno je, da se poskrbi, da je

sektor kot tak odporen na pretrese.

Kateri so konkretneje omenjeni premiki?

Prvi so ukrepi v smeri prilagajanja podnebnim

spremembam, s katerimi kmete spodbujamo v

postavitev namakalnih sistemov, protitočnih

mrež in podobno. Drugi premik je ta, da smo v

zadnjih letih z načrtno promocijo uspeli

zgraditi zaupanje potrošnika do lokalno

pridelane hrane. Brez zaupanja domačega

potrošnika je na dolgi rok nemogoče ohraniti

kmetijstvo, ki deluje v tako težkih pogojih, kot

veljajo pri nas. Pomembno je, da smo dosegli

večji delež slovenske hrane v naših šolah,

bolnišnicah, domovih za starejše. Tretji tak

ključen korak je ta, da smo v ospredje kmetijske

politike postavili potrošnika ter pridelavo po

njegovi meri in pričakovanjih. To je, da je hrana

zdrava, varna, da se pri pridelavi uporablja čim

manj kemije. Zato smo sprejeli tudi zakonsko

podlago za prepoved gojenja GSO.

Kmetje se predvsem kritično opredeljujejo

do birokracije, ki jo morajo poleg svojega

dela opravljati ...

Res je. Bistvene poenostavitve nismo dosegli

niti na evropski niti ne na nacionalni ravni, z

izjemo nekaterih nacionalnih ukrepov, ki smo

jih izvedli bolj enostavno. Zato smo si za

prihodnje programsko obdobje zadali nalogo,

da sistem subvencij poenostavimo, npr. da bi

podpore temeljile na pavšalnih stroških, kar bo

zahtevalo manj evidenc in dokumentacije. Tu

moramo doseči premik, saj si nihče ne želi, da

so kmetje v taki meri obremenjeni s papiro-

logijo, namesto da bi skrbeli za svoje njive in

živali.

Nedavno smo v Sloveniji doživeli politični

preobrat; tudi vaša stranka SD je bila del

Cerarjeve vlade, tudi na račun SD-ja se

slišijo kritike. Kako odgovarjate?

Dejstvo je, da kot del vlade, čeprav najmanjši

partner, nosimo tudi del odgovornosti. Po drugi

strani je potrebno vedeti, da je imela največja

koalicijska stranka devet ministrov in predse-

dnika vlade, torej deset glasov, štiri DeSUS, SD

tri. Čeprav smo imeli veliko usklajevanj, so bile

»Na volitve grem s samozavestjo«

Barbara Barbič

nekatere ključne odločitve sprejete s preglaso-

vanjem. SD je bil v vladi pri mnogih odločitvah

vztrajen, mnogo odločitev bi bilo po moji oceni

brez SD še slabših. Na treh resorjih, za katere

smo odgovorni, smo delali dobro, lahko se

pohvalimo z odličnimi rezultati.

Ki so ...?

Nisem omenila, da smo na področju kmetijstva

v najhujši krizi zagotavljali pravočasna plačila

mnogo bolj kot v drugih državah EU in tako

kmetijam zagotavljali likvidnost, da smo v

celoti počrpali prejšnji program razvoja pode-

želja (99,68 odstotkov), sprejeli interventne

zakone za pomoč po katastrofalni škodi po

žledu in dveh zaporednih hudih pomladanskih

pozebah. Izjemen mednarodni uspeh je

razglasitev svetovnega dne čebel, ki je Slovenijo

naredil svetovno prepoznavno po odličnem

čebelarstvu, skrbi za naravo in biotski raznovr-

stnosti. Na področju sociale so bili številni

varčevalni ukrepi ukinjeni, povečani socialni

transferji, napredek je bil storjen glede družin-

ske politike. Storjenega bi bilo še več, če ne bi

nekateri predlogi obstali v parlamentu. Na po-

dročju obrambe sta v parlamentu dva temeljna

sistemska zakona, ki bi izboljšala položaj naše

vojske; vprašanje je, če bosta glede na okolišči-

ne dosegla sprejem.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo na

volitvah?

Imam znanje in različne izkušnje, ki sem jih

pridobivala od proizvodnje v kmetijstvu, bila

sem tehnologinja na polju, do kmetijske

svetovalke, do izkušenj državne administracije

in politike. Imam vztrajnost, na svojih podro-

čjih sem uspela doseči pozitivne premike. S

samozavestjo grem na volitve, kot poslanka si

bom prizadevala za okolje, ki ga bom zastopala.

Moje življenjsko delo je delo za podeželje, za

kmetijstvo, gozdarstvo, za ljudi na podeželju, še

posebej mladih. V parlamentu lahko uspešno

nadaljujem delo, ki sem ga začrtala kot državna

sekretarka.

V nekaj stavkih vas prosim za program, ki

ga zagovarjate pred volitvami.

Že v stranki SD vodim svet za kmetijstvo in

gozdarstvo, kot poslanka bom najbolj osredo-

točena na ta sektor in na probleme podeželja.

Pri tem bi poudarila, da so za okolje podeželja,

ki bi bilo prijazno do ljudi, potrebne tudi druge

politike, denimo socialna, prostorska, infra-

strukturna. Slovensko podeželje razumem kot

kakovostno okolje, privlačno, takšno naj tudi

ostane, naj ga ne degradirata niti poselitev ne

industrija ali kmetijstvo. Ohraniti ga je potre-

bno za prihodnje generacije, tudi kot turistično

zanimivo destinacijo. Po naravi sem socialno

čuteča, prizadevala si bom za čim večjo enakost

vseh, za enak dostop do pravic, ko gre za šolanje

in zdravstvo, za boljši položaj žensk, za

trajnostni razvoj Slovenije, za družbo dialoga,

sodelovanja in strpnosti.

Politik danes ni privlačen poklic. Zakaj

torej?

Res je. Ravno zato mi predstavlja še večji izziv.

Nujno je, da kot državljani nismo indiferentni,

da soodločamo. Težko razumem tiste, ki ne

gredo na volitve, še manj tiste, ki niso

zadovoljni, a ne gredo na volišče. Politika

določa pogoje za življenje, našo prihodnost,

zmotno je mnenje, da glas nekoga nič ne

pomeni. Zdi se mi ključno, da se ljudje zavedajo,

da politika ni nebodigatreba, pač pa način

usklajevanja interesov, iskanja tistega, kar bi

bilo najboljše in v korist vseh. Če politiko

prepustimo elitam in le določenim skupinam,

moč odločanja prepustimo peščici. To je potre-

bno preseči. Res, težko pride do sprememb,

potrebni so ogromni napori, a za spremembe

nosimo odgovornost vsi. Celotna družba.

Precej je govora o novih obrazih na volitvah,

tudi Cerar je bil nenazadnje nov obraz.

Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Osebno grem na volitve s samozavestjo tudi

zato, ker menim, da me ljudje poznajo. V

sedmih letih so me lahko spoznali. kakšna sem,

kaj zmorem, kako delujem, na tej podlagi me

lahko ocenijo. Ne znam si razložiti zaupanja do

ljudi, ki se še niso pokazali niti se niso še jasno

opredelili. Delo v politiki je težko, zahteva

ogromno izkušenj in znanj; nove stranke so se

večkrat izkazale kot premalo izkušene. Želela bi

si več stabilnosti tudi v politiki, več preizku-

šenih obrazov.

Kaj bi sporočili volivcem?

Pojdite volit. Razmislite, kam želite, razmislite,

komu lahko zaupate, predvsem pa presezite

stereotip, da en glas ni nič vreden, da nič ne

pomeni, da je politika nepotrebna. Več kot je

izzivov, bolj je pomembno, da imamo orodja

soodločanja. Politika se tiče nas vseh, vsi bi se

morali zavedati odgovornosti, da na volitvah

izberemo ljudi, ki naj zastopajo naše interese.

Topličanka mag. Tanja Strniša, namestnica kmetijskega ministra, ki to funkcijo opravlja

sedem let, se podaja na parlamentarne volitve. Svojo kandidaturo je najavila kot doslej edina v

domači občini, zato ji zastavljamo nekaj vprašanj. Tudi v luči padca vlade, katere del je bila tudi

njena stranka, Socialni demokrati.

mag. Tanja Strniša

5Dogajalo se je

Predolga zima

Zima je bila predolga tudi za prostoživeče

živali, saj kar pogosto prihajajo čisto do

stanovanjskih hiš. Tako so na Cvibljah dlje

časa opazovali jazbeca, ki je razmetaval

kompostnik, sčasoma pa je dovolil celo, da

se mu ljudje približajo. Nekajkrat je

jabolko vzel celo iz roke. Pomlad očitno

prihaja, saj se jazbec konec marca približa

le še redkokrat, pa tudi lačen ni več tako.

Primož Primec

Ko zadiši po domačih dobrotah Barbara Barbič

»Posebej me veseli, da ima letos na razstavi med

velikonočnimi dobrotami posebno mesto

slovenska potica, ki je slovenska posebnost in

znamenitost, nacionalni simbol. Brez potice ni

pravega praznika, na mizah ne sme manjkati

zlasti ob božiču in veliki noči,« je v okviru

slovesnosti ob 15-ti pripravi razstave veliko-

nočnih jedi povedala slavnostna govornica,

državna sekretarka na kmetijskem ministr-

stvu in hkrati tudi članica domačega društva

mag. Tanja Strniša. Članice topliškega

društva so sodelovale že ob javni predstavitvi

zaščite slovenske potice na kmetijskem

ministrstvu decembra lani, v okviru razstave

pa pripravile tudi priložnostne recepte, ki so

jih predvsem gostje razstave hvaležno

odnesle domov. Pred tem je članicam in

članom društva za pripravo razstave čestital

domači župan Jože Muhič, na slovesnosti so

sodelovali otroci domače šole in vrtca Gum-

bek, popestrile so jo ljudske pevke Rož'ce, ki

pod vodstvom Jožice Kotar delujejo v okviru

Društva podeželskih žena, začinile so jo še

gostje dramske skupine novomeškega

društva kmečkih žena. Poleg potice so bile na

ogled še ostale številne za veliko noč značilne

jedi, tudi v okviru letošnje razstave ni

manjkala pokušina tako imenovane juhe

aleluja, ki so jo pripravili v Oštariji, gostje so

nazdravljali s kapljico domačih vinograd-

nikov, razstavo je blagoslovil domači župnik

Dušan Kožuh, med gostjami pa so bile tudi

podpredsednica Zveze kmetic Slovenije

Nežika Režek in kmetica leta 2016 Jelka

Krivec, obe članici Društva podeželskih žena

Mirna Peč. Tako kot vedno so se tudi za

letošnjo razstavo v domačem društvu izjem-

no potrdili, za kar jim gre vsa zahvala

številnih prezadovoljnih gostov.

Najboljši sekalci so vinogradniki

V nedeljo je sledilo še 2. tekmovanje v

tradicionalnem sekanju pirhov, na katerem

se je pomerilo sedem ekip domače občine,

pridružili so se jim gasilci iz Prečne. Zmagala

je ekipa domačih vinogradnikov, sledila je

prva ekipa topliških gasilcev, na 3. mestu so

pristali člani Društva Kočevarjev staroselcev.

Nagrade so prispevali domača občina in

terme ter Društvo podeželskih žena, podelil

jih je župan Jože Muhič.

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice je marca pripravilo že 15. razstavo

velikonočnih jedi, ki si jo je konec tedna pred praznikom ogledalo veliko število domačinov in

gostov, v nedeljo je v okviru prazničnega dogajanja potekalo tudi tradicionalno sekanje

pirhov.

1 - Berta Grmek, Silva Kapš in Peter Kotar ob pripravi jedi za razstavo. 2 - Mize so

se šibile pod prazničnimi dobrotami. 3 - Ljudske pevke Rož'ce, ki iz nastopa v

nastop bolj polno zvenijo. 4 - Velikanski pirh za zmagovalce, Društvo vinogradni-

kov DT. 5 - Mimi Šuštaršič, gostji z Mirne Peči, Tanja Strniša in Metka Zupančič.

2

3

4

5

1

6 Intervju

Vaš sloves izjemnega kulinaričnega

mojstra je številnim širom Slovenije že

poznan; kakšni so začetki te zgodbe?

Vedno sem vedel, da bom kuhar; morda zato,

ker rad dobro jem, izredno dobro je kuhala

moja babica. Po osnovni šoli sem se kar sam

dogovoril, da bom delal v lokalni gostilni v

Šmarjeških Toplicah. Menda sem imel največ

študentskih ur, opravil sem jih 300 v enem

mesecu. Vpisal sem se na gostinsko šolo, jo

opravil, nato pa delal v številnih gostilnah,

picerijah. Ker so bile plače bolj slabe, jaz pa

sem si želel več, sem šel za Mercator delati v

Rusijo.

Je imel Mercator tam svojo restavracijo?

Ja, v 90-tih letih so imeli precej restavracij v

tujini; sam sem sprva delal v Kijevu, nato v

Moskvi, kjer sem ostal dve leti. To je bil moj

prvi stik z »boljšo« restavracijo, kakršna je

bila na Dolenjskem le Grad Otočec. Zani-

mivo je, da je bila Mercatorjeva restavracija

ob odprtju prva tuja v Moskvi. Izkušnja s

tujino je bila zame neprecenljiva, primoran

sem se bil znajti v popolnoma drugačnem

okolju. Po prihodu Jankovića je Mercator

ukinil restavracije v tujini, vrnil sem se

domov.

Ste ostali v Mercatorju?

Ne, zaposlil sem se v Eurestu, firmi, ki je bila

v tuji lasti, kuhali smo v Revozu. Ekipa, s

katero sem sodeloval, je bila razvojno

naravnana, tiste, pri katerih so zaznali

potencial, so povabili v ožji kuharski tim.

Eurestu sem izredno hvaležen, za tisto

obdobje so razvijali povsem nove trende, ki

jih prej nismo poznali. Že leta 2000 smo imeli

denimo varovalne menije, ki smo jih

pripravljali z zdravnico, računali smo ener-

gijske vrednosti obrokov, hodili smo na

tekmovanja v tujino, pobliže smo spoznali

tudi francosko kuhinjo.

Vas je mikalo na tuje?

Niti ne, v Eurestu sem se dobro počutil, lahko

bi še napredoval, a po naključju je takrat do

mene prispelo povabilo Term Krka za vodjo

kuhinje na Gradu Otočec. Star sem bil 28 let.

Pripeljali so me k takratnemu direktorju

Vladimirju Petroviču, na katerega naj bi

naredil vtis. Z besedami to bolj težko

»Ob prvem obisku je bilo potrebno preskočiti ograjo«

Barbara Barbič

naredim, rekel sem, naj mi pripravijo nekaj

sestavin, pa da vidimo. (smeh) Povabili so me

v Dolenjske Toplice, sestavine je pripravil

Peter Kotar. Če se prav spomnim, sem

pripravil račko v čokoladni omaki in jih

očitno prepričal. Znašel sem se na Gradu

Otočec, kjer sem ostal deset let.

V vašem obdobju ste grad kulinarično

dvignili na zavidiljiv nivo, kar je slišati še

danes ...

Ja, a nisem se ukvarjal le s pripravo hrane,

pač pa tudi z reorganizacijo, racionalizacijo,

izzivov je bilo več. Ocene so bile zavidljive, a

bil sem del sistema, ves čas sem imel tiho

željo po dokazovanju, željo, da bi šel na svoje.

Nekaj prihrankov sem imel in sem šel. Pred

tem so mi ponudili mesto v Dolenjskih

Toplicah, a ga nisem sprejel.

Pot vas je vseeno privedla v naše Toplice

...

Ja, očitno so mi bile namenjene. S kolegom

Jernejem Jarcem sva odprla podjetje in se

sprva dogovarjala za najem v Novem mestu.

Naslednji dan, ko so zastali pogovori, sem

rekel, pojdiva v Toplice preveriti, če najdeva

kak lokal za najem, fotografije objekta, kjer je

danes Oštarija, sem si ogledoval že dve leti

pred tem. Lokal je bil v času najinega iskanja

zaprt, spomnim se, da sva preskočila ograjo,

se razgledala naokrog, nato pa se v zelo

kratkem času dogovorila za najem. Rahlo se

je že mudilo, saj sva imela v žepu pogodbo za

pripravo hrane za Tabor Mojca. V začetku

marca je prišlo do dokončnega dogovora o

najemu, 1. aprila smo imeli otvoritev.

Ste že takrat vedeli, kakšna bo vaša

zgodba? V smislu kulinarične ponudbe?

Da greva v slovensko zgodbo, sva se res

odločila zaradi ambienta, zaradi stavbe,

kraja, kakršen so Toplice. To je začetek

zgodbe Oštarija. Zavedanje prostora je

nadvse pomembno, res pa je, da sem osebno

že prej razmišljal v smeri postavitve boljše,

meščanske, slovenske kuhinje s predpos-

tavko Dolenjske. Seveda sem pri jedilnem

listu primoran v vsaj delno racionalizacijo, a

lahko rečem, da je všečen širši publiki.

Slovenski je, sestavljen iz lokalnih sestavin,

modificiran, za vsakogar je nekaj. Drugi del

naše ponudbe je tako imenovani fine dining

slog, sestavljen iz petih hodov zmernega

cenovnega razreda, pri katerem lahko

sprostimo vso svojo kreativnost. Ne preti-

ravamo z dragimi sestavinami, pač pa

pripravljamo sezonske jedi iz čim več lokalne

pridelave. Ta ponudba predstavlja približno

polovico našega posla. Pridobili smo si

zaupanje gostov, ki se k nam vračajo.

Ste perfekcionist?

Sem. Ampak pozitiven. V Oštariji želimo

kupovati čim več lokalno pridelanih

sestavin, če jih doma ni, kupujemo širše, a še

vedno slovensko. Želim si, da bi bila lahko

celotna prehrambena piramida iz naših

krajev, pri čemer ima prednost kakovost. Če

vem, da gre za intenzivno rejo, se ne odločim

za nakup, nagibam se k ekološki pridelavi,

intezivna reja in prekupčevalstvo me ne

zanimata. Vesel sem, da smo v kraju naleteli

na posluh pridelovalcev. Ko smo prišli v

Toplice, nismo dobili kolerabe ali korenja za

vse leto, danes to imamo. Česna je za devet

mesecev, tudi čebule ni za vse leto. Lahko bi

še nadaljeval. Pozval bi pridelovalce, naj se

ne bojijo papirologije, ki vendarle ne

predstavlja takšnega izziva kot se zdi na prvi

pogled.

Glede na to, da je vaša zgodba zgodba o

uspehu, me zanima, kako sicer ocenjujete

turistično ponudbo v našem kraju.

Vesel sem, da ljudje opazijo našo zgodbo,

nenazadnje tudi kot vzpodbudo. Dolenjske

Toplice so največji urban turistični kraj na

širšem območju, imajo neizmeren bazen za

razvoj. Fino bi bilo, da bi imeli še več lokalov,

slaščičarno, da bi imeli brv, promenado, da bi

se uredila okolica centra. Gostje bi morali

dobiti občutek, da imajo domačini radi svoj

kraj, da jim je mar do urejenosti. V Toplicah

manjka zavest lastnikov hiš, da bi, kako naj

rečem, »okrancljali« okolico. Hiše sploh v

starem delu so lepe, vas je čudovita, to je

treba poudariti, manjka le še tisto malo

Najprej se zasliši smeh, nato se prikaže kuharski mojster, chef Oštarije Robert Gregorčič. Vidi se,

da je gostinec z dušo in telesom, ki je v Toplice prinesel ščepec tistega, kar je manjkalo dolga leta,

ali pa je bilo zaprto za ožje kroge. V Oštariji obujajo pozabljene avtohtone recepte, ki jim

dodajajo sodobni pridih, prostore nad restavracijo so uredili v udobne in prijetne hotelske sobe.

Gregorčič je na pragu turistične sezone gotovo pravi sogovornik, ki na naše Toplice (sam prihaja

iz Šmarjeških Toplic) gleda z nalezljivim optimizmom.

Robert Gregorčič

Na vrtu Oštarije s sosedovo Luno.

7Intervju

nečesa. Ne potrebujemo veliko. Pomembno

pri tem je, da bi lahko omogočili čim več

domačinom, da bi od tega tudi kaj imeli.

Se vam zdi, da so Toplice, kot kraj,

turistično zaspale?

Ja. Zato ker imamo rehabilitacijski center,

gostje so zvečine hodili v hotel. A pogo-

varjajmo se o dugem segmentu gostov, ki

prihajajo v Dolenjske Toplice zaradi tega, da

bi doživeli naš kraj in našo okolico. Tudi ta

gost gre v Balneo, nato pa bi rad nekaj

dobrega pojedel, šel s kolesom do Krke,

recimo, si sposodil raft, fino bi bilo, če bi si

nato lahko privoščil tudi kak coctail, če bi bila

tudi klubska ponudba. Povezati moramo

vsebine, za zdaj jih ne znamo. Osebno sem

sicer zagovornik tega, da se sprva uredi jedro

Toplic, za kar, kot sem že poudaril, ni

potrebno veliko.

Imate ogromno zamisli, vizijo, v Toplicah

niste edini. Kje se po vašem mnenju

zatakne za še uspešnejše turistične

zgodbe?

Menim, da bi morala biti gospodarska

pobuda absolutno s strani občine, ki bi

morala vedeti, kam želi urbanistično

zapeljati razvoj kraja, kaj ima lahko še od

turizma, ali si želi več turističnih taks. Za to

je pač potrebno nekaj storiti. Kar pa se tiče

entuziazma, povezovanja ponudnikov ...

Kolikor sem razumel, so se ljudje razdelili

zaradi parcialnih interesov, kar je vsekakor

težava. Imeti društvo, turistično društvo, če

želite, pomeni imeti isto željo, da bomo,

recimo, skupaj prebarvali most, za začetek.

Karikiram, seveda, a v tem smislu vidim

razvoj kraja. Ja, podpiram oživitev turis-

tičnega društva, ki bi moralo imeti skupen

cilj, da bi bile Toplice še lepše, bolje organi-

zirane in še bolj privlačne za turista, ki bi se

pri nas obdržal vsaj tri dni. Posledično bomo

imeli vsi nekaj od tega.

Ste optimist? Glede Toplic?

Ja. Verjamem v razvoj Toplic, le natočiti si

moramo čistega vina. Razvoj turizma ne gre

čez noč, ne govorimo o projektih hitrih

efektov. Širše je potrebno gledati. Osebno

Toplice vidim kot avstrijsko vas Zell am See,

prepričan sem, da lahko s skupnimi močmi

ustvarimo takšno zgodbo.

Če se še malo povrneva k vaši zgodbi. Je

dober gostinec ali pa turistični delavec

rojen ali izučen?

Menim, da je potrebna kombinacija. Gre za

način življenja. Potrebna je ljubezen do tega

dela, če govoriva o kuharju, mora imeti

seveda do neke mere prirojen občutek za

okus, a potrebno je brušenje tega občutka, ki

sploh na začetkih ne poteka le osem ur

dnevno. Pogosto na ta račun trpijo naša

osebna življenja, sploh če je človek ambi-

ciozen. Jaz osebno, če ne bi bil kuhar, bi bil

najbrž arhitekt. Pomembna mi je estetika,

ustvarjanje, kreativnost in to, da lahko s

svojim delom nekaj ustvarim, pokažem.

Katera je vaša najljubša jed?

Oh ... Vprašanje, ki ga najbolj sovražim. No,

bom povedal. V poletnem času imam zelo rad

stročji fižol, kuhan s krompirjem in zabeljen

s pregreto smetano. (smeh) Ko hrano

pripravljam za svoje najbližje, vedno

pripravim malo teatra. Hrana mi pomeni

obred; raje ne jem, če to ni. Težavo imam s

potrebo po hrani v tem smislu, da je zdaj čas

za kosilo, da je potrebno hitro nekaj

pripraviti in še hitreje pojesti.

Oštarija išče nove sodelavce. Zdi se, da

imate drugačen pristop kot sicer večina

lokalov; ne iščete študentske pomoči kot

takšne, pač pa dolgoročno sodelovanje,

če prav razumem.

Želimo si pripadnih ljudi, res poskušamo

graditi na dolgi rok, da mlade čim več

naučimo. Oštarije se je prijel sloves, da je v

teh letih postala nekakšna valilnica dobrih

kadrov, kar si štejemo v čast.

Se vam zdi, da so v zadnjih letih razni

kuharski šovi začenši že z Jamiejem

Oliverjem pred leti popularizirali vaš

poklic?

Vsekakor. Včasih so v šoli, če smo dobili kako

trojko, rekli, da za kuharja bomo pa že. To je

bila izjemno velika napaka v vzgoji. Starši, ne

delajte teh napak! Tudi besede »uči se, da ne

boš potreboval delati« bi osebno prepovedal.

Vsako delo je vrednota. Šovi so vsekakor

pripomogli k temu, da se več mladine odloča

za gostinski poklic, po dugi strani pa tudi

zgodbe, kakršne ustvarjata Ana Roš in Tomi

Kavčič, recimo. Tudi jaz. In ja, svoje so dodali

tudi mediji, ocenjevanje restavraciij in

seveda tudi ljubitelji hrane sami po sebi.

Rekli ste, da je bilo vaše prvo srečanje z

restavracijo na višjem nivoju v Moskvi. Bi

si še želeli raziskovati hrano tujih svetov?

Predvsem je moja velika želja raziskovanje

starih semen. Fižola, paradižnika, vrtnin.

Ohranjanje starih semen mi pomeni ogrom-

no vrednoto. Se bom res odpeljal do tistih

vasi in stare gospe prosil za semena! (smeh)

Na kaj ste najbolj ponosni v svojem

življenju?

Vprašanje, ki si ga res nisem še nikoli

zastavil. (razmislek) Na marsikaj sem po-

nosen, več drobnih stvari je. Ogromno mi

pomeni pošten odnos, to je moje osnovno

vodilo in mislim, da sem v letih svojega

profesionalnega delovanja uspel dokazati,

da sem sam zaupanja vreden in da to

pričakujem tudi od drugih. Vse, kar imam,

sem dosegel na ta način.

Kaj bi sporočili Topličanom?

Delno sem na to vprašanje že odgovoril, pa

vendarle; Topličani, stopimo skupaj, napra-

vimo Toplice najlepše mesto na svetu.

(smeh) Ne, v resnici, Toplice vidim na ta

način in prepričan sem, da lahko takšno

podobo skupaj tudi dosežemo.

Ob otvoritvi Oštarije aprila 2012.

Ena izmed kulinaričnih mojstrovin Oštarije.

8 Turizem

Barbara Barbič

Vabilo! Poskus oživitve turističnega društva.

Turistično društvo Dolenjske Toplice je v zadnjih letih v mirovanju,

12. aprila sledi izredni občni zbor, na katerem naj bi obudili njegovo

delovanje. »V kolikor bo le interes domačinov za to,« pri tem poudari

Jože Majes, nekdanji predsednik društva. Za njim je vodenje prevzel

Robi Tekavčič. »Imeli so precej uspešnih projektov, dokler se ožja ekipa

ni, bi rekel, iztrošila, vodenje pa je prevzel Jaka Kavčič. Nekako v tem

času so se pojavili po moji oceni preveč podjetniški interesi, v društvu ni

bilo več entuziazma za prostovoljno delo, ki naj bi poganjalo vsako

tovrstno društvo,« izpostavi Majes in doda, da vsekakor ni nič narobe,

če iz delovanja prostovoljnega društva nastane kaka podjetniška

ideja, to je dobrodošlo, a temelj društva mora biti prostovoljno delo.

Turistično društvo je v zadnjih letih žal mirovalo, nedavno je sprejelo

odstop Jake Kavčiča, kot podpredsednik društva mu Jože Majes želi

dati še eno priložnosti. »Prepričan sem, da bi kraj, kot so Dolenjske

Toplice, takšno društvo moralo imeti.« Sklicuje izredni občni zbor, kjer

bodo skušali oživiti delovanje. »Priložnosti za delo je v občini ogromno,

društvo bi predstavljalo nekakšno iniciativo za uspešnejši razvoj turizma

v Toplicah in okolici. Želim si, da bi na občni zbor prišlo čim več ljudi, ki

so kakorkoli pripravljeni ali pomagati ali podpreti delovanje društva, ki

vidijo interes ali priložnost dela v turizmu. Prepričan sem, da nas je v

občini več takšnih, ki bi lahko zagnali delo društva in ga uspešno peljali

naprej.«

Izredni občni zbor bo v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri v prostorih

KKC-ja. V kolikor ne bo odziva, se Majes boji, da ne bo druge

možnosti, kot da se zberejo podpisi za njegovo zaprtje, kar bi bilo za

Dolenjske Toplice izredna škoda.

Pohvala Uredništvo Vrelca je preko elektronske pošte prejelo pohvalo na račun

zimske službe s strani mag. Marka Bidovca, ki jo objavljamo v celoti.

Narava ima vedno prav. Tako nam je letos prosinca (januarja)

namenila pomladno vreme in toplo sonce, teloh in zvončki so bujno

zacveteli, popki dreves so se začeli napenjati. Prekmalu, kajti že

mesec februar nam je pokazal, zakaj nosi lepo staroslovensko ime -

svečan. Pritisnil je sibirski mraz, sneg je naletaval in pokrajina je bila

odeta v debelo snežno odejo, drevje pa okrašeno s prelepo belo čipko.

Za naš normalen vsakdan (včasih že kar malo razvajen), je bilo

potrebno na polno aktivirati zimsko službo čiščenja snega. Opažam,

da je Blaž Markovič, pogodbeni vzdrževalec pluženja cest in ulic,

Kritika in odgovor Uredništvo Vrelca je poleg objavljene pohvale prejelo tudi grajo, pod

katero se je podpisal Bojan Kukman. Tudi to objavljamo v celoti.

Danes, 12. marca, se je v Meniški vasi zopet "pojavil" sneg na delu

pločnika skozi vas. Kljub temu da smo pridobili v lasnkem letu še

zadnji košček manjkajočega asfalta in se je saga z nedokončanim

pločnikom končala, so ljudje zopet primorani k sestopu na cestišče ter

ogrožanju varnosti sebe in ostalih udeležencev v prometu. Župan je

bil 6. marca obveščen o situaciji. Zadeve si ni prišel ogledati nihče. V

upanju, da bo tokrat drugače, obveščam malo širši krog ljudi.

Še odgovor župana, Jožeta Muhiča, v celoti:

Spoštovani gospod Kukman, razumem vašo jezo, kljub temu pa je zelo

grdo, da v javnost širite nepreverjene resnice, ali, še bolj prav

povedano, laži. Res je, da sem bil pred približno tednom dni s strani

gospoda Antona Pekolja telefonsko obveščen, da je na pločnik

nametan sneg. Takoj zatem sem naročil vodji našega Režijskega

obrata, naj informacijo preveri in po potrebi ukrepa. Gospod Željko

Hohnjec je na terenu ugotovil, da je informacija točna in kmalu zatem

so naši režijski delavci nametani sneg naložili na kamionček in ga

odpeljali. Za informacijo o ponovni zasneženosti pločnika se vam pa

zahvaljujem. Na osnovi vašega elektronskega sporočila je sprožen

postopek za odstranitev snega in morebitne sankcije s strani

Medobčinskega inšpektorata in redarstva.

Želim vam veliko razuma in vas lepo pozdravljam.

svoje delo opravil resnično vzorno. Kamorkoli si se ozrl oz. si se

zapeljal, je bilo vidno, da je svoje, največkrat nočno delo pluženja in

posipavanja, odlično opravil, zato mu na tem mestu izrekam

prisrčno zahvalo za trud v upanju, da tudi naslednjo zimo obdrži svoj

letošnji profesionalni nivo očiščenosti cest in ulic. Prisrčen pozdrav

in vsem skupaj želim veliko toplih, sončnih pomladanskih dni.

Pohvalo je avtor naslovil tudi na občinsko upravo in župana Jožeta

Muhiča, ki se mu je za njegovo gesto zahvalil in pri tem izpostavil, da

je »eden izmed zelo redkih, ki je pohvalil kadarkoli in karkoli s

področja dela občinske uprave«. Žal drži, da nam gredo z jezika

nekako lažje graje, vsekakor pa je prav, da se slišijo tudi pohvale.

9Humanitarnost in skrb za naravo

Predavanje in zbor članov KORK Dolenjske Toplice

Sledil je zbor članov. V uvodnem delu sva se

z županom Jožetom Muhičem zahvalila za

minulo delo v naši KORK dvema prosto-

voljkama iz Meniške vasi, Mariji Gorše in

Cvetki Zupančič. Njuno delo bo nadaljevala

Mojca Medic, na katero se v bodoče lahko

obrnete, ko se boste znašli v trenutni stiski.

Na Cvibljah je medtem že v lanskem letu

Jožefo Cotić zamenjala Urška Pečaver.

Tako imamo skupaj na seznamu 24 pro-

stovoljk in enega prostovoljca.

Po poročilih predsednice, blagajničarke in

nadzorne komisije je dobil besedo župan.

Zahvalil se nam je za našo humanitarno

dejavnost in pomoč občanom v preteklem

letu. Dejal je, da pričakuje in želi, da v tem

duhu še naprej opravljamo to delo. Zaželel

nam je veliko moči in energije pri pomoči

našim občanom in lajšanju njihovih stisk, ki

jih je iz leta v leto več.

Pa še malo statistike. Širši odbor se je sestal

trikrat, ožji petkrat. Na novo se nam je

pridružilo 44 novih 70-letnikov, tako je

skupaj letos na seznamu 496 starejših

občanov. Vse te bomo povabili v maju na

srečanje, novoletne obiske pa bomo

postopoma prestavili v letnico 80. 24-tim

jubilantom se je pridružilo še 11 novih 90-

letnikov in tako je skupna številka 35,

najvišja doslej. Upam, da bo vsem zdravje

dobro služilo in bomo v letošnjem letu

počastili dve novi stoletnici, ena občanka bo

imela 101 leto. Tudi število občanov v

domovih za starejše narašča. Trenutno na

osmih različnih lokacijah biva 28 naših

sokrajanov, ki jih kar pogosto obiščemo.

Letošnja članarina je bila pobrana v fe-

bruarju in še vedno znaša le pet evrov;

trenutno imamo na seznamu 980 članov.

Želela bi, da se nam pridružijo novi, mlajši

občani, ki imajo redno zaposlitev in ki jim 5

evrov na leto prav gotovo ni prevelik izdatek

za pomoč nekomu v stiski. Naj še enkrat

povem, da vsa sredstva porabimo za

različne pomoči našim občanom. Letos smo

Ivana Pelko namenili prostovoljne prispevke posebni

družini Rajk iz Podhoste, o kateri je domači

režiser Rok Biček posnel film. Pod okriljem

OZRK Novo mesto, ki vodi akcijo zbiranja

pomoči za družino, je zbranih že kar veliko

sredstev, ki bodo namenjena obnovi njihove

hiše. V ta namen smo zbrali 1322 evrov in se

vsem darovalcem ob tej priložnosti tudi

najlepše zahvaljujem. Želim, da nam

življenje nameni vlogo darovalcev in ne

prejemnikov. Če pa se znajdete v stiski,

veste, kje smo, poiščite nas, skupaj bomo

našli rešitev.

Naj se še enkrat zahvalim vsem našim

somišljenikom in podpornikom, ki nam na

različne načine pomagate, da skupaj

rešujemo stiske naših pomoči potrebnih

občanov. Hvala tudi v njihovem imenu.

Vabljeni na sprehod po Bobrovi stezi

V nedeljo, 8. aprila 2018, se ob Mednarod-

nem dnevu bobra lahko pridružite sprehodu

po Bobrovi stezi. Zbor udeležencev bo ob 9.

uri pri kozolcu Podhoščan ob Radešci v

Podhosti, kjer je začetek krožne poti. Skoraj

2,5 km dolga sprehajalna pot, speljana po

ribiških stezah po obrežju Crkavnika,

Radešce in Krke, razkriva številne značilnosti

bobrovega domovanja. V Logu so se naselili

po letu 2004, prvo bobrišče je nastalo ob Krki,

kasneje tudi ob Crkavniku. Obrežno meh-

kolesno vrbovje nudi bobrom prehransko

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave

izobilje v zimskem času, mokrotni travniki

pa poleti. Na obrežju so opazna številna

podrta in obžrta drevesa in grmi, stečine, ob

nižjih vodostajih pa tudi jez v Crkavniku.

Bober postaja ključna vrsta naših vodotokov.

Če so njegove aktivnosti v obrežnem

prostoru za naravo še kako dobrodošle, pa to

največkrat ne velja za obrežnih lastnike, še

zlasti, če so ob vodotoku koruzne njive.

Zaradi nerazumevanja vloge bobra v naravi,

smo vrsto v preteklosti že iztrebili. Da bi

prišleka danes lažje sprejeli, ga moramo

bolje spoznati in se naučiti z njim sobivati.

Na sprehodu vam bomo podrobno pred-

stavili bobra, njegove vplive na okolje in

preventivne ukrepe v primeru škod.

Sprehodili se boste v spremstvu domačih

snovalcev poti, Društva Bober - Okoljsko

gibanje Dolenjska in Zavoda. Če bo čas,

pokukamo tudi v Log, kjer se v gozdni

podrsati bohoti pomladno cvetje.

Humanitarke in župan pri pregledu lanskega dela KORK in načrtih za letos.

Bobrišče ob Bobrovi stezi.

V uvodni uri zbora članov, 2. februarja OŠ Dol. Toplice, je imela domačinka Brigita

Zupančič Tisovec delavnico o primarnih preventivnih programih. Obogatila nas je z

novimi znanji in nam dala vedeti, da moramo graditi na sebi, če hočemo pomagati drugim.

Hvala ji za doprinos k naši ozaveščenosti.

10 Dogajalo se je

25. pohod po Jurčičevi poti Elica Pavlič

Nekatere sta od udeležbe odvrnila sneg in

mraz, a tisti, ki smo prišli, smo uživali v

lepotah naravne in kulturne dediščine. Pot,

po kateri je Josip Jurčič hodil v šolo, je

očarala v zimski preobleki. Že na startu v

Višnji gori so domačini in društva pohod-

nikom postregli z medenim zajtrkom, prav

tako ob poti z domačimi dobrotami. Ponov-

no so dokazali, da vsi živijo za to prireditev,

ki ohranja spomin na Josipa Jurčiča (1844-

1881), ki je s prvim slovenskim romanom

Deseti brat (1866) postavil temelje sloven-

ske pripovedne proze, deloval pa je tudi kot

urednik, založnik, dramatik in časnikar.

Njegova dela so prevedena v več kot 50

jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.

Jurčič se je rodil na Muljavi na Dolenjskem,

njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri

Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na

Muljavi je obnovljena in sodi med spome-

nike slovenskega kmečkega stavbarstva.

Osrednja tema letošnjega pohoda je bil

Deseti brat, za pohodnike je bil pripravljen

literarni kviz, sodelovanje je prineslo

prikupno darilce, velikega piškota polža.

Pohodniki smo si na poti ogledali številne

krajinske in zgodovinske zanimivosti, ki so

navdihnile Jurčičeva dela. Hkrati smo se

lahko seznanili s turističnimi zanimivostmi

Občine Ivančna Gorica, pot z Muljave pa so

udeleženci lahko podaljšali s šolsko potjo do

vasi Krka, ki jo je prehodil Jurčič. Spomin na

pisatelja so obudile tudi informativne table

ob poti. Na Muljavi je ob zaključku, kot

vedno, potekala proslava.

Pohod sta pripravila Občina Ivančna Gorica

in višnjansko Planinsko društvo Polž, pri

pripravi in izvedbi je sodelovalo še 150 pro-

stovoljcev. Jurčičeva pot je tudi del krožne

poti Prijetno domače, s katero je Občina

Ivančna Gorica povezala svojo turistično

ponudbo. Pohod smo zaključili v gostilni

Pri Oberščaku na Muljavi, kjer je Krjavelj

zgodbe o svoji kozi ali hudiču na barki pra-

vil.

Letna skupščina ZdruženjaKudus v Dolenjskih Toplicah

Primož Primec

21. in 22. marca letos je potekala letna

skupščina združenja KUDUS. Gre za

združenje kulturnih domov in ustanov

Slovenije, katerega član je tudi Kulturno

kongresni center Dolenjske Toplice. Poleg

strokovnega dela in sprejema poročil in

sklepov ter obravnave pobud članov

združenja smo si med dvodnevnim

programom ogledali še čokoladnico in

destilarno Berryshka, čebelarstvo Šercelj,

Hudičev turn v Soteski ter seveda Dolenjske

Toplice, kjer je srečanje potekalo.

25. Pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave in tamkajšnje Jurčičeve domačije, na katerega so se najbolj zgodnji podali že ob 7.

uri, se je udeležilo 3000 ljudi, med njimi tudi 16 pohodnikov DU Dolenjske Toplice.

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo ... Milica Lukšič

... tako se glasi začetek pesmi Ferija Lajnščka

Ne bodi tak kot drugi. Je pesem, ki govori o

odnosih med partnerjema. Vsaka ženska si

želi pozornosti in prijaznosti. Prilika za to je

ravno 8. marec, mednarodni praznik žensk.

Obeležujemo ga že 107 let. To je dan

praznovanja ekonomske, politične in

socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.

Večkrat pa pozabimo na bistvo praznika, na

enakopravnost med spoloma. To je poudariti

enakost žensk in moških, imeti enako

možnost izbire, imeti svobodne odločitve.

Spol ne sme biti merilo, ne sme dati

prednosti. Niti moškemu niti ženski.

Tradicionalno srečanje članov in članic

Društva upokojencev Dolenjske Toplice ob 8.

marcu je bilo v gostilni Kolesar. Zbralo se nas

je 77. Razvedrilna sekcija je pripravila skeč

Gasilska. Avtorici sta Slavka Avguštin in

Slavica Strajnar. Pri izvedbi so sodelovali

Slavka Avguštin, Slavica Strajnar, Micka

Tomažin, Tone Pekolj in Tone Zupančič.

Lepo smo se zabavali in nasmejali. Doživeli

smo prijetno presenečenje, ko nam je Anica

Volf prebrala pesem, ki jo je napisala nalašč

za naše praznovanje.

Predsednik DU Dušan Kraševec nam je

čestital za praznik in vsaka od nas je dobila

nagelj. Povedal je nekaj o pomenu praznika

in aktivnostih v društvu, ki bodo potekale v

marcu in začetku aprila. Za prijetno glasbo

za ples in dobro voljo smo dobro poskrbeli,

saj je bilo plesišče vseskozi polno. Za dobro

hrano in pijačo so skrbeli prijazni gostinci.

Zabava se je zaključila pozno v večer.

Praznovanje je bilo lepo.

Na obisku v Berryshki.

Nasmejani obrazi pričajo o našem zadovoljstvu.

11Dogodki in povabila

Pred nami so nove naloge Helena Miša Kulovec

Za nami je redna letna konferenca Kra-

jevnega združenja borcev za vrednote NOB,

ki je bila 9. marca v topliški osnovni šoli.

Tokrat se nas je zbralo nekoliko manj kot

prejšnja leta, a smo bili vseeno sklepčni. Na

konferenci smo sprejeli poročilo o delu v

letu 2017 in blagajniško poročilo. V naše

vrste smo sprejeli 12 novih članov, tako da

zdaj šteje naše združenje 242 članov. Ker je

bila tokrat tudi volilna konferenca, smo naš

odbor nekoliko pomladili z mlajšimi člani.

Za sodelovanje v preteklem štiriletnem

obdobju smo se z javnimi zahvalami

zahvalili Občini Dol. Toplice, županu

Jožetu Muhiču, Osnovni šoli Dol. Toplice,

Mešanemu pevskemu zboru Dol. Toplice,

Barbari Barbič in Dušanu Lutharju.

Na konferenci smo potrdili predlagana

kandidata za skupščino Združenja borcev za

vrednote NOB Novo mesto, novoizvoljena

člana sva Helena in Franc Kulovec. Člani

so bili seznanjeni z okvirnim programom

dela za leto 2018. Sprejeta sta bila tudi dva

predloga, in sicer da v kraju uredimo

sprehajalno pot Otona Župančiča, saj je bil

njegov oče domačin s Selišč. Drugi sprejeti

predlog je, da se poskrbi za občasen prevoz

starejših občanov do zdravnika. Oba pred-

loga bosta posredovana občini, ki bo o tem

sprejela ustrezen sklep.

SDS Dolenjske Toplice na obisku v Državnem zboru RS

Jure Filipović

Pomladanska zbiralna akcija

papirja 2018

Papir pripeljite na parkirišče ob šoli. Zložen naj

bo v škatle ali zvezan. Čakali vas bodo učenci,

ki vam bodo pomagali papir zložiti iz avta.

Veseli bomo, če nam boste pomagali napolniti

zabojnika s starim papirjem.

Papir bomo zbirali:

ź v torek, 10. aprila, med 15. in 17. uro

popoldne,

ź v sredo, 11. aprila, med 7. in 8. uro zjutraj in

med 15. in 17. uro popoldne,

ź v četrtek, 12. aprila, med 7. in 8. uro zjutraj.

Hvala za vašo pomoč in sodelovanje.

Mojca Kranjc in Gašper Štih,

vodji šolske skupnosti

Turistično društvo Straža in Klub za

prosto letenje Kanja iz Dol. Toplic

vabita na tradicionalno velikonočno

srečanje straških in topliških pohod-

nikov, ki bo v ponedeljek, 2. aprila

2018 na Straškem hribu.

Pohod bo ob 8.30 iz smeri Straža

(železniška postaja) ali ob 8.30 iz

smeri Dolenjske Toplice (izpred

občine) na vzletišče Peter.

Srečanje bo ob 10.00 uri na vzletišču

PETER, kjer bo krajša maša in bla-

goslov padal ter motornih žag.

Štartnine ni, bo pa malica, ki se bo

dobila s prostovoljnim prispevkom

zainteresiranih. Ob ugodnem vre-

menu bodo za popestritev poskrbeli

jadralni padalci.

SREČANJE BO

OB VSAKEM VREMENUTopličani s prvakom SDS-a, Janezom Janšo.

Občinski odbor SDS Dolenjske Toplice je v

ponedeljek, 19. marca, obiskal Državni zbor

Republike Slovenije. Člane in simpatizerje

SDS je sprejela poslanka iz našega okraja

Anja Bah Žibert ter nam razkazala zname-

nitosti državnega zbora in razložila sam

potek dela poslanca in sprejema zakonov.

Člani in simpatizerji smo si ogledali tudi

zanimivo sejo državnega zbora ter v živo

doživeli majhen delček poteka dneva po-

slank in poslancev. Poslanka Anja Bah Žibert

je v pogovoru s člani povedala, da ji je za

njeno delo najpomembnejši stik z ljudmi, da

izve kakšna je situacija med ljudmi, kaj jih

najbolj tare in kje jim lahko pomaga. Zato

redno obiskuje slovenske domove; napove-

dala je, da se kmalu oglasi tudi v Dolenjskih

Topliceh, kjer želi stisniti prav vsako dlan ter

s seznanitvijo s problemi in iskanjem

ustreznih rešitev izboljšati tudi svoje delo

poslanke. Na koncu je člane odbora pre-

senetil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki

je vse lepo pozdravil, vsem stisnil roko in

nam zaželel uspešno delo vnaprej.

Pozor, javna razgrnitev o mirujočem prometu

v Dolenjskih Toplicah

Na spletni strani Občine Dolenjske Toplice najdete osnutek Odloka o ureditvi mirujočega prometa v

občini. Zaradi večje legitimnosti pri sprejetju splošnih aktov občin ustanoviteljic in vključitve

občanov, njihovih organizaciji, strokovne in druge javnosti v pripravo sprejetih splošnih aktov lahko

podate pripombe in predloge na predlagani Odloka v roku 30. dni po objavi na spletni strani. V kolikor

nimate dostopa do spleta, se oglasite na TIC-u, kjer vam bodo pomagali.

12 Spomini in zahvala

Ob dnevu žena Helena Miša Kulovec

Tudi med nami v Kočevskih Poljanah je

živela partizanska mama, Kolenčeva mama,

ki je med vojno izgubila svoje tri sinove in

moža. O teh pogumnih fantih mi je dan pred

8. marcem pripovedovala njihova še živa

sestra Ivanka ob obisku pred praznikom.

Že kmalu po začetku vojne so se Kolenčevi

fantje odzvali klicu domovine in odšli v

partizane. Najstarejši Tomaž je bil delavec.

Bil je reden vojak v stari Jugoslaviji in ko je

prišlo do razpada, je poiskal vezo in se

vključil v odporniško gibanje. Pred roško

ofenzivo se je zadrževal s skupino borcev v

Rogu, potem je moral v prekomando v

Tomšičevo brigado kot vodja jurišnega

bataljona. Predno je odšel, se je še poslovil

od mame. Pred borbo, ki je bila pred njim, je

slutil, da bo padel, saj je bil vedno na čelu

svojih soborcev. Z vratu si je snel rdečo ruto,

jo dal soborki Albinci in jo prosil, da jo v

primeru njegove smrti odnese mami. Albin-

ca, ki je pozneje postala narodna herojinja, je

videla, kako je padel, zadet od sovražnikove

krogle, a rute dolgo ni mogla odnesti Ko-

lenčevi mami. Oddala jo je šele po daljšem

času Tomaževi sestri Mici. Tomaž je padel 2

marca 1943 leta v Bušinji vasi, kjer je tudi

pokopan.

Drugi brat Polde je bil v Perovi četi. Večkrat

se je oglasil doma in tudi tisti dan, ko je bil

zajet, je bil doma. Čakal je na Podturnčane in

bil izdan. Izdal ga je belogardist, ki so ga

poznali. Našli so ga v domači kleti, kamor se

je skril v zadnjem trenutku. Tu so ga zvezali z

vrvjo in ga z istim vozom, na katerega je

čakal, odpeljali do Klemenčičevih v Toplice.

Domače so čez nekaj časa obvestili, naj

pridejo po Poldka na topliško pokopališče.

Našli so ga vsega prebodenega z bajoneti. Ko

je ležal na mrtvaškem odru, so na njem

našteli okoli dvesto vbodov. Ob pogledu nanj

je mama omedlela. Pokopali so ga na

domačem pokopališču v Kočevskih Poljanah.

Tretji, Martin, je bil intendant. Skrbel je za

hrano v partizanski bolnišnici. Po hrano se je

odpravil v Dobrnič, kjer je bil dogovorjen z

neko žensko, da mu jo bo pripravila. Names-

to hrane pa ga je izdala belogardistom, ki so

ga ujeli, ga zverinsko mučili in ustrelili.

Ustreljen je bil leta 1944 v Dobrniču, kjer je

tudi pokopan.

Pa krutosti še ni bilo konec. Ostale so tudi

brez moža in očeta. Tudi on je bil izdan.

Izdala ga je ženska iz Starih Žag, ki je hotela

maščevati svojega prijatelja, ki je partiza-

nom kradel in bil zato kaznovan. Mislila je

namreč, da bi ga Kolenčev oče lahko rešil

pred kaznijo. Kolenca so odpeljali v inter-

nacijo. Ob odhodu iz internacije pa so ga

zajeli Nemci in ga odpeljali v Mauthausen,

kjer je zaradi hudega trpljenja umrl.

Kljub izgubam mama ni klonila

Ivanka je bila med vojno še otrok, a je

grozote, poleg strahu in žalosti ob izgubah

najbližjih, izkusila tudi na svoji koži.

Najhujše spomine ima na roško ofenzivo, ko

so morali na hitro zapustiti dom in se več dni

v strahu skrivati v gozdu. Vedno znova pa se

ji vrača v spomin dogodek, ko jo je v domači

hiši kot enajstletno deklico kruto pretepal

domobranec, ime mu je bilo Edi, ker ni hotela

povedati, kje je njen brat. Na srečo je takrat

vstopil nemški vojak, ki je s silo ustavil

domobrančevo divjanje.

Kljub izgubam svojih sinov in moža, kljub

vsemogočim pritiskom pa Kolenčeva mama

ni klonila. Ostala je zavedna Slovenka in bila

za svoj pogum in trdno vero v zmago po

vojni odlikovana. Vojna je minila, ostale so

posledice vojne in žalost v srcu. Velikokrat

se je Kolenčeva mama z njive vrnila z

objokanimi očmi. Žalost in tudi ponos je v

svojem srcu odnesla s seboj, ko se je

poslovila s tega sveta. Še vedno pa nosi

žalost v srcu za preminulim očetom in brati

Ivanka. Ob pripovedovanju o vojnem

trpljenju so po njenih licih polzele solze,

trepetale ustnice, pripoved so spremljali

njeni globoki vzdihi. Vsake toliko časa je

zavladala med nami tišina. Takrat so naše

misli odplavale nazaj v tiste grozne čase.

Občasno so se njene oči tudi zaiskrile od

jeze na ljudi, ki blatijo osvobodilni boj in

nikakor nočejo priznati, da je bil to pravičen

boj na strani zmagovalcev druge svetovne

vojne, v katerem so poleg hrabrih borcev

sodelovale tudi naše mame, babice in

prababice.

Ob pripovedovanju in branju življenjskih

zgodb tudi iz NOB, smo v šolah razvijali

domoljubje, tovarištvo, solidarnost, pošte-

nost ... Te vrednote danes vse bolj izginjajo.

Sprašujem se, kam to pelje in zakaj.

Zahvala za pomoč po požaru Barbara Barbič

1. marca je na objektu Vere in Zdravka

Dvoršaka v Soteski prišlo do nesrečnega

požara, ki je praktično vzel njuno življenjsko

delo. V požaru je pogorelo ostrešje objekta

vse do plošče; še tisto, kar niso uničili

ognjeni zublji, bo potrebno porušiti, saj je

zaradi poškodb praktično neuporabno.

Vzrok požara je neznan, zakonca sta bila dan

pred tem v objektu, ob odhodu se je vse zdelo

kot običajno. »Čez 24 ur so naju sosedje

obvestili o požaru. Domneva se, da je prišlo do

pregretja, a resničnega razloga najverjetneje ne

bomo vedeli nikoli,« pove Dvoršakova. Doda,

da je situacija zelo težka, z Zdravkom sta

skozi vse življenje prihranke in delo vlagala v

ta objekt, ki jima je praktično predstavljal

dom. Tudi v njunem primeru pa se je

izkazalo, da človek prijatelje najde v stiski;

številni so, ki so jima v težkih trenutkih

pomagali in ju bodrili. »Poimensko jih ne bi

izpostavljala, saj se bojim, da bi koga nehote

izpustila. Sem pa iskreno hvaležna za vso

pomoč, vsako bodrilno besedo. Ljudje so nama

res dali vedeti, da v stiski nisva sama. Hvala!«

Nekaj dni pred 8. marcem so v meni oživeli spomini o delu v šoli ob Dnevu žena. Kar ves

teden smo posvetili temu dnevu, se pogovarjali o mamah, o ženah na delovnih mestih in

nenazadnje tudi o partizanskih mamah. V teh spominih so v meni oživele velike otroške oči,

ki so tu in tam plavale v solzah. Otroci so pozorno poslušali, ko smo brali in se pogovarjali o

partizanski mami, ki je med vojno izgubila svoje tri sinove.

Navkljub hitri reakciji gasilcev, je gmotna škoda ogromna. (foto: Marko Majhen)

13Poti upokojencev

VRTEC GUMBEK V OŠ DOLENJSKE TOPLICE VABI K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2018/19.

Vpis bo potekal v pisarni pomočnice ravna-

teljice vrtca Gumbek:

ź v torek, 3. aprila, od 7.30 do 14.30,

ź v četrtek, 5. aprila, od 7.30 do 16.00,

ź v petek, 6. aprila, od 7.30 do 14.30.

Vloge lahko v tem času pošljete tudi po pošti

ali preko elektronske pošte. V času vpisa

bomo imeli tudi dneve odprtih vrat naših

enot v vrtcu, občiščete nas lahko v dnevih

vpisa med 9. in 11. uro.

Izbirate lahko med:

ź dnevnim programom: dnevno največ

devet ur bivanja otroka v vrtcu v okviru

poslovnega časa (predvidoma od 5.30 do

16.00),

ź poldnevnim programom: najmanj štiri in

največ šest ur dnevno (med 7. in 13. uro) v

primeru, da bo dovolj prijav za oddelek.

Vlogo dobite na spletni strani www.vrtec-

dt.si, oddate jo lahko na elektronski naslov:

os.dolenjske-toplice@guest.arnes.si.

V rednem vpisu otrok bomo obravnavali vse

vloge, ki bodo prispele v objavljenem vpisnem

obdobju, za vpis v šolskem letu 2018/2019. Če

bodo vloge za vpis otroka prejete po poteku

roka za reden vpis (po 6. aprilu), jih bomo

obravnavali po končanem postopku spre-

jema otrok, če bodo še prosta mesta. Vloge za

vpis otrok se nanašajo le na sprejem otrok v

tekočem šolskem letu.

Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je

prostih mest, bo o vlogah odločala Komisija

za sprejem otrok v vrtec. Obravnavala bo vse

vloge, ki bodo vložene do roka vpisa, v skladu

z Zakonom o vrtcih in s Pravilnikom o spre-

jemu otrok v vrtec Gumbek. O rešitvi vlog

boste obveščeni v skladu s predpisanimi roki.

Za otroke, ki so že sprejeti v vrtec, ne

oddajajte novih vlog. Dobrodošli!

Tekmovanje v hitrem branju Marija Andrejčič, mentorica Hibre in Meme na OŠ Dolenjske Toplice

Obe tekmovanji potekata v štirih kate-

gorijah glede na starost tekmovalcev, in

sicer: otroci, juniorji, odrasli in seniorji. Pri

nas v šoli izvajamo samo tekmovanje pri

učencih v dveh kategorijah, in sicer otroci in

juniorji. Hibra pomeni čim hitrejše branje z

razumevanjem, Mema pa pomeni pom-

njenje po videnem besedilu, slikah, števkah

… Organizator teh tekmovanj je Univerzum

Minerva iz Maribora. Šolsko tekmovanje v

Hitrem branju smo izvedli v lanskem

decembru, udeležilo se ga je 49 učencev od

4. do 9. razreda, ki so se prostovoljno pri-

javili. V čim krajšem času so morali prebrati

tri članke, nato pa odgovoriti na 10 vprašanj.

To tekmovanje zahteva zelo visoko stopnjo

koncentracije, razumevanja in pomnjenja.

Tekmovalec mora doseči vsaj 60 odstotkov

pravilnih odgovorov (kar je šest od desetih

vprašanj), sicer ne dobi točk. Priprave za to

tekmovanje potekajo pri rednem pouku

vseh predmetov in z domačim branjem od 1.

razreda naprej. Učenci, ki prejmejo bronasta

priznanja na šolskem tekmovanju, se lahko

udeležijo državnega tekmovanja. Letošnji

prejemniki bronastih priznanj iz naše šole

so: Andraž Matoš, Živa Zgonc in Petja

Markovič iz 6. razreda, Krištof Bučar iz 7.

razreda in Peter Pršina iz 8. razreda. Vsi ti

učenci so se januarja udeležili državnega

tekmovanja v Hitrem branju na OŠ Dušana

Flisa v Slivnici pri Mariboru. Tam so vsi

učenci prejeli srebrna priznanja, Krištof

Bučar pa je najhitrejši bralec v naši šoli.

Šolsko tekmovanje v Memoriadi smo

pripravili februarja, udeležilo se ga je 12

učencev od 6. do 9. razreda. Tekmovali so v

štirih disciplinah, in sicer: Števila, Binarna

števila, Besede in Abstraktne slike. Učenci

dobijo besedila in si jih lahko ogledujejo

pet minut, nato pa imajo še 10 minut

spominjanja oziroma reševanja. Tudi tu je

potrebno doseči vsaj 60 odstotkov pra-

vilnih odgovorov, sicer ne dobijo točk. Na

državno tekmovanje se je uvrstilo šest

učencev, in sicer: Peter Pršina in Iza

Špelko iz 8. b razreda, Meta Lazič in

Matic Krušič iz 6. b razreda ter Aljaž Vovk

iz 7. b razreda. Peter Pršina je na državnem

tekmovanju v Memoriadi osvojil medaljo.

V novem šolskem letu 2018/2019 bomo

tekmovanje v Hibri in Memi v sodelovanju

z Občino Dolenjske Toplice omogočili tudi

odraslim s stalnim bivališčem v naši

občini.

V OŠ Dolenjske Toplice smo se v lanskem šolskem letu uspešno vključili v projekt Hibra in

Mema v sklopu projekta Rastoča knjiga. Z Dolenjske je v ta projekt vključena samo še

Gimnazija Novo mesto.

Kreativno sestavljanje lego kockZvonka Peterlin, Knjižnica Dolenjske Toplice

Letošnje zimske počitnice so bile res nekaj

posebnega. Sneg in še enkrat sneg, a kaj, ko

mraz in veter preprečujeta otrokom, da bi

okusili zimske radosti v polni meri. Večina se

jih je zadrževala v toplih domovih, nekaj pa

smo jih v sredo, 28. februarja, privabili tudi v

krajevno knjižnico Dolenjske Toplice na lego

delavnico – Lego story starter. Otroci so bili

razdeljeni v tri skupine. V pisni obliki so

družno snovali zgodbe na temo skriti

zaklad, sestavili posamezne kadre s pomočjo

kock, jih fotografirali in vnesli v poseben

računalniški program. Zgodbe so ustrezno

dopolnili in dodali komentarje. Nastali so

zelo domiselni stripi po meri otrok. Otroci so

pokazali veliko izvirnosti in domišljije, pri

tem pa bili zelo motivirani za kreativno

ustvarjanje, pisanje in branje zgodb.

Delavnica je potekala v okviru Knjižnice Mira-

na Jarca Novo mesto. Upam, da jo bomo kmalu

ponovili, saj je bilo zanimanja zanjo veliko.

Zahtevne, a ne prezahtevne naloge.

14 Šport

KPL Kanja uspešno na Cipru Dušan Gorenc

Po dveh letih časovne in motivacijske krize se v tekmovalni karieri našega najuspešnejšega

člana začenja novo poglavje. Podpisal je pogodbo z enim najuspešnejših proizvajalcev

jadralnih padal, slovenskim inovativnim podjetjem Triple Seven 777. Za nami je že uspešno

tekmovanje na Cipru. V času, ko se naš šport globalno naglo širi in

je na poti uvrstitve med olimpijske športe,

je zagotavljanje vrhunske opreme pogoj za

doseganje ravno takšnih rezultatov. Za-

čenja se nova sezona in tu so že tekme v

natančnem pristajanju z jadralnimi padali;

za nami je že prva tekma PGAWC (svetovni

pokal), pripravili so jo na severnem delu

Cipra. Na tekmi se je preizkusila tudi na

novo sestavljena tovarniška ekipa Triple

Seven 777, v kateri sta tudi dva člana KPL

Kanja; Jaka Gorenc kot vodja ekipe in

Renato Herega, poleg njiju ekipo sestav-

ljata še dva reprezentanta Srbije. Cilj ekipe

je v dveh letih postati zmagovalna ekipa v

svetovnem pokalu.

Na tekmo se je prijavilo 115 tekmovalcev iz

18-tih držav, kar priča o močni konkurenci,

piko na i pa je dodalo še slabo vreme. Močan

veter in dež sta onemogočala letenje,

izpeljana je bila le ena tekmovalna serija.

Ne glede na težke okoliščine se je ekipa

Triple Seven 777 izvrstno predstavila in

osvojila odlično 2. mesto, v posamični

razvrstitvi je Jaka Gorenc ravno tako za-

sedel – po njegovih besedah – fenomenalno

2. mesto, zmaga mu je ušla za pičel

centimeter.

Gorenčev cilj v letošnjem letu je osvojitev

stopničk v skupnem seštevku svetovnega

pokala. Sezona bo dolga, pot ga bo med

drugim peljala še v Kazahstan, Kanado,

Indonezijo, Nepal in Albanijo, kjer se sredi

decembra sezona konča. Verjamemo vanj,

od njega tudi pričakujemo, da nas v svetu

predstavi v najlepši luči, kot športnik in kot

človek. Ponosni smo nanj in na naše delo z

njim v preteklosti, saj ga je svetovna zveza

decembra poslala v Indijo kot organizatorja

in glavnega sodnika na prvo tekmovanje v

zgodovini Indije v natančnem pristajanju z

jadralnimi padali. Svoje delo je opravil z

odliko, marca so ga kontaktirali z indijske

zveze in mu zaupali organizacijo tekmo-

vanja za Pre-Worldcup tekmovanje v aprilu.

S ponosom lahko dodamo, da so Dolenjske

Toplice kraj, kjer so nastali najboljši tekmo-

valci in sodniki v jadralnem padalstvu v

svetovnem merilu. Tudi naš podmladek je

na izredni poti, da bo zgodbo pisal naprej

ter ime KPL Kanja nosil širom sveta v

najlepši luči.

Nogometna ekipa Slikopleskarstvo Pakar že tretjič zapored prvaki ŠD Tian

Jure Filipović

Nogometna ekipa Meniške vasi, ki je pod

glavnim pokroviteljstvom Slikopleskarstva

Pakar, letoš že tretjič zapored osvojila naslov

prvakov lige ŠD Tian iz Novega mesta. Fantje

so se v finalu pomeri z ekipo Klamfer, ki so jih

izločili že lani, letos pa je bil boj že bolj

napet, saj je ekipa Slikopleskarstva Pakar

zaostajala že z 3:1, a je poskrbela za preobrat

in zmagala s 6:3. Tekma je bila zanimiva tudi

za navijače, ki so pripravili peklensko

vzdušje, saj se jih je zbralo nekaj sto.

V ligi je bil že tretje leto zapored izbran za

najboljšega vratarja član zmagovalne ekipe

Jure Filipović, ki se zahvaljuje svoji ekipi, saj

brez njih ne bi šlo.

Prijetno je presenetila tudi nova ekipa iz

Meniške vasi Čebelarstvo Kapš, ki je osvojila

4. mesto od skupno 18 sodelujočih.

Lep športni pozdrav in hvala vsem, ki nam

pomagate.

Zmaga za konec smučarske kariere Dušan Gorenc

Dušan Gorenc – Poldi si bom za vedno

zapolnil letošnjo zimo. Kot velik ljubitelj

športa in aktivni tekmovalec v kar nekaj

različnih panogah sem letos zadnjič tekmo-

val na sindikalnih igrah KNG Slovenije v

veleslalomu na Rogli. V kategoriji nad 55 let

sem zasedel 3. mesto. Zastopal sem sindikat

Krke, kjer se mi pred odhodom v pokoj

iztekajo zadnji meseci dela. Vesel sem bil, da

sem še zadnjič svoji organizaciji dal tisto, kar

so od mene kot smučarja pričakovali. Na

Kopah sem se udeležil tudi zadnje tekme

državnega prvenstva Slovenije v velesla-

lomu za poklicne gasilce, kjer sem 15 let

zastopal Krkino gasilsko enoto. Do letos sem

nanizal sedem zmag, štirikrat 2. in trikrat 3.

mesto. Letos sem dodal še zadnjo, 8. zmago

v kategoriji nad 50 let. Prijatelji gasilci širom

Slovenije so mi dejali, da sem zadnja leta

nepremagljiv in imeli so kar prav, saj sem jih

prehiteval za dve do tri sekunde. No, zdaj se

bom posvetil le še rekreativnemu smučanju.

Vesel sem, da v vsej svoji 50-letni smučarski

karieri nisem utrpel niti ene poškodbe.

Veselje spričo uspeha. Foto: Osebni arhiv.

15Nasvet za vas

Izkoristimo subvencijo za pašo!Stane Bevc, KGZS, Zavod NM

Ukrep se vlaga za vsako leto posebej ob

vložitvi zbirne vloge za kmetijske subven-

cije. Ob vložitvi subvencijske vloge kmet

vpiše vse živali, ki jih bo vključil v ukrep in

predvidi začetek in konec paše. Kmet mora

pred pašo opraviti koprološke analize in na

podlagi teh opraviti tretiranje proti zajedav-

cem. Za koprološko analizo moramo vzeti

vzorce blata in jih odnesti v laboratorij na

veterinarsko postajo ali laboratorij NVI v

Novem mestu. Vzamemo skupni vzorec

blata od največ 20 govedi. Od vsakega

goveda vzamemo približno eno žlico blata in

jo damo v posodico ali vrečko, ki jo opre-

mimo s podatki o lastniku živali, naslovom,

MID kmetije in datumom odvzema. Blato naj

bo čim bolj sveže. Posebej vzamemo vzorce

odraslih govedi (govedo nad šest mesecev)

in vzorce telet starih do šest mesecev.

Koprološka analiza blata mora biti oprav-

ljena vsaj 14 dni pred začetkom paše.

Če se v blatu ugotovi prisotnost zajedavcev,

je potrebno živali tretirati po navodilih vete-

rinarja. V primeru, da veterinar presodi, da

tretiranje ni smiselno ali da je mnenja, da je

bolje tretirati živali v poznejšem obdobju,

mora za to izdati pismeno mnenje, ki naj ga

rejec shrani. Prav tako mora rejec imeti

izvide koproloških analiz kot dokazilo za

opravljane analize. Vsa tretiranja živali

proti zajedavcem morajo biti izvedena pred

začetkom paše in vpisana v dnevnik veteri-

narskih posegov.

Voditi je potrebno dnevnik paše. Na poseben

obrazec vpisujemo na katerem GERK-u se

živali pasejo v določenem času. Žival lahko

prekine pašo zaradi bolezni, poškodbe,

telitve ali neprimernih vremenskih razmer,

vendar le za čas do 10 dni. Če je prekinitev

daljša, mora rejec to sporočiti na ARSKTRP

in za to žival ne dobi subvencije. Rejec, ki je

vključen v ta ukrep, mora opraviti tudi 4-

urno obvezno izobraževanje. Subvencija v

preteklem letu je znašala 53,40 evrov na

glavo velike živine, v tem letu se predvideva

enak znesek.

Kot že dve leti do sedaj, se bo tudi v letošnjem letu mogoče vključiti v ukrep dobrobit

goveda. V ta ukrep se lahko vključijo kmetije, ki imajo najmanj 2 GVŽ (glavi velike živine)

govedi (npr. 2 kravi) in jim nudijo neprekinjeno pašo vsaj 120 dni v času od 1. aprila in 15.

novembra.

IZMENJAVA SEMEN IN

SADIK

V soboto, 14. aprila ob 9. uri na

ploščadi pred KKC

To leto organiziramo izmenjavo malo

kasneje, in sicer iz razloga, da bomo do

tega datuma tudi že vzgojili kakšno

sadiko več, ki jo bomo lahko ponudili.

Ljubitelji vrtnarjenja, vljudno vabljeni!

VOŠČILO

Vsem občanom Dolenjskih Toplic želimo veliko dobrega,

številne uspehe in osebnega zadovoljstva v letu 2018, v

našem medsebojnem sodelovanju pa izvedbo zanimivih

vsebin in dogodkov Večgeneracijskega centra Skupaj, kar bo

obogatilo občanke in občane ter celotno občino.

VGC SKUPAJ VABI

na brezplačne delavnice in predavanja za vse generacije, ki

bodo tudi v letu 2018 potekali ob ponedeljkih in četrtkih ob

Brezplačne aktivnosti za vse generacije vsak

ponedeljek in četrtek, ob 17.00 v Kongresno

kulturnem centru Dolenjske Toplice.

V aprilu vas vabimo na ustvarjalne in preventivne

zdravstvene delavnice, predavanja s področja bralne in

družinske pismenosti ter načrtovanja kariere.

V pripravi so tudi tečaji učenja tujih jezikov in digitalne

pismenosti za starejše.

Objave dogodkov spremljajte na spletni strani občine.

Vabljeni k udeležbi.

Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na tel. številkah 05

907 57 12 ali 031 329 567 (Zvonka Potočar) in na e-naslovu

zvonka.potocar@ric-nm.si.

VGC SKUPAJ VABI V APRILU 2018

Foto-utrinek s počitniških aktivnosti za otrok

16 Nasvet za vas

Veste, je vse se pri vas doma skriva azbest? NIJZ, Center za zdravstveno ekologijo

Kje v bivalnem okolju najdemo azbest?

V preteklosti smo izdelke, ki vsebujejo azbet,

zelo veliko uporabljali, zato ga danes še vedno

najdemo marsikje. Z različnimi gradbenimi in

izolacijskimi materiali smo ga vgrajevali v

številne zgradbe, tako javne, kot zasebne, ki so

bile zgrajene pred prepovedjo proizvodnje in

prodaje azbestnih izdelkov, še zlasti med leti

1960 in 1980. Najpogosteje ga tako še vedno

najdemo v strešnih kritinah (salonitkah), fa-

sadnih, stenskih, stropnih izolacijskih ploščah,

ometih, vinilnih toplih podih, vinas ploščicah,

termoakumulacijskih pečeh, izolacijah za

grelnike in cevi za toplo vodo, kitih za okna,

lepilih, polnilih itd. ter kot nepravilno odvrže-

ne odpadke.

Azbest, ki se nahaja v materialih in izdelkih, je

varen, dokler so ti nepoškodovani. Njihova

življenjska doba pa se izteka. Materiali posta-

nejo nevarni takrat, ko se zaradi dotrajanosti,

poškodovanosti ali zaradi neprimernega

ravnanja začnejo luščiti, lomiti, drobiti, razpa-

dati v prah in se azbestna vlakna začnejo

sproščati v zrak.

Azbestna vlakna so rakotvorna! Njihovo

vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za

zdravje. Azbestna vlakna, ki pridejo v pljuča,

povzročajo brazgotinjenje tkiva (fibrozo) in

lahko vodijo do nastanka raka. Dokazano je, da

azbest povzroča pljučnega raka, raka prsne in

trebušne mrene (maligni mezoteliom) ter raka

grla in jajčnikov. Povezujejo ga tudi z nas-

tankom nekaterih drugih rakov. Pri kadilcih se

tveganje za nastanek pljučnega raka, poveza-

nega z azbestom, močno poveča.

Izpostavljenost azbestnim vlaknom je treba v

čim večji meri preprečiti. Vlaknatih delcev s

prostim očesom ne vidimo in nimajo vonja,

tako jih lahko vdihavamo, ne da bi se tega

zavedali. Na splošno velja: večja je izpostav-

ljenost, večja je možnost za nastanek škodljivih

učinkov na zdravje.

Kje in kdaj smo azbestnim vlaknom v

domačem okolju najbolj izpostavljeni?

V zelo nizkih koncentracijah so azbestna

vlakna lahko prisotna skoraj povsod v okolju.

Večje koncentracije vlaken v zraku nastajajo

tam, kjer imamo dotrajane azbestne materiale,

ki se luščijo in drobijo, ko jih uporabljamo ali

delamo z njimi:

ź če se vlakna sproščajo iz dotrajanih azbes-

tnih materialov, ki so še v uporabi (npr. v

starejših hišah in stanovanjih iz poškodo-

vanih stenskih plošč ali ometov, zdrobljenih,

odluščenih izolacijskih oblog cevi, poško-

dovanih in natrganih talnih oblog...);

ź v bližini starih salonitnih plošč, ki se lomijo,

luščijo in drobijo: na strehah hiš, garaž,

nadstreškov, pesjakov, ut... ali že odrabljenih

in shranjenih plošč za morebitno nadaljnjo

uporabo, ali odvrženih v naravi. Ponekod z

zdrobljenimi odpadnimi ploščami nasipa-

vajo dvorišča in poti, kar je nevaren vir

azbestnih vlaken in ni dovoljeno;

ź v bližini nepravilno odloženih azbestnih

odpadkov na legalnih ali divjih odlagališčih.

Največje koncentracije vlaken v zraku nasta-

jajo pri obnovitvenih delih v starejših hišah in

stanovanjih, v katerih so vgrajeni azbestni

materiali ter pri rušenjih takih objektov.

Najnevarnejši pri tem so postopki, kot so

vrtanje, žaganje, razbijanje, brušenje ipd. Če

taki posegi niso opravljeni strokovno, se velike

količine prahu in azbestnih vlaken sprostijo v

zrak, kjer potem ostajajo v okolici in tudi v

notranjosti objektov še dalj časa po končanem

delu. Pri teh delih so predvsem izpostavljeni

poklicni delavci. Še bolj pa so izpostavljeni

ljudje, ki se takih del lotevajo sami in so brez

ustreznega znanja in opreme. Izpostavljeni so

tudi ljudje v okolici (družina, sosedje, mimo-

idoči).

Delo z azbestnimi materiali naj izvajajo le

izvajalci, ki so strokovno usposobljeni in

ustrezno opremljeni oziroma imajo

ustrezna dovoljenja.

Na spodnjem naslovu boste lahko dobili več

informacij o varnem delu z azbestom in

seznam ustreznih strokovnjakov:

GZS, Zbornica gradbeništva in industrije

gradbenega materiala:

https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_

industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Zak

o n o d a j a - s - p o d r o % C 4 % 8 D j a -

gradbeni%C5%A1tva/Varnost-in-zdravje-pri-

delu/Delo-z-azbestom

Če načrtujemo vzdrževalna dela v starejših

hišah in stanovanjih ali rušenja, se pred

pričetkom dela prepričajmo, ali je kje prisoten

azbest. Če je, ne delajmo sami, ampak prepus-

timo delo pooblaščenim izvajalcem, uspo-

sobljenim in opremljenim za delo z azbestnimi

materiali.

Kako prepoznati materiale, ki vsebujejo

azbest?

Z izjemo starih strešnih azbestnih plošč

(salonitk) na pogled težko ugotovimo, ali je

azbest v materialu prisoten, ali ne, razen, če ni

označen. Če nismo prepričani, da material ali

izdelek vsebuje azbest, se prisotnost azbestnih

vlaken lahko ugotovi s preiskavo vzorca v

laboratoriju. Če sumimo, da bi material lahko

vseboval azbest, za preiskavo pa se nismo

odločili, moramo ravnati tako, kot da gre za

azbestni material.

Azbestnih odpadkov (tudi na videz

uporabnih azbestnih plošč) ne smemo

ponovno uporabljati. Prav tako jih ne

smemo uporabljati za nasipanje poti,

dvorišč, zasipanje jam, kar se pri nas, žal,

pogosto dogaja.

Izpostavljenost azbestnim vlaknom je treba v

čim večji meri preprečiti. Vsaka izpostavljenost

azbestu je lahko nevarna za zdravje in treba je

narediti vse, da do nje ne pride.

Več o azbestu lahko preberete na spletni strani

N a c i o n a l n e g a i n š t i t u t a z a j a v n o

zdravje/Področja dela/Moje okolje/Bivalno

o k o l j e : A z b e s t v n a š e m o k o l j u

(http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-

okolje/bivalno-okolje).

Azbest je še vedno zelo prisoten v našem okolju. Zaradi odlične toplotne in zvočne izolacije,

odpornosti na visoke temperature, kislino, vlago, korozijo, smo ga uporabljali v različnih izdelkih

na področju industrije, gradbeništva, prometa in tudi drugje. Vendar pa je škodljiv za zdravje

ljudi, zato je njegova proizvodnja in prodaja v Sloveniji že več kot 20 let prepovedana.

17Naravna dediščina

Razkrita skrivnost jame na Cvingerju Marko Pršina, Jamarski klub Novo mesto

Na naslednjo pisno obravnavo je jama

čakala vse do časa po osamosvojitvi Slo-

venije. Takrat je namreč Andrej Hudoklin v

prispevku za Naše jame objavil kratek

pregled do tedaj znanega dogajanja z

obravnavano jamo. Ena izmed njegovih

ugotovitev je bila, da je nasutje nastalo po

drugi svetovni vojni, kar so potrdili tudi

ostanki eksplodiranih minskih teles. Poleg

tega, da je v njem zabeležil pripovedi, ki so o

jami in njenih skrivnostih krožile med

domačini, je prispevek zanimiv tudi iz

gledišča zgodovine našega kluba. Odprava v

našo mistično jamo je bila namreč njegova

prva ekskurzija v dolenjsko podzemlje,

priložnostna oprema pa kar »sveče s

pokopališča« in »vrv iz nevemčigavega

hleva« (Hudoklin, 1991).

Jamarske raziskave

V uradno jamarsko evidenco je Cvinger

vstopil leta 1982 – tj. v času ponovnega

vzpona delovanja našega kluba, ki smo ga

zaznamovali predvsem jamarji iz Dolen-

jskih Toplic. Okoličanom dobro znana jama

je bila med njihovimi začetnimi jamarskimi

cilji. Dne 20. marca 1982 so jo tako prvi

obiskali, dokumentirali in registrirali brata

Robert in Zdravko Bučar ter Andrej

Hudoklin. Danes obravnavani jami na

Cvingerju družbo delata še Brezno pri

obzidju na Cvingerju (kat. št. 5838) z

datumom prve ekskurzije 5. maj 1984 ter

Rudolfovo brezno na Cvingerju (kat. št.

5591) z datumom prve ekskurzije 18. marec

1989.

Brezno je mladim raziskovalcem očitno

Mülnerjevi risbi lege Cvingerja ter obzidja v tlorisu in prerezu.

V zborniku Jamarskega kluba Novo mesto Dolenjski kras 7 je objavljen obširen prispevek o topliškem Cvingerju, ki ga v Vrelcu predstavljamo po delih.

dovolj razburkalo jamarsko domišljijo, saj

smo se topliški jamarji k njemu redno

vračali. Še bolj kot nas jamarje, so

cvingerske skrivnosti pritegnile arheologe

– vse do te mere, da smo družno poskušali

očistiti nasut čep, ki zapira nadaljevanje. Če

bi nam to uspelo, bi s tem potrdili Müll-

nerjevo skico … Čas prvih jamarskih

raziskovanj je bil nadvse pester, zato bo

zgoščen vpogled v jamarski kataster za

marsikoga zanimiv.

20. marec 1982, zapisnik terenskih

ogledov

Vhod je v obliki pravokotnega trikotnika (2

x 2,5 metra); na SV strani se strmo spusti do

globine 6,5 metra, na jugozahodni strani pa

se podaljša za 1,3 metra in poglobi za en

meter; dno jame je iz podornega kamenja in

vejevja, kar je tudi ovira za nadaljnje 3prodiranje; čep zavzema približno 5–10 m

nasipanega materiala; o jami krožijo bajke

– jama naj bi bila mnogo globlja, z daljšimi

hodniki, ki se odpirajo v globino in vodijo do

bližnjega gradu Rožek nad Podturnom; rovi

naj bi bili polni skrivnosti in bogastva; do

dna brezna je pred drugo svetovno vojno

prišel Topličan Zupanc, ki je na dnu našel

coklo, oblito z zlatom; bila je last menihov,

ki so tu živeli. Pomenljiv je še podatek, da se

je brezno zasulo po koncu druge vojne,

vzrok pa je neznan.

16. in 22. avgust 1986, dopolnilni zapisnik

V sodelovanju z Zavodom za varstvo

naravne in kulturne dediščine Novo mesto

smo se pod vodstvom arheologa Boruta

Križa vključili v arheološke raziskave;

organizirali smo odkopavanje nasutja, ki

zapira vhod v nižje dele jame; pred začet-

kom del je bila globina do vrha nasipnega

stožca okoli 5 metrov; nasutje tvorijo večje

podorne skale, ki so se porušile iz vhodnega

dela; odstranili in izvlekli smo precej

materiala in jamo poglobili za dva metra;

večje skale, ki jih nismo mogli izvleči, so

začele groziti; postalo je nevarno in s ko-

panjem smo prenehali; v globlje dele jame

bo mogoče priti le s predhodno generalno

odstranitvijo vsega nasutja.

Avgust 1987, dopolnilni zapisnik3Odkopali in izvlekli smo še okoli 7 m

materiala, s čimer smo prišli še 4 metre

nižje; podorni material še vedno zapira

nadaljevanje.

Prispevek se nadaljuje v prihodnji številki

Vrelca.

Pojasnjevalna tabla arheološke poti Cvinger ob delno rekonstruiranem obzidju.

18 Razpisi

Na osnovi 5. in 6. člena Pravilnika za vrednotenje

programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini

Dolenjske Toplice (Ur. l. RS, št. 124/08), Odloka o

proračunu Občine Dolenjske Toplice za leto 2018

(Ur. l. RS, št. 6/17 in spremembe) in Letnega

programa kulture v Občini Dolenjske Toplice za leto

2018, Občina Dolenjske Toplice objavlja

Javni razpis

za sofinanciranje programov

ljubiteljske kulturne dejavnosti v

letu 2018

1. Naročnik: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg

4, 8350 Dolenjske Toplice

2. Predmet javnega razpisa in okvirna višina

sredstev:

ź redna dejavnost registriranih kulturnih društev

(2.500,00 €),

ź programi ljubiteljske kulturne dejavnosti

(12.000,00 €) in

ź izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje

ljubiteljske kulturne dejavnosti (500,00 €).

3. Pogoji, katere morajo izpolnjevati izvajalci

programov:

ź da kulturne programe izvajajo na območju

Občine Dolenjske Toplice,

ź da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih,

da imajo svoj sedež v Občini Dolenjske Toplice in

imajo v svoji dejavnosti registrirano kulturno

dejavnost, samostojni kulturni ustvarjalci

morajo imeti stalno prebivališče v Občini

Dolenjske Toplice,

ź da imajo urejeno evidenco članstva in evidenco o

plačani članarini,

ź da izvajajo kulturne programe najmanj eno leto,

ź da je prijavi na javni razpis priložen zapisnik

občnega zbora članov društva s poročili, bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto

ter plan dela za tekoče leto;

ź da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi,

ź da vodijo evidenco o vajah in nastopih,

ź da vsaj enkrat letno v Občini Dolenjske Toplice

pripravijo in izvedejo samostojno kulturno

prireditev, da sodelujejo pri izvajanju občinskega

programa kulturnih aktivnosti,

ź da ob prvi prijavi na javni razpis po zgoraj

navedenem pravilniku predložijo kopijo statuta

društva in da nato ob vsaki spremembi statuta

predložijo tudi kopijo sprememb.

4. Merila za izbor izvajalcev: Pri izbiri programov,

prireditev in projektov se upoštevajo naslednji

osnovni kriteriji: redno in kvalitetno delo društva,

delež sredstev iz občinskega proračuna glede na

celotne prihodke preteklega leta, za izvedene

samostojne prireditve se štejejo vse prireditve,

organizirane in izpeljane na območju Občine

Dolenjske Toplice v trajanju najmanj 45 min, število

vaj, honorar mentorju predstavlja nagrado mentor-

ju, izobraževanje mentorja in strokovno literaturo,

programski stroški so vezani na izvedbo programa

(note, oblačila, rekviziti, tehnična oprema, inštru-

menti…), materialni stroški predstavljajo stroške

elektrike, ogrevanja, administracije…, vrednoti se

samo aktivne člane. Našteti kriteriji se točkovno

ovrednotijo. Sofinanciranje je do višine predvidenih

sredstev v sprejetem letnem programu za kulturo v

Občini Dolenjske Toplice. Medsebojna razmerja med

izvajalcem in naročnikom se uredijo s pogodbo.

5. Obdobje, do katerega bodo dodeljena sredstva

izplačana: do 31. 12. 2018.

6. Način oddaje in rok za prijavo na razpis: Vloge

oz. prijave morajo biti na naslov naročnika oddane

na obrazcih naročnika do četrtka, 3. maja 2018, v

zaprti kuverti z naslovom vlagatelja in oznako: »NE

ODPIRAJ – VLOGA RAZPIS KULTURA 2018«.

7. Odpiranje in obravnava vlog oziroma prijav

ter obveščanje o izboru: Oddaja vloge pomeni, da

se prijavitelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji

razpisa. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog

pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso

bile popolne, da jih dopolnijo v roku, ki ne sme biti

daljši od 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ne

dopolni, se zavržejo. Komisija bo popolne vloge

vrednotila v skladu s sprejetimi merili in predlagala

programe, izvajalce ter predvideno višino sredstev

sofinanciranja. Prijavitelji bodo o izboru obveščeni v

roku 45 dni od datuma za oddajo vloge.

8. Razpisna dokumentacija in informacije:

Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani

vlagatelji dvignejo v času uradnih ur v sprejemni

pisarni Občinske uprave Občine Dolenjske Toplice,

Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, na voljo pa je

tudi na internet strani občine: www.dolenjske-

toplice.si. Informacije in pojasnila glede razpisa

posreduje Majda Gazvoda, 07 38 45 191,

majda.gazvoda@dolenjske-toplice.si.

Številka: 610- 2/2018(0106)-1

Dolenjske Toplice, 15. 3. 2018

Župan

Občine Dolenjske Toplice

Jože Muhič

Na osnovi 8. in 9. člena Pravilnika o sofinanciranju

letnega programa športa v Občini Dolenjske

Toplice (Ur. l. RS, št. 124/08 in spremembe), Odloka

o proračunu Občine Dolenjske Toplice za leto 2018

(Ur. l. RS, št. 6/17 in spremembe) in Letnega

programa športa v Občini Dolenjske Toplice za leto

2018, Občina Dolenjske Toplice objavlja

Javni razpis

za sofinanciranje letnega programa

športa v letu 2018

1. Naročnik: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski

trg 4, 8350 Dolenjske Toplice

2. Predmet javnega razpisa in okvirna višina

sredstev:

ź Interesna športna vzgoja otrok in mladine

9.300,00

ź Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v

kakovostni in vrhunski šport

6.900,00

ź Kakovostni in vrhunski in šport

5.500,00

ź Športne, rekreativne prireditve in rekreativne

lige

3.300,00

ź Izobraževanje, usposabljanje in

izpopolnjevanje strokovnih kadrov

500,00

ź Športna rekreacija in šport starejših

3.500,00

ź Delovanje športnih društev

3.000,00

3. Pogoji, katere morajo izpolnjevati izvajalci

programov:

ź da imajo sedež v Občini Dolenjske Toplice in

tam tudi delujejo;

ź da so registrirani za opravljene športne

dejavnosti, društvu, ki je ustanovljeno na novo

se sredstva zagotovijo po realizaciji programa;

ź da imajo zagotovljene materialne, prostorske,

kadrovske in organizacijske možnosti za

uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;

ź da imajo urejeno evidenco članstva oziroma

evidenco o udeležencih programa, plačano

članarino, kolikor so organizirani v skladu z

Zakonom o društvih;

ź da društvo ob prijavi na javni razpis posreduje

zapisnik zbora članov društva s poročili za

preteklo leto, plan dela za tekoče leto ter

podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega

izida;

ź da vodijo evidenco o vadbi, ki mora vsebovati:

datum, čas trajanja vadbe, poimenski seznam

članov vadbene skupine, evidenco o njihovi

prisotnosti ter ime in priimek vodje skupine, ki

za vsak dan vadbe posebej s podpisom potrjuje

resničnost podatkov;

ź da ob prvi prijavi na javni razpis po zgoraj

navedenem pravilniku predložijo kopijo statuta

društva in da nato ob vsaki spremembi statuta

predložijo tudi kopijo sprememb.

4. Merila za izbor izvajalcev: Pogoji in merila so

sestavni del razpisne dokumentacije. Osnovni

kazalci razširjenosti posamezne športne panoge so:

število članov s plačano članarino, število registri-

ranih tekmovalcev, kazalci uspešnosti pa uvrstitev

na mednarodnih tekmovanjih in državnem prven-

stvu. Programi izvajalcev se točkovno ovrednotijo.

Sofinanciranje je do višine predvidenih sredstev v

sprejetem letnem programu športa v Občini

Dolenjske Toplice. Medsebojna razmerja med

izvajalcem in naročnikom se uredijo s pogodbo.

5. Obdobje, do katerega bodo dodeljena

sredstva izplačana: do 31. 12. 2018.

6. Način oddaje in rok za prijavo na razpis: Vloge

oz. prijave morajo biti na naslov naročnika oddane

izključno skladno z navodili in na obrazcih

naročnika do četrtka, 3. maja 2018, v zaprti

kuverti z naslovom vlagatelja in oznako: »NE

ODPIRAJ – VLOGA RAZPIS ŠPORT 2018«.

7. Odpiranje in obravnava vlog oziroma prijav

ter obveščanje o izboru: Oddaja vloge pomeni, da

se prijavitelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji

razpisa. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog

pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge

niso bile popolne, da jih dopolnijo v roku, ki ne sme

biti daljši od 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih

vlagatelj ne dopolni, se zavržejo. Komisija bo

popolne vloge vrednotila v skladu s sprejetimi

merili in predlagala programe, izvajalce ter

predvideno višino sredstev sofinanciranja. Prija-

vitelji bodo o izboru obveščeni v roku 45 dni od

datuma za oddajo vloge.

8. Razpisna dokumentacija in informacije:

Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani

vlagatelji dvignejo v času uradnih ur v sprejemni

pisarni Občinske uprave Občine Dolenjske Toplice,

Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, na voljo pa je

tudi na internet strani občine: www.dolenjske-

toplice.si. Informacije in pojasnila glede razpisa

posreduje Majda Gazvoda, 07 38 45 191 majda.

gazvoda@dolenjske-toplice.si

Številka: 671-2/2018-1

Dolenjske Toplice, 15. 3. 2018

Župan

Občine Dolenjske Toplice

Jože Muhič

19Kod in kam

Za vse dogodke, ki se odvijajo v Veliki dvorani KKC Dolenjske Toplice si je potrebno zagotoviti vstopnico. Vstopnice za ogled predstav lahko dobite na blagajni KKC Dolenjske Toplice. Vstopnice lahko rezervirate preko telefona 07 384 51 88 ali e-pošti tic@dolenjske-toplice.si. Vse rezervirane vstopnice morate dvigniti najkasneje eno uro pred dogodkom.

Letošnji marec je med drugim zaznamovalo tudi obilno sneženje, začetek

astronomske pomladi je bil povsem zimski; številni so zimske radosti lovili

v svoje objektive, iz snega so nastajale pravcate bele umetnine. Fotografije

snežakov nam je poslala družina Frkat, Sonja Šenica pa fotografijo konjev s

sanmi in potnikoma. V prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da je fant pri

snežni mojstrovini v obliki morskega psa Nejc Turk, pravilno je Nejc Cesar.

Za pomoto se iskreno opravičujemo.

Še naprej ste tudi vi vabljeni, da pošiljate svoje foto utrinke, pošljite nam jih

preko elektronske pošte na naslov vrelec.dt@gmal.com.

Moj foto utrinek