Vsaka francoska pokrajina ima svojo specialiteto, po kateri je znana. Najbolj znana je sir.

V pripravi svojih jedi Francozi poredko uporabljajo svinjsko ali katerokoli drugo živalsko mast. Kadar je za pripravo jedi potrebna maščoba uporabljajo olje ali maslo. Francoska kuhinja je zanimiva zaradi svoje raznolikosti, ki se odraža v sami geografski barvitosti. Vsaka pokrajina ponuja svoje specialitete. Za pripravo različnih jedi uporabljajo širok spekter sestavin. Delikatesa francoske kuhinje so žabji kraki in polži.

Zajtrk predstavlja lažji obrok dneva. Navadno je to croissant s skodelica kave ali čaja. Francozi kosijo v restavracijah in kantinah. Pomembnejši obrok v dnevu predstavlja večerja, ki je sestavljena iz treh ali štirih obhodov in vsebuje predjed, glavno jed, sire in sladico. Čas izkoristijo za druženje in sproščanje. Vsaki dobri jedi se prileže dobro vino, česar se Francozi zavedajo. Poznajo mnogo vrst odličnih vrhunskih vin, šampanjcev in konjakov, ki dopolnjujejo bogati renome te kuhinje.

BENEDIKTINEC Benediktinec je značilna francoska pijača, ki jo še vedno izdelujejo po starem receptu, ki si ga je izmislil neki menih, leta 1510. Neogotska palača Bénédictine iz 19. stoletja sicer ni več glavno proizvodno središče, vseeno pa si popotniki lahko v kraju ogledajo staro žganjarno in kleti, kjer liker zori v hrastovih sodih.

CAMEMBERT Je slavni in nič manj slastni normandijski sir, je blažja različica smrdljivega sira z imenom Pont-l´Evêque. Camembert sedaj izdelujejo po vsej Franciji s posnemanjem pravega.

MASTNE OSTRIGE Béllons de Béllon (beloni iz Béllona) so izvrstna na vrhu francoskih jedilnih listov kot začetna jed, ki obeta »poln krožnik užitkov«. Beloni so najbolj cenjene ostrige. Ustje reke Béllon, ki se ob morju izliva v Aven, je njihovo tradicionalno, a ne edino nahajališče. Od tod tudi razlikovanje med beloni iz Béllona in drugimi beloni.

ŠAMPANJEC Apnenčasta skala, na kateri stoji Reims, je zelo luknjičava, skoraj tako, kot švicarski sir, s kilometri in kilometri neskončnih jam, ki so idealno okolje za proizvodnjo in shranjevanje najsilovitejšega izdelka pokrajine Šampanje. Način, kako šampanjec pridobi svojo iskrivost, je skoraj po naključju odkril menih Dom Pérignon. V 17. stoletju.