Vtikač

Letnik 13, številka 1

November 2015

Izdaja: Gimnazija Bežigrad

Urednik: Svit Komel

Grafično oblikovanje: Daniel Azaz, Lea Loti Škrjanc, Tjaša Šinkovec

Naslovnica: Polona Mertelj, pobarvali otroci iz vrtca Mojca

Mentorica: Mojca Osvald

Tisk: Birografika Bori d.o.o

ISSN: 1580 - 4798

KazaloBeseda urednika 2Feminizem ni obvezen, je pa nujen 3To je moje mesto! 6September - mesec protestov 9OdgovorNI čakanje 12Reforma mature in obrambe 15Poročilo z mejnih prehodov 17

Dobovski smetarji 18Čez vse meje 21

Študentska Iskra 24Jeremy Corbyn- Champion of the People or Socialist Wannabe? 28Transgene maščobe 30Nas brigajo reklame? 32[Vpiši naslov] 34Surfati na Portugalskem ali žurati na Krfu 36Kreteni obiščejo Kreto 41How I hitchhiked to Poland 44Svinjski Sziget 48Shakespeare Schools Festival 51Internacionalna gensko modificirana mašina 54Sloni so zakon! 57Misija Mumbaj: USPELA! 59SEBA RAZKRIVA 62Kaj narediti, če si se v šolo pripeljal z biciklom 64Dogodivščine viteza Hašimirja 65

2

Kaj sploh pomeni Vtikač? Smo mi vtikači, ker se vtikamo v raznorazne teme, raz-predamo in pišemo o njih? Ali pa pomeni, da svoje misli priklopimo in se nam posveti kakšna ideja, kot neko sonce? Morda pa ta beseda označuje nekaj bolj preprostega, za kar ni potrebno filozofsko razmišljanje. Mogoče so začetniki tega časopisa, naši oča-ki, sedeli v učilnici in se spraševali, kako naj poimenujejo novo ustvarjeno glasilo, ko je eden izmed njih zagledal v kotu vtičnico in se odločil, da je to dovolj plemenit objekt, da postane ime nečesa takšnega, kot je bežigrajski šolski časopis. Ostali so mu ugovarjali in trdili, da je bolj pomem-bno tisto, kar vtakneš v vtičnico kot vtičnica sama. Ker pa so predvideli, da kabel jeseni 2015 ne bo omogočil novemu uredniku, da se vanj vtakne, so se raje odločili za povsem drugo besedo – Vtikač. Predmet, ki ni vtičnica, a hkrati ne more biti obravnavan izven vtaknjenosti vanjo. Je popolna celota: spojek med virom in porabnikom, žensko in moškim (čeprav ne brez spolne asimetrije), naravo in druž-bo, dijakom in njegovo okolico. Prav to omogoča vsem dijakom, ki se vtikajo, da so tudi vtaknjeni v neko obče vtikališče, ki osmisli celoten proces vtikanja. Torej, bralec, v roki držiš prvo letošnjo edicijo te popolne celote, zbirko vseh vtaknjenih vtikanj. Naj se te dotaknejo. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujem vsem piscem, ki ste zabeležili svoja vtikanja, oblikovalcem, ki ste jih staknili skupaj v popolno celoto, in stvariteljici

naslovnice, ki je celoti narisala obraz. Brez vas ne bi bilo Vtikača.

Svit KomelBESEDA UREDNIKA

Vir

za sl

ike:

Pow

er p

lugs

and

sock

ets .

[int

erne

t]. [c

itira

no 8

. 11.

201

5. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttps:/

/en.

wik

iped

ia.o

rg/w

iki/A

C_p

ower

_plu

gs_a

nd_s

ocke

ts.

3

Pred nekaj dnevi sem se na hladen večer zaklepetala s prijatelji in čisto slučajno smo se zapletli v pogovor o položaju žensk danes. »Seveda sem feministka,« sem rekla in še v istem trenutku začu-tila nekakšen neprijeten občutek tesnobe. »Feminizem se mi zdi še vedno nujno potreben,« sem nadaljevala in zdelo se mi je, da ustvarjam napeto vzdušje. Nisem se motila. Večina navzočih je zavi-la z očmi ali pa rahlo posmehljivo zmajala z glavo. Pogledala sem naokoli in iskala privržence svoje

ravno izrečene izjave. »Ženske ne potrebujemo feminizma,« me je naenkrat presenetil prijateljičin glas, »nismo žrtve - zdaj smo enakovredne«. Za nekaj trenutkov sem obnemela. Strmela sem v njene živo rdeče našminkane ustnice, tanke najlonke, zaradi česar je drgetala, ter čevlje s peto, v katerih je, kot

je dejala sama, s težavo hodila. Ja, 17-letnica, ki je to jutro iz-brala obleko, v kateri izgleda bolj privlačno, ne pa toplo in udobno obleko, je trdila, da ženske niso »žrtve« družbenega pritiska. Dekle, katerega videz je kričeče sporočal: »Želim ugajati!«, je ver-jelo v enakost spolov. Obnemela sem nad ironijo.Prepričani smo, da živimo v svetu, kjer smo si moški in ženske enakovredni. Pa vendar, če le nismo našega mišljenja popolno-ma prilagodili družbi, lahko na vsakem koraku vidimo dokaze, ki izpodbijajo to trditev do take mere, da me vseprisotno prepričanje o enakovrednosti moških in žensk spravlja v smeh. Lahko rečemo, da smo ženske enakopravne, kdor pa zagovarja našo enakovrednost, je spregledal ostale vidike družbe, kjer so ženske še vedno podvržene svoji zgodovinski vlogi. Verjamem, da za neenakovrednost žensk obsta-jata dva vzroka: ZGODOVINA in KAPITALIZEM.

ZGODOVINAZgodovino zatiranja žensk lah-ko skoraj enačimo z zgodovino človeštva. Gledanje na žensko kot na »stroj za rojevaje otrok«, šibkejši spol, ki za svoje preživetje potrebuje moža, dojemanje žensk

kot iracionalnih in čustvenih bitij, ki se niso sposobna razumno odločati glede političnih zadev, sega daleč nazaj skoraj do samega začetka človeštva ter se je končalo ... pred nekaj desetletji. Dojeman-je, ki ga danes pojmujemo kot seksistično, je globoko zakorenin-jeno v naši družbi in v naši kultu-ri. Nesmiselno bi bilo zagovarjati, da je zakonodaja, ki je bila spre-menjena pred nekaj desetletji,

izkoreninila seksizem, katerega vseprisotnost je skozi tisočletja narekovala družbeno, družinsko in politično življenje prav vsakega posameznika. Kljub pravnim spremembam in spremembam našega racional-nega mišljenja o vlogi žensk se navade in sprejemanje te iste vloge ne spreminjajo tako hitro. Vem, da tako nenadne spremembe družbene mentalitete ne morem

Ula Nikolaja RatajecFeminizem ni obvezen, je pa nujen

Zgodovino zatiranja žensk lahko skoraj enačimo z

zgodovino človeštva

Vir

za sl

ike:

Las

tni.

4

Vir

: Cur

tis, A

. (20

02).

The

Cen

tury

od

the

Self:

Hap

pine

ss M

achi

nes,

doku

men

tarn

i film

, RD

F Te

levi

sion.

pričakovati ne od sebe ne od drugih. Kar pričakujem od vsa-kega posameznika, pa je zavedan-je, da si moški in ženske nismo enaki, zavedanje, da smo vsi še danes podvrženi nepravičnim zgodovinskim vlogam, in ključno, v slehernem posamezniku želim videti željo, da bi se spremenile zgodovinske definicije moškosti in ženskosti, v katere smo vklenjeni še danes. Od drugih torej pričaku-jem boj proti krivičnostim, ki jih še nismo odpravili, ne pa spre-jemanje le-teh. Od ljudi pričaku-jem, da zahtevajo naslednji korak, ki vodi do resnične enakosti spolov, ne pa, da se ustavijo po prvem koraku (enakih zakonih za moške in ženske) in mislijo, da so prispeli na cilj. Od ljudi pričaku-jem, da dojemajo enakopravnost kot to, kar v resnici je: pogoj za enakovrednost, ne pa enakovred-nost sama. Enaki zakoni niso končna zmaga, so le prva dobljena bitka v boju za enakost spolov. In tega boja ne bijemo ženske proti moškim, marveč ženske in moški združeni proti obremenjujočim spolnim

vlogam, ki so zakoreninjene v naši kulturi, in proti tistemu, ki se s temi vlogami okorišča in jih posledično želi ohraniti - proti kapitalizmu, seveda.

C(r)APITALISMOh, kapitalizem. Notranjo kon-tradiktornost in ostale absurd-nosti tega družbenega sistema bom pustila na strani, zaenkrat si zapomnimo tole: v kapitaliz-mu smo najprej potrošniki, šele potem smo ljudje. Kot to prikaže Adam Curtis (The Century of the Self: Happiness Machines), trenutni družbeni sis-tem od nas želi, da bi potrošili čim več denarja, zato si prizadeva ne le, da bi kupovali stvari, ki jih po-trebujemo, marveč tudi tiste, ki jih ne. Kapitalisti so zato iznašli način oglaševanja, ki bi v ljudeh zbudil željo po nečem, česar v resnici ne potrebujejo. Odgovor so našli v takrat razvijajoči se psihoanalizi, katere začetnik je bil Sigmund Freud, ter so oglaševanje, ki je prej želelo potrošnika prepričati na podlagi logičnih argumentov in je ciljalo na posameznikovo

racionalno mišljenje, sprevrgli v manipulativno zavajanje, ki ni osredotočeno na potrošnikovo zavest, marveč vpliva na njegova čustva, podzavestno in nezavedno, nad čimer pa po-trošnik nima nadzora. Oglaševan-je ima torej moč, da skrivoma do velike mere kroji naše koncepte sreče, ljubezni, normalnosti ... Vključno z našim konceptom o ženskosti in moškosti. Priložene fotografije, ki sem jih posnela v manjši trgovini blizu mojega doma, predstavljalo le majhen del široke palete izdelkov, ki jih oglašujejo ženska telesa.Fotografije žensk, ki pozirajo v seksi položajih, ključno vplivajo na naše podzavestno dojemanje žensk. Seveda ne trdim, da želijo ljudje, ki oglašujejo svoj izdelek, s sliko zapeljive, pomanjkljivo oblečene ženske, naš spol zaniče-vati. Verjamem, da so pri vsem tem početju enako nedolžni, kot smo nedolžni potrošniki - vsi namreč počnemo, kar mislimo, da moramo početi glede na našo vlogo v kapitalizmu. Potrošniki trošijo in kapitalisti prodajajo. Pa vendar, kljub temu da reklame nimajo višjega namena od proda-je, imajo vse prej kot nedolžne posledice. Že zgoraj sem omenila, da oglaševanje potuhnjeno kroji naše koncepte, vključno s koncep-tom ženskosti ... In kakšno definicijo ženske postavlja naša družba s tem, ko nas z vseh strani posiljuje s podobami idealnih, vedno privlačnih žensk, vse zato, da bi iz našega samozavračanja in želje po doseganju neuresničljive-ga ideala izmozgala več denarja? Sledeč našemu družbenemu sis-temu, moramo biti ženske vedno

5

privlačne za moške. Privlačne so ženske, ki sesajo, brišejo mizo, ali pa tiste, ki so uspešne direk-torice. Ženska mora biti vedno čim bolj privlačna, saj bo le tako ujela moškega. Naša družba nam sporoča, da se vrednost ženske meri predvsem po njeni sposob-nosti, da ugaja moškim, s čimer zanemari vse ostale vidike ženske kot samostojne osebnosti. To razjasni primer moje prijateljice iz prvega odstavka, ki je verjela v enakovrednost žensk na racionalni ravni, v njeni podzavesti pa je verjela prav v ‘’kapitalistično’’ definicijo ženske in je želela s svojim videzom ugajati. O potrebi, ki je bila na videz avtentična, ni globje premislila, če bi, bi prišla do naslednje resnice: potreba po ugajanju ni njena lastna želja, temveč želja, ki jo je globoko vanjo zasadil kapitalizem, da bi jo preprogramiral v dobro potrošni-co, in s tem ohranil sam sebe.Drugi sklep o ženskah, ki nam ga podaja potrošniška družba s svo-jim oglaševanjem, je morda še bolj zaskrbljujoč kot prvi. Ni povezan s tem, kako posamezna ženska dojema sama sebe, marveč s tem, kako jih zaradi konstantnega povezovanja s spolnostjo dojema-jo drugi. Ženske so na izdelkih vseh vrst, od tistih, ki so namen-jeni ženskam, do tistih, ki so namenjeni moškim ali pa vsem, prikazane kot telo, ki namiguje na seks. Ravno ta vseprisotna povezava ženske in spolnosti v naši družbi pa ohranja dojeman-je ženske, ki je bilo razširjeno v preteklosti; ženska zaradi stalnega povezovanja s spolnostjo začne poosebljati le-to. Enačenje ženske s seksom do neke mere odraža-

jo tudi naši zakoni. Na mestnih plažah naj bi ženske nosile zgornji del kopalk. Zakaj? Zakaj je moški brez majice družbeno sprejem-ljiv, ženske pa naj bi svoje prsi skrivale? Ker so ženske prsi (kljub dejstvu, da so v osnovi organ, ki otroku omogoča preživetje) v družbi tako pogosto povezane s spolnostjo, da jo poosebljajo in posledično niso več družbeno sprejete do te mere, kot je npr. moški zgornji del telesa. Seveda sporočil, ki nam jih prodaja družba in so posledica nedolžnega igranja vlog, ki so nam v kapitalizmu dodeljene, ne sprejmemo zavestno, ampak se zasidrajo, kjer se jih ne zavedamo, in od tam narekujejo naše ravnan-je brez našega lastnega vedenja ter tako ohranjajo nepravične družbene vloge spolov, ki so bile prisotne v zgodovini, kot kapitalizem sam. Seksizem še zdaleč ni odpravljen. Je posledica preteklosti, v kateri je bilo neenakovredno dojeman-je žensk vseprisotno ter se je prenašalo iz ene družbene ureditve v drugo, vse dopotrošniške družbe, v kateri živimo danes in katera se z neenakim dojemanjem spolov okorišča. Če se torej želimo znebiti neenakovrednih spolnih vlog, če se želimo osvoboditi spon družbe, v katere smo ujeti, in ki omogočajo naše izkoriščanje, če želimo iz naše kultureizkoreniniti nepoštenosti in krivice, ki so človeštvo pestile v zgodovini in ga pestijo še danes, moramo odpraviti družbeni sistem, ki omogoča njihovo ohranjanje, torej družbeni sistem, v katerem živimo danes.

To pa ja, zađuskaj, ni statusa, ni panike ... so le številni od sloganov, ki polnijo ljubljanske ulice. Napadajo nas ne le na ulicah, pač pa tudi na avtobusih, vlakih, v medijih, na spletu, še na šolskih hodnikih naše preljube gimnazije visijo reklamni plakati. Dandanes se pred reklamami res ne moreš več skriti. Seveda je bombardiranje z oglasi z vseh strani neba v današnjem svetu že popolnoma normalna forma kapitalističnega vsakdana, vendar pa to še ne sme biti povod za sprijaznitev z našo usodo. Problem je v tem, da se trend reklamnega zasičevanja naše okolice le še povečuje. Najnovejša pridobitev ljubljanskega centra je tudi s tlemi izravnan park na križišču Resljeve in Trubarjeve ulice. Novi reklamni plakati, ki so zamenjali zelene krošnje dreves zelene prestolnice, že izžarevajo žive barve v sive jesenske dneve. Glede na to, da bo Ljubljana naslednje leto postala zelena prestolnica Evrope, bi

bilo pričakovati, da se parkov ne bo podiralo, gradilo ekološke novitete, ljudem, ki v mestu živijo, pa, če ne zaradi drugega, zaradi usmerjenosti oči evropske javnosti na naše preljubo mesto, zviševalo standard. Žal pa temu ni tako, saj z mednarodnim naslovom v naše loge prihaja tudi kapitalni potencial, sočasno z njim pa, nasprotno z obljubami svetlejše prihodnosti, vse večje preglavice za njene prebivalce.

Problematičen se mi zdi vse bolj obširen, množični turizem, ki v zadnjih letih prežira Ljubljano. Mednarodna prepoznavnost, ki jo Ljubljana žanje z naslovom zelene prestolnice, definitivno deluje tudi v prid te najbolj obskurne množične oblike turizma. Turizem sam po sebi je po vseh ekonomskih osnovah označen kot velika pridobitev za majhna gospodarstva, kot je slovensko, vendar za sabo poleg denarja prinaša mnoge druge, za prebivalce neprijetne, novosti. Mesta prežeta z množičnim

turizmom izgubljajo svojo avtentičnost. Postajo le še velike prehranjevalnice za vedno lačne, nikoli site turiste, točilnice dragih piv, zbirališča okoliških žeparjev in pa betonske džungle, zasičene z muzeji polnimi ideološke praznine. Že mogoče, da se turist v Ljubljani počuti dobro, ampak mesto v svoji osnovi ni namenjeno turistom. Mesto je namenjeno prebivalcem in njihovemu udobnem življenju, zato bi se morala po mojem mnenju temu prilagajati tudi njegova forma. Kaj povprečnemu Ljubljančanu pomagajo milijoni, ki se na račun njihovega ugodja in njegovega biotopa obrnejo prek turizma, če sami od tega denarja, razen urejenega centra, nimajo skorajda ničesar. Vse, kar čez poletje kot mlad Ljubljančan lahko delaš v centru Ljubljane, je izogibanje bliskavicam agresivnih azijskih fotoamaterjev ali pa pitje večevrske kave v enem od prestižnih lokalov. Center slovenske prestolnice se

Jakob MrazTO JE MOJE MESTO!

Vir

za sl

ike:

Slo

vens

ka ce

sta. [

inte

rnet

]. [c

itira

no 1

. 11.

2015

]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttp://

ww

w.eu

ropl

akat

.si/m

edia

/cac

he/im

age/

3-m

cdon

alds

_slo

vens

ka_1

-494

ebf6

d616

efd8

1.jp

g.

degradira, tako kot je to že stalna evropska in verjetno že svetovna praksa. Center ni več namenjen prebivalcem mesta, ampak je postal le še en velik razstavni eksponat. Temu pa so primerne tudi »muzejske« cene.

Posledica množičnosti turizma je tudi komercializacija mestnega centra. Le-ta je problematična z mnogih vidikov, najbolj evidentna težava pa je z njo, z roko v roki, prihajajoča, tako sladko imenovana, elitizacija. Dober primer tega je Festival Ljubljana, ki je seveda v veliki meri sponzoriran iz občinske blagajne. Ta eminentna organizacija se hvali s pestrim kulturnim programom, ki ga proizvaja v prid Ljubljane, njenih obiskovalcev in prebivalcev (!). Vsa prejšnja leta je njihove koncerte z neoblazinjenih klopic ljubljanskih parkov lahko poslušal vsak Ljubljančan, kar se mi zdi eden od triumfov slovenske kulture. Letos pa je bil festival deležen radikalnih sprememb. Varnostniki in policija so v času koncertov »poslušalce«, ki kart niso imeli (niso kupili, dobili ali pa si jih niso mogli privoščiti), odgnali iz okolice križank. Tako da so koncert lahko poslušali le tisti v križankah, ljudje, ki so kupili karto (ali pa jo dobili prek občinskega funkcionarja; seveda pa je bil koncert za Njega in še par elitnih povabljencev totalno brezplačen). Zaradi tega problema se je organiziral tudi protest, vendar je ta podporo na žalost dobil le prek socialnega omrežja Facebook. Kljub 700 zaobljubljencem udeležbe se ga je udeležila le majhna peščica. Zakaj? Mar ljudi na splošno briga,

kaj se dogaja okoli njih? Je kot povedati svoje mnenje udobneje gledati večerni televizijski program, ki je z reklamami bolj zasičen kot Celovška cesta?

Splošna težava je po mojem mnenju v tem, da vse stvari, dobrine, ki jih imamo, jemljemo za samoumevne. Tudi to, da živimo v enem od najlepših mest v Evropi. Ampak svet ni statičen, svet je spremenljiv. Trend sodobne liberalne družbe je tak, da neangažirane objejo do kosti. Festival Ljubljana se je na očitke odzval z veliko zamudo. Zgleda, da je bilo potrebnega veliko premisleka, kako jezni e-množici razložiti, da jih subtilno nategujejo. Po kakšnih desetih dnevih očitkov prek javnih omrežji in nekaterih časopisnih hiš je v javnost prišla izjava, da je okolica križank zaprta zaradi varnosti udeležencev prireditve (na nekam koncertu leta 2008 naj bi na koncert iz zunanjosti križank priletela flaša). Zgleda, da so v sedmih letih ljubljanski modreci le uspeli dognati, da je množica v križankah ogrožena. Seveda ljubljanski funkcionarji za varnost križankarske množice niso premaknili niti palca na nogi, gre le in izključno samo za očitno elitizacijo kulturne vsebine mesta Ljubljane. »Neurejeni, socialno prikrajšani, nezakravateni Slovenci z nezlikanimi spodnjicami spizdite iz centra,

tukaj delamo rezervat 'avtentičnih Slovencev', na katerem bo fotoamater lahko izpraznil svojo zalogo 35 milimetrskih Fujifilmov, s katerim se bosta ameriški in italijanski gurman lahko pomerila v igri: Kdo lahko glasneje izraža svojo nacionaliteto in s katerim bo Nemec lahko spregovoril o grozotah komunizma«. Vsak turist ima pravico do urejenega evropskega mesta preurejenega v muzej na prostem, v katerem si lahko ogleda kulturne prvine »avtentičnega« zahodnjaškega mesta.

Seveda vsi moji prejšnji argumenti propadejo na osnovi kapitala. Občina zaradi vseh prej navedenih razlogov dobro prosperira. Iz turizma, oddajanja prostorov za reklame in sodelovanja s pravimi poslovnimi partnerji se v občinsko blagajno iztekajo veliki denarji, kar sploh ni problematično. Težava pa je v tem, kako se z zasluženim denarjem razpolaga. Večina infrastrukturne obnove se dogaja v centru, ki že v svoji osnovi ni namenjen domačinom. Veliko se vlaga v obnovo Ljubljanskega gradu, gradi sodobne vzpenjače za avtentičnejšo slovensko izkušnjo vzpona na klančino (Slovenci so znani po tem, da je njihova pokrajina totalno ravna in zato jim je »lastnonožno« vzpenjanje španska vas), obnavlja avenije v centru mesta, periferija pa živi na hlape komunistične dediščine. Prvovrstna za nedeljski družinski izlet je 'tura po Zaloški cesti'. Ta je vzhodno od ljubljanskega kliničnega centra tako »zmahana«, naluknjana in prometno zasičena, da je

»Trend sodobne liberalne družbe je tak, da neangažirane objejo do kosti«

8

potovanje po njej velika muka. Da Ljubljana skrbi za uravnovešeno razvitost vseh svojih predmestji in tako demokratično kompenzira razlike, lahko znanstveno dokažemo s preprostim poskusom. Kolesarska izkušnja na starem, neamortiziranem Rogu iz centra v predmestje, na kateri koli strani ljubljanskega neba, dokazano trajno ožigosa avanturistovo rit. Avtentična ljubljanska znamenitost, avtentična v pravilnem pomenu besede, so 20-centimetrske luknje na cestiščih avtobusnih postaj, ki so jih v dolgih desetletjih od zadnje komunistične petletke izbrusili trdi profili ljubljanskih potniških prometnikov. Vendar pa je ta izkušnja dovolj avtentična le za domačine, za turiste so cestišča centra zglajena do zaznavnega praga salonarja. Problematično je to, da se denar, ki ga občina služi na račun njenih prebivalcev (preseva jih z reklamami, računa jim drage parkirnine, vse storitve so v centru predrage itd.) ne vlaga nazaj vanje, ampak večinoma le v začaran krog nadgrajevanja atrakcij za turiste. Govorim o začaranem krogu, ker nima konca. Od števila turistov in denarja, ki ti ga prinesejo, postaneš pohlepen, želiš si jih še več, še več njihovih bankovcev, drobiž naj pustijo doma. Cel proces je brezkončen. Oziroma ima konec. Reče se mu Pariz.

Celoten cilj delovanja ljubljanske občine v prid turizma je le želja po več turistov, katerih denar bi spet lahko vložili v turizem. Tako delovanje je nesmiselno. Seveda se zavedam, da se turisti ne pretopijo direktno v denar. Ne

gre tudi brez mastnih honorarjev. Žal javni zavodi niso perpetuum mobile, da bi delovali brez izgub. Turizem je za splošno prebivalstvo smiseln le, če turiste oskubiš tako, da se po domače rečeno na njihov račun nacija veseli in je meso še celo zimo. Žal pa pri nas ni tako. Gre za brezperspektivno vlaganje v turizem, v dobiček, ki ga brezglavo ne znamo uporabljati. Kapital turizma bi bilo po mojem mnenju namesto v toplice smiselno vlagati v vice, v ideal Švice, ali pa če je ta pojem že preveč obrabljen, v forme skandinavskih vzorov.

Če bo šel tak razvoj hitro naprej in bo najverjetneje tudi šel, se bo moje in hkrati tudi vaše mesto kmalu spremenilo v Njegovo in njihovo mesto. Iz množične kulture centra se bo treba umakniti. Upam, da bo za širše množice v predmestjih ostalo še kaj interesantnega. Oziroma ne. Moja bojazen je totalno nespametna. Izven centra nas domače begunce že čakajo begunska taborišča. Imenujejo se nakupovalni centri. Prostori, kjer ljudem vedno ustrežejo, kjer imajo ljudje pravice, kjer imajo možnost izbire in svobodne odločitve. V glavi bom pojem mojega mesta Ljubljane spreobrnil v moje pravo moje mesto, BTC-city, kjer se bom končno osvobodil vseh prisil turizma centra, komercializacije

njegovih vsebin, prisilne elitizacije in se končno počutil spet kot doma. Spet bom svoboden, saj je BTC-city še edini, ki deluje za nas, za naše interese.

Potreben je angažma, potreben je upor, potrebna je sprememba.

Tudi Njega bo odnesla prihodnost, če ne politično, pa ga bo odnesla narasla Ljubljanica.

V upanju na lepše čase,

Jakob Mraz.

»Cel proces je brezkončen. Oziroma ima konec. Reče se mu Pariz «

9

Število beguncev na mejah se povečuje. Evropska unija je razglasila begunsko krizo in vsesplošen razvrat. Evropski narodi pozor, begunci prihajajo!

Z razglasitvijo begunske krize EU, poleg nekaj organizirane pomoči (tudi v obliki oboroženih varnos-tnih sil), ni dosegla ničesar razen strahu in panike. Po kontinentu se je razširil (predvsem ameriški) fenomen »prepperjev«, to so ljudje, ki se urijo in pripravljajo na neizbežno katastrofo, pa naj bodo živi mrtveci, jedrska eksplozija ali tretja svetovna vojna. Begunska problematika je predmet mnogih člankov, novic in pogovorov na internetnih forumih. Ne manj-ka protestov in z njimi poveza-nih izgredov, ugibanj, kaj se bo zgodilo - in vsak izmed nas ima občutek, da ve, kaj je najboljše za narod.Taka propaganda je dosegla tudi naša rodna tla in Slovenci smo se večinoma (razen tistih, ki svoje-ga prostora pod Soncem v tem

begunskem vprašanju še niso našli) razdelili v dva tabora, za in proti sprejemu beguncev v schen-gensko območje, ki ga varujemo ravno mi. Tako so bili v preteklem mesecu napovedani in izpeljani trije protesti, dva za (tudi sam sem se jih udeležil) in eden proti.

PROTIRASISTIČNI SHOD oz. LJUBLJANSKA POVORKA

Prvi izmed protestov je bil iz-veden že v sredo, 9. septembra. Zbrali smo se na Prešernovem trgu v centru Ljubljane ob petih popoldne. Mahajoče rdeče zastave nekaterih levičarskih strank, rdečo-črne zastave antifajevcev, glasni anarhisti, zvočniki z razno glasbo, megafoni in bili smo pripravljeni. Še preden smo se začeli postavljati v koloni podob-no obliko, sta se na cerkvi pojavila dva moška s transparenti, nalepljenimi na zadnji strani plakatov stranke Nova Slovenija (NSi). Stranka vpletenost zanika. »STOP ISLAMIZACIJI EVROPE«,

»EVROPA JE KRŠČANSKI KONTINENT«. Tako so se glasili slogani na plakatih in moška sta stojično stala na stopnicah cerkve in jih razkazovala nasprotno misleči množici, ki je odgovori-la z glasnim neodobravanjem v obliki rjovenja in lastnih sloganov. V incident se je vmešala policija in nekaj predstavnikov islamske skupnosti, ki so se poizkusili z moškima brezplodno pogovoriti. Mladi antifašist je skočil in raztr-gal enega izmed plakatov, moška sta počasi odšla in začela se je naša povorka skozi center mesta. Če nas je bilo na začetku nekaj sto, nas je bilo po začetku povor-ke malo več kot tisoč. Ljudje so se sproti pridruževali zadnjemu delu kolone, ki je za slabi dve uri popolnoma ohromila promet v centru mesta. Nekateri so pripel-jali celo svoje otroke in skupaj smo ustavljali avtobuse in jezne meščane v avtomobilih. Kričali smo slogane in poslušali govore raznih političnih figur in aktivis-tov. Obhodili smo predsedniško

Benjamin BenčinaSeptember - mesec protestov

Vir

za sl

ike:

Pro

tiras

ističn

i sho

d: »

Prot

i mig

rant

om p

otek

a vo

jna«

. [in

tern

et].

[citi

rano

20.

10

2015

]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttp://

img.

rtvs

lo.si

/_up

/upl

oad/

2015

/09/

09/6

5243

062_

phot

o_45

4400

_201

5090

9_4.

jpg.

10

palačo in krenili proti parlamen-tu, kjer je nekdo celo vrgel nekaj dimnih bomb. Povorka se je nato vila naprej proti sodišču.Ljubljana je povedala svoje: nič ni-mamo proti beguncem, človek je človek. Že UNHCR (The UN Ref-ugee Agency) je humanitarnost označil kot temeljni del evropske identitete. Čemu so potem služili jezni pogledi mimoidočih (nekateri so se celo ustavili in nas drzno in besno gledali) in grafiti strelnega orožja s pripisom »DE-FEND LJUBLJANA«? Zakaj sta neznanca zbrcala pripradnika stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in mu vze-la zastavo med potjo domov s protesta? Mar ni edino logično in smiselno ljudem pomagati, ne pa uporabiti bodeče žice in pris-ilnih sredstev, da bi jih ločili od nas? Odgovore očitno ve le druga stran.

Preskočimo nekaj tednov naprej na petek, 25. septembra. Na ta dan sta se tabora srečala. Potekala sta namreč dva protesta hkrati, le ne-kaj sto metrov narazen. Oba tabo-ra sta zapustila debate na forumih in ob družinskih kosilih ter se na isti dan z le enournim zamikom podala na ulice naše prestolnice.

REFUGEES WELCOME oz. »BORCI« ZA PRAVICE

Zopet smo se zbrali na Prešerno-vem trgu v centru mesta ob petih popoldne, tokrat zaradi Festiva-la odprtih mej. Že je bilo videti nekatere pripadnike nasprotnega tabora, ki naj bi se dobili eno uro kasneje, ki so hodili proti Trgu republike. Zrak je bil nabit s stra-

hom pred možnim izgredom. Lju-di je bilo vidno manj, kljub temu pa je bila policijska zaščita veliko večja. Očitno so se tudi sami us-trašili za varnost državljanov, saj je bilo nekaj policistov oblečenih celo v bojne obleke s ščitniki po celotni površini obleke in čelado pripeto na pas. Načrtovan je bil kulturno-umetniški program in odra ni bilo mogoče pripeljati do trga, zato smo se vsi skupaj s spremstvom policistov premaknili v Miklošičev park.Protest je bil na moje veliko ra-zočaranje precej manj aktiven kot prejšnji. Morda gre krivdo pripi-sati manjšemu številu ljudi, morda je kriv večinoma (vsaj na začetku) dolgočasen kulturno-umetniški program, vendar uporniškega duha ljubljanskih aktivistov pre-prosto ni bilo več. Namesto tega sta se pojavili lutkovna predsta-va in gledališka igra (glasbeni deli niso bili slabi, zahvala prof. Kovačiču, Klemnu Klemnu in drugim). Pojavilo se je vprašanje, kdo je tukaj, ker protestira, in kdo, ker naj bi zastonj igrala skupina Dubioza Kolektiv (naslednji dan so igrali v Križankah). Čeprav je bil protest po svoji vsebini pristen, je bilo ponižujoče, a razumljivo, ko so se nam armirani policisti po eni uri začeli smejati. Če bi bil protest samostojen, se morda to ne bi zgodilo, vendar pa je bil v primerjavi s prejšnjim le neuspel poizkus doseči slavo prejšnjega.Kakršnikoli so bili razlogi, namen šteje. Vsaj naša majhna skupina je bila pošteno jezna predvsem iz enega razloga. Na Facebook strani nasprotnega tabora (proti vstopu beguncev) je namreč potrdilo udeležbo veliko ljudi (jezni smo

bili predvsem na nekatere taborni-ke), ki so v prejšnjih fazah begun-ske krize aktivno pomagali in se zavzemali za pomoč beguncem. Kar naenkrat se je problem znašel pred našimi vrati, oni pa so se prestrašili in kakor nekateri politi-ki preprosto zamenjali tabor. Tudi sam sem tabornik in na zadnji strani izkaznice imam (kot vsi os-tali člani organizacije) napisanih dvanajst taborniških zakonov. Zakona »Tabornik je pripravljen pomagati« in »Tabornik je spoštl-jiv« tem ljudem očitno ne prodre-ta čez trdo lobanjo. Če tega ne bi objavili na Facebooku, bi se lahko vsaj pretvarjali, da nihče ničesar ne ve, tako pa lahko vsak vidi na-tančno, kje stojiš. Nisem si mogel pomagati, da se mi ne bi spreme-nilo mnenje o teh osebah. Vse to le zaradi očesa socialnih omrežij, ki nikoli ne miži.

OPOZICIJA oz. »ŠTA SE SVE RODI U MUTNOJ VODI«

Eno uro po našem zboru so se na Trgu republike zbrali tisti nasprot-niki vstopa beguncev, ki jih dež ni motil. Ker me tam ni bilo, lahko samo ugibam, kaj se je zares doga-jalo. Znane so le nekatere točke, kot so zaščita mej, spodbujanje razvoja novodobne oblike vaških straž in teritorialne obrambe. Po nekaterih podatkih naj bi se v skupini, ki je organizirala shod Slovenija Zavaruj Meje, naha-jali tudi nekateri člani skrajnih desničarskih skupin, kot so Blood & Honour, Radikalna Ljubljana in Tukaj je Slovenija. Seveda imajo pravico do svojega mnenja in do nenasilnega izražanja, vendar pa so ti ljudje popolnoma pozabili,

11

da smo ljudje ena vrsta. Držati bi morali skupaj, ljudje, ki so zaprli svoje misli za nove ideje, pa se namesto tega držijo starih seg-regacijskih prepričanj »kot pijanec plota«.Njihov protest je bil aktivnejši in glasnejši od našega, skoraj podo-ben prejšnjemu. Zbralo se jih je skoraj dvakrat večje število kot nas, svoje vzklikanje pa so pos-premili s slovenskimi zastavami in panoji z napisi, kot so »SAM PROTI VSEM«. Kasneje se je na prizorišču AKC Metelkova pojavi-la skupina približno dvajsetih t. i. skinheadov, ki so bili jezni, da so jim »levičarji ukradli Prešernov trg«, ki naj bi bil prvotno zborno mesto za njihov protest. Antifašis-ti so jih izžvižgali, nato je prišla policija in pospremila skinheade z zemljišča.

SO POZABILI?

Človek se po videnem vpraša sam pri sebi, ali so pozabili, da se mi-gracije dogajajo že vso zgodovino po celem svetu. So pozabili, kako so ljudje v prejšnjem (in tudi tem) stoletju hodili v razvitejše države z željo po boljšem zaslužku; naši ljudje, sonarodnjaki? So pozabili, da so bili njihovi predniki del ple-men, ki so zaradi vojn pribežala v evropski prostor? Da so sami v strahu potovali in upali na boljšo prihodnost? Da je velika večina evropskih narodov le migrantov?Poleg tega se je vredno vpraša-ti, kdo smo mi, da tako sodimo, segregiramo in diskriminiramo te ljudi. Sami smo del kolonialnega imperija, ki je te države zavzel, uničil in odprl za ogromen val zahodnjaških migrantov. Nekateri

izmed njih so tam celo ostali in arogantno nadaljevali delo im-perija; ne ponižno ali nezavedno, ampak celo z občutkom nadvlade in večvrednosti. Ti zahodnjaški migranti so izkoreninili (in niso še končali) celotne kulture in manjše civilizacije, medtem ko migranti iz izčrpanih držav prihajajo v do-movino zavojevalcev, tukaj pa so razčlovečeni in praktično zasužnjeni, samo da lahko preživijo. Medtem ko mi te države uničujemo hitreje in bolj učinkovito kot črna smrt, naš imperij brez teh pribežnikov, prisiljenih pribežati v bodeč objem zavojevalca, preprosto ne more delovati. So to torej migranti, ki nam bodo uničili našo bogato in razvito kulturo, ali le žrtve kulture, ki jo tako slepo branimo?

Viri:Vltchek, A. 2015. Stop millions of West-ern immigrants. [internet]. [citirano 20. 10. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.counterpunch.org/2015/10/09/stop-millions-of-western-immigrants.

V Ljubljani hkrati Festival Odprtih meja in shod za zaprtje mej. [internet]. [citira-no 20. 10. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-v-lju-bljani-hkrati-festival-odprtih-me-ja-in-shod-za-zaprtje-meja/374822.

Neonacistični shod? V Ljubljani proti prehodu beguncev. [internet]. [citirano 20. 10. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.regionalobala.si/novica/neonacisticni-shod-v-ljubljani-proti-pri-hodu-beguncev.

12

Informacij o begunski krizi je na pretek. Nismo več v obdobju ali režimu, ki bi ljudstvu onemogočal dostop do podat-kov o kriznem dogajanju. Na voljo nam ni več zgolj en, oporečen in propaganden vir, ki ga nadzoruje sistem. Danes je lahko informator vsak in podatki, ki jih ponuja javnosti, so vsem uporabnikom spleta zelo lahko dostopni. Z mobilni-mi telefoni posneti videi in fotografije, članki, blogi, apeli, forumi, memi … Možnosti izražanja je ogromno. In prav toliko je tudi različnih mnenj. Novodob-ni novinar kot slehernik ni sposoben objektivnega pristopa k poročanju in se vpletanju svojih mnenj, ideologije in osebnih doživetij pač ne more izogniti. Posledica poplave različnih pričevanj je popolna zmeda medijskega prostora, ki je zlasti pri tako občutljivi temi, kot so begunci, lahko problematična. Ne vemo, komu bi verjeli, zakaj se nekdo sploh odloči za pisanje in kaj želi doseči z vsebino svojega izdelka. Na internetu se pojavljajo nezanesljive in izmišljene oziroma narobe interpretirane infor-macije, ki mnogokrat sejejo strah in pani-ko, sovraštvo ali pa absolutno sočutje in naklonjenost. Fotografije in posnetki so zmanipulirani do neverjetnih razsežnosti in pretiranost ter enostranskost podatkov sta vedno prisotni. Vse najbolj odmevne zgodbe in najbolj banalni izdelki se širijo po internetu z neverjetno hitrostjo in človek ne ve več, kaj naj si misli. Ljudje

ne vejo, kaj bi, zato čakajo in ne ukrepa-jo. Pasiven odziv na vedno bolj obsežno begunsko krizo ni ustrezen.Skupina mladih z ljubljanskih srednjih šol, ki so se združili pod imenom Odgov-orNI pa se strinja, da apatičnost ni prava strategija, ki bi jo Slovenci morali ubrati. Konec poletja organizirani dijaki Gim-nazije Vič, Poljane, Šentvid, Bežigrad, Gimnazije Jožeta Plečnika, Šolskega cen-tra Ljubljana in SŠVGL-ja pod vodstvom Dejana Kobana, si prizadevajo, da bi z organizacijo najrazličnejših dogodkov ozavestili svoje vrstnike.V začetku septembra so organizirali zbi-ralno akcijo oblačil in ostalih potrebščin, pri kateri je naša gimnazija uspešno sodelovala. Na spletni strani organizacije je mogoče najti povezave do zanimivih in alternativnih člankov o begunskih krizi, pa tudi pozive k prostovoljnemu in človekoljubnemu delu. Dober prvi mesec svojega delovanja so se odločili zaključiti z večerom, namenjenim beguncem. V petek sredi oktobra se je v sodelovanju z Zavodom Bunker v Stari elektrarni odvil daljši dogodek, vključujoč okroglo mizo o begunski krizi, ki je ponudila nekajnovih pogledov na le-to, nastop improskupine Freš, literarni večer s tematiko begunstva, vojne, smrti, identitete in nastop Haiku Garden, štiričlanske dreampop/shoegaze zasedbe. Denar od prodaje vstopnic je bil namenjen za begunce.

Za nekoga, ki obupano pluje po oceanu informacij, jih ne zna interpretirati in svojega odnosa do beguncev ne zna opredeliti, je bila najbolj zanimiva okrogla miza, ki je odprla nove možne perspektive analiziranja begunske krize. Uro in pol trajajoč pogovor je moderiral Svit Komel, na odru pa so se mu pridružili Arne Zupančič in Jernej Kaluža, oba novinarja Radia Študent, in Katarina Vučko, pravnica, ki je od leta 2009 zapos-lena na Mirovnem inštitutu in se v času begunske krize ukvarja s pravnim sta-tusom migrantov in pomenom azila. V nadaljevanju bodo predstavljeni najbolj zanimivi in presenetljivi deli diskusije, ki bi lahko komu pomagali zapolniti luknje pri razumevanju vzrokov, posledic in razvoja begunske krize.Arne Zupančič je del balkanske poti – poleg te obstajata še dve, ena čez Sre-dozemlje vodi v Španijo, druga iz Libije v Italijo – doživel sam. Begunce je konec avgusta dva tedna spremljal na njihovi poti od Turčije do Madžarske. Izpostavil je nekaj pomembnih opažanj s svojega potovanja. Grki so na Lesbosu uvedli izredno ladijsko linijo (za trajekt begunci seveda plačajo), da lahko vse begunce prepeljejo do Aten, kjer se zbira na tisoče ljudi, ki nato potujejo proti makedonski meji. V obmejnem mestu Idomeni je bil novinar priča incidentu, ko je makedon-ska policija za pet dni zaprla mejo, ne da bi o tem obvestila begunce. Odprtje meje

Katja SlugaOdgovorNI čakanje

Vir

za sl

ike:

Tim

on H

ozo.

13

so prelagali tudi do trikrat na dan in to je med tisočimi ljudmi, ki so spali pod milim nebom ali v šotorih v nevzdržnih vremenskih razmerah – deževalo je, pihal je veter, temperature so nihale tudi za trideset stopinj – vzbudilo živčnost in nezadovoljstvo. Pritiskali so na poli-ciste, ti pa so jih pretepali, streljali nanje s šok granatami in zavarovali mejo z bodečo žico. Tisoči so imeli na voljo štiri tuše, deset stranišč in eno pipo z vodo, hrana ni bila zagotovljena. V medijih so bili begunci zaradi dogodkov na meji predstavljeni kot nasilni in nevarni. Zanimiva je bila novinarjeva izjava, da bo ravno zaradi nehumanega vedenja do beguncev radikalnejših muslimanov več. Morda le-ti že radikalni zapustijo svojo domovino, a v Evropo pridejo še bolj ekstremistični. Še večja težava bo druga generacija priseljencev – to so danes ljub-ki otroci. Celo svoje življenje v domovini so bili izpostavljeni vojni, na poti proti obljubljeni deželi pa so bili priča nasilju policije in vojske ter v državi, v kateri so se na koncu ustalili, niso deležni spoštovanja in sprejemanja. Ljubezen do Evrope je v tem primeru malo verjetna, vdaja kapitalizmu pa tudi. Prva generacija se mu bo pokorila - danes odrasli priseljenci bodo sprejeli najslabše in najnevarnejše službe. Ti ljudje prihajajo v glavnem iz treh držav: Sirije, Iraka in Afganistana, pa tudi iz podsa-harske Afrike, Bangladeša in nekaterih drugih arabskih držav. Destabilizacija teh držav je rezultat imperialističnih in neokolonialnih posegov zahoda, v

Afganistanu že leta 1979 s sovjetsko božično ofenzivo, v Iraku leta 2003, v Siriji pa leta 2011 sprva kot državljan-ska vojna, ki je bila kasneje pospešena z intervencijo tujih sil. Destabilizaci-ja močnih arabskih držav naj bi bila načrtna in naj bi z razdelitvijo teh držav po notranjih etničnih in verskih mejah omogočila lažjo dominanco zahodnih sil. Velesile je zlasti motila od leta 1961 diktatorsko urejena, a bogata Sirija, ki nam je po mentaliteti od vseh omen-jenih držav najbližje, saj se je razvijala vzporedno z Evropo. Sirijci so izobraženi ljudje in njihov življenjski standard je bil visok. A po začetku vojne so bile spre-membe ogromne - tihotapci belega blaga so postali edina možnost za preživetje. Zupančič je poudaril, da so tihotap-ci prisotni povsod in da njihov cilj ni poslati ljudi v smrti. Nesreče se dogajajo zaradi neprimernih plovil in nevarnih poti, a druge možnosti begunci nimajo. Če bi obstajale varne, legalne poti, bi se begunci prav gotovo raje podali nanje.Katarina Vučko je spregovorila o pravnem vidiku begunske krize; kdo po mednarodnih pravnih dokumentih sploh ustreza nazivu begunec? Begunskega vprašanje se dotakne več konvencij in zakonov, le ena izmed njih pa je globalna. To je ženevska konvencija, prvič spisa-na leta 1951, ko je uredila zgolj položaj evropskih beguncev po drugi svetovni vojni. Je temelj svetovnega pravnega sistema, ki se tiče begunskega vprašanja, in je kljub dejstvu, da je bila s protokolom dopolnjena leta 1967, ko se

je njena veljavnost geografsko razširila in vsebina nekoliko modificirala, zastarela. Ta konvencija Združenih narodov kot begunca definira osebo, ki se nahaja zunaj države, katere državljan je, oziroma zunaj države, v kateri prebiva (to vključu-je tudi vse ljudi, ki državljanstva nimajo, a so stalni prebivalci). Že ta definicija ni popolnoma ustrezna, saj je dandanes v svetu mnogo notranje razseljenih oseb (Internally Displaced Person), največ v Afriki pa tudi na Bližnjem vzhodu – v Siriji je znotraj državnih mej premeščenih več kot 8 milijonov ljudi. Teh beguncev konvencija ne priznava pod tem nazivom in jih ne ščiti. Zunaj države se begunec lahko nahaja zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, ki temelji na rasi, veri, narodni pripad-nosti, pripadnosti družbeni skupini ali političnem prepričanju – preganjanje je torej osnovano na neki osebni okoliščini. Tu je konvencija še bolj pomanjkljiva. Ne ščiti namreč ljudi, ki bežijo pred oboroženim konfliktom -vojno, pred nevzdržno revščino (ekonomski imi-granti!) ali podnebnimi spremembami. Konvencija, ki beguncem zagotavlja pravice, kot so pravica do namestitve, zdravstvenega varstva, socialnega varst-va, izobraževanja, pravica do zaščite pred izgonom in načelo nevračanja, je bila podpisana pred več kot šestdesetimi leti in v tem času se je svet korenito spre-menil. Konvencija ne ščiti velikega dela današnjih beguncev.Slovenija je podpisnica ženevske kon-vencije, obenem pa je kot članica EU primorana slediti tudi t. i. enotni azilni politiki EU, regionalnemu pravnemu sistemu, ki znotraj Unije ureja begunsko vprašanje. Skupna politika predpisuje minimalne standarde pravic beguncev, ki so poenoteni med članicami in morajo biti preneseni v zakonodajo posamezne članice. Minimalne pravice morajo biti zagotovljene, članica pa lahko beguncem podeli tudi več pravic, kot zahtevajo direktive. Zanimivo je, da je Slovenija z vpeljavo minimalnih standardov v svojo zakonodajo zmanjšala obseg pravic beguncev. Splošno rečeno bi lahko trdili, da skupna evropska politika deluje le za manjše število beguncev, ki so v EU pri-hajali v zadnjem desetletju. Ob ogromni masi ljudi, s katero se srečujemo trenut-no, pravni sistemi ne delujejo več. Primer

14

disfunkcionalnosti so na primer dublin-ske uredbe, ki naj bi urejale, katera drža-va naj obravnava prošnjo za azil, če isti človek prošnjo vloži v več državah. Prim-er, ki ga je izpostavila pravnica, je usoda begunca, ki si želi v Francijo, kjer ima družino. Če ga na poti v Sloveniji ustavi-jo policisti, je tam primoran zaprositi za azil. Kasneje pobegne iz Slovenije in pride v Francijo, kjer zopet zaprosi za azil. Pristojnost države se lahko izbira na podlagi dveh kriterijev: kje ima begunec že znance oziroma družino ali pa kje je prvič zaprosil za azil. Nekatere države se držijo drugega, druge pa prvega kriteri-ja in zato prihaja do zmede. Dublinske uredbe niso neznanka med begunci in to pojasnjuje dejstvo, da v Sloveniji nihče ne zaprosi za azil - begunci se zavedajo, da bi bili v primeru prošnje za azil v kateri drugi državi najverjetneje vrnjeni Sloveniji, česar pa si ne želijo. Prav tako nočejo ostati v državi, ki bi ji pripadli po sistemu kvot. Pretekle izkušnje so pokazale, da sistem kvot ne deluje, saj gre za delovanje proti volji beguncev.Možno je zaključiti, da je zaradi neu-činkovitih pravnih dokumentov tako globalne kot regionalne ravni spopadanje z begunsko krizo še oteženo in da bi bilo potrebno izdelati nov, dobi primeren in globalen dokument, ki bi beguncem zagotovil pravice, ki jim pripadajo, in begunstvo definiral na novo.Jernej Kaluža je postregel z nekaj močni-mi argumenti za probegunsko stališče, ki naj bi bilo sestavljeno iz dveh glavnih zahtev – nujnost popolnoma odprtih mej in možnost, da vsi begunci ne glede na naravo svojih vzrokov za begunstvo čim hitreje in čim bolj varno pridejo na svojo željeno destinacijo. Želja po boljšem življenju je legitimen razlog za begun-

stvo, saj je vsa proizvodnja zahodnega sveta preseljena v tretji svet, presežki pa se vračajo nazaj na zahod. Logično bi torej bilo, da lahko tudi prebivalci revnejših držav, ki so izdelke naredili, uživajo presežke svojega dela. Če je meja popolnoma pretočna za blago, mora biti pretočna tudi za ljudi.Težiti je potrebno k temu, da se čim več ljudi naseli pri nas. Da to dosežemo, je potrebno ustvariti pogoje, da bodo begunci želeli priti k nam, saj je ta tre-nutek Slovenija preveč monokulturna in v preslabem ekonomskem stanju, da bi begunci v njej iskali nov dom. Zavedati se moramo, da bo v procesu integracije prišlo do konfliktov – a konflikt ni vedno slab, konflikt lahko pomeni stik med dvema kulturama in mi ta stik potrebu-jemo, saj muslimanske kulture sploh še ne poznamo, ne vemo, česa se bojimo in kaj sovražimo. Zavedati se moramo, da gospodarsko uspešne države uporabljajo begunce kot delovno silo in da bi lahko enako storili tudi mi. Na tem mestu je nujno zavrniti pogost argument naspro-tnikov probegunstva, ki trdijo, da nam bodo begunci odvzeli vsa delovna mesta in dodatno uničili gospodarstvo. Temu ni tako. Gospodarsko bodo vzpodbudili, saj je vsak delavec tudi davkoplačevalec ter porabnik storitev in izdelkov. Poleg tega je za državo ugodno, da prihaja že kvalificirana odrasla delovna sila. Dober primer je Nemčija - prav gotovo njen motiv za sprejemanje beguncev ni samo humanitaren; s tujo delovno silo bodo okrepili svoje gospodarstvo. Sam se sicer s takim obravnavanjem beguncev kot poceni delovne sile ne strinja in se ne zavzema za njeno izkoriščanje, poudariti želi le, da je strah pred begunci neute-meljen.

Ljudi, ki so sovražno nastrojeni proti beguncem, je nekorektno oklicati za ra-siste in naciste, temveč je veliko bolje, da se ovrže njihove argumente in prepriča v nujnost probegunstva. Argument, ki se ves čas pojavlja tudi med mladimi, je ideja, da je begunska kriza zgolj načrt Amerike, Izraela ali pa ISIS-a za uničen-je Evrope. Takšne teorije zarote preveč poenostavljajo situacijo, da bi bile lahko resnične. Seveda obstajajo različni inter-esi različnih sil, a situacija je mnogo bolj kompleksna. Še en klasičen argument proti pomoči beguncem: ideja, da bi kri-zo reševali zgolj v Siriji. To je absurdno. Ta trenutek je na poti štiri milijone ljudi, ki potrebujejo pomoč, in tuje vojaške intervencije v Siriji ne morejo spremeniti dejstva, da prihaja še več ljudi, za katere bo potrebno poskrbeti.Begunska kriza je pokazala, da Evropa in nesposobna neoliberalna država v njej ni pripravljena na izjemno stanje, da so centralistične odločitve utopija. Potrebne so velike spremembe – spremembe siste-ma, poenotenje zahoda in tretjega sveta ter odprte meje.

Veliko Slovenk in Slovencev je že zdavnaj ugotovilo, da ne morejo več čakati, da je potrebno nekaj narediti. Različne humanitarne in nevladne organizacije so se združile v nekakšno koalicijo, ki omogoča lažjo komunikacijo z vlado in preprečuje, da bi več organizacij delalo isto stvar. Stična točka vseh organizacij je Slovenska filantropija, ki na svoji Face-book strani ponuja vse informacije glede zbiranja materiala za begunce in poziva prostovoljce (tudi mladoletne!) ter jih usmerja na krizna žarišča na slovenskem delu balkanske poti.

Za težavo medijske zasičenosti so govorci ponudil rešitev: izogibajte se mainstream medijem (24ur.com!) in iščite alternativo - A. Zupančič meni, da o begunski situaciji kar dobro poroča Al Jazeera (English bolje kot Balkan), najbolje pa je, da sami kot prostovoljci izkusite begunsko krizo in ugotovite, za kaj pravzaprav gre.

15

Državni zbor Republike Slovenije je 21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopol-nitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova, izjemna in civil-norepresivna pooblastila pri širšem varovanju državne meje. Radio Štu-dent je ob tem dogodku dal pobudo za referendum proti temu zakonu in začel zbirati 2500 podpisov. Od vsega začetka so predstavniki Radia Študent poudarjali, da ne nasprotu-jejo pomoči vojske na mejah, temveč formulaciji zakona, ki ni opredeljen kot intervencijski - le trenuten ukrep na podlagi te novele je omejen na 3 mesece, medtem ko pravna podla-ga za njegovo ponovno izvrševanje ni časovno omejena. Več o pobudi in noveli zakona si lahko preberete tukaj: https://protimilitarizaciji.word-press.com/. V pričujočem članku sem poskušal pokazati, kako se poskusi preteklega in sedanjega restriktivnega ukrepan-ja, utemeljenega na podlagi kriznih razmer, kažejo v različnih aspektih družbenega življenja.

Na posvetu Državnega sveta o reformi mature*, ki je v veliki meri reprezentativen za vsakdanje družbeno-politične razprave, smo lahko slišali naslednjo prispodobo Darka Zupanca: “Ampak bom še eno prispodobo dal: matura v teh časih, sem prišel do aso-ciacije, odigrava vlogo kot Slovenija zdejle na južni meji z begunci. Po eni strani imamo velik naval iz osnovnih šol v tipe srednjih šol, ki se zaključi-jo z eno in drugo maturo, po drugi strani mamo pa Merklovo - terciarno

izobraževanje, ki pravi, da bo v bistvu vse vzela pa še premalo jih produciramo.” Ta begunska prispodoba vzpostavlja neposredne in posredne vzporednice med dijaki in begunci kot osebami, ki imajo na voljo dve kvazi-rešitvi: odprtje mej v smislu čim prejšnjega prehoda in izhoda iz

države in na drugi strani zaprtje mej. V skladu s prvo možnostjo zaključek šolanja ne omogoča zaposlitve, zato smo množično napoteni ven, dru-ga rešitev pa je, da se maksimalno zaostrijo prehodi med različnimi stopnjami izobraževanja in uvedejo sprejemni izpiti, tako da se skozi prebije le peščica.

Tako dijaki kot begunci smo gmotni problem – preveč nas je, da bi bili vsi zaposljivi, vsi naseljivi in dobri državljani. Država ne more poskrbeti za vse, potrebno je uvesti ostrejše kriterije filtriranja ali pa nas poslati naprej, kjer se znajdemo sami.

Že od vrtca naprej sem bil kot mulo pogosto obravnavan kot neka mala, hiperaktivna, neintegrirana grožnja – preveč naglas govorim, vpijem, rušim javni red in mir in predpostavlja se,

da v te namene zapravljam svoj čas. V mojem okolišu, kjer je bila kultur-na raznolikost za odtenek bolj pestra, se je v kriminaliziranje mularije pomešala še ksenofobija. Opazil sem namreč, da sta po mnenju sosedov moja prijatelja Armin in Moreno opazno bolj razgrajala in zapravljala čas kot jaz v primeru, da smo bili obravnavani posamično, če pa smo posedali pred mojim blokom kot družba, smo bili vsi lomilci hišnikove negovane flore, ki je za nami vpil: »Divjaki, pejte za Savo grmovje lomt!«

Te začetne izkušnje so se razrasle v celo brdo mnenj o tem, kakšni so učenci, dijaki oziroma mladost-niki – od starševskih forumov do psihologov na roditeljskih sestankih in vsakdanjih mnenj občanov, ki jih imamo priložnost slišati na javnih prevoznih sredstvih. Razvajeni so, nimajo nobenega cilja, ne razmišljajo, mi smo v njihovih letih…, arogantni, nehvaležni, sami nepridipravi pa vsi sam po svojih telefonih tipkajo.

Ta splošna mnenja, te prispodobe nas zavedejo, da rešitve začnemo iskati v omejevanju. Kaj je pravzaprav v posvetu Državnega sveta povzročila prispodoba Darka Zupanca? »Vsi vemo«, da je beguncev preveč, je prenesla na »vsi vemo«, da je dijakov in študentov preveč, čeprav je druga razpravljavka na posvetu Državnega sveta statistično pokazala, da se generacije krčijo, vendar je zaradi moči begunske metafore prepros-to nihče ni slišal. Sledi, da je vseh teh ljudi očitno več kot preveč, kar

Svit KomelReforma mature in obrambe

»Tako dijaki kot begunci smo gmotni problem – preveč nas je, da bi bili vsi zaposljivi, vsi naseljivi in dobri državljani«

*Pos

nete

k do

stop

en n

a: h

ttp://

ww

w.ds

-rs.s

i/?q=

novi

ce/r

efor

ma-

slove

nske

-mat

ure-

cilji

-sed

anje

-sta

nje-

nujn

e-sp

rem

embe

.

16

**V

IR: P

osla

nci v

ojsk

i pod

elili

doda

tna

poob

lasti

la za

var

ovan

je m

eje (

3. o

dsta

vek)

. [in

tern

et].

[citi

rano

3. 1

1. 2

015]

. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttp://

ww

w.rt

vslo

.si/b

egun

ska-

kriz

a/po

slanc

i-voj

ski-p

odel

ili-d

odat

na-p

oobl

astil

a-za

-var

ovan

je-m

eje/

3767

26 .

pomeni, da inkluzivni, permisivni pristop preprosto ni več mogoč – rešitve je treba iskati v smeri zaostro-vanja, izločanja in selekcioniranja. Napadanje, diskreditiranje in na-domeščanje permisivne vzgoje kot največje zablode in grožnje, ki so jo ponovno načeli v Državnem sve-tu - kot nečesa, kar »vsi vemo«, da je slabo, ne ostane zgolj pedagoški problem, ampak se prenaša nazaj na obravnavo beguncev. Trend proti permisivnosti in strpnosti ter v prid strogosti, restriktivnosti se tako v obravnavanju dijakov kot beguncev pokaže kot nek splošni družbeni trend. Družbeni mehanizmi ustvarjajo neprekinjen krog množenja strahu in obenem objektov, ki ga povzroča-jo. Vse skupaj se sprevrže v paniko, sovražni govor ter kriminaliziranje posameznikov in skupin, ki naj bi povzročili te izredne razmere, v resnici pa so bili izrabljeni, tako kot mi, v namen njihove vzpostavitve. Izredne razmere namreč legitimirajo izredne ukrepe, ki ne omejujejo le teh nevarnosti, ampak vseh nas, ki naj bi nas zavarovali.

Da ne bo primer za izredne ukrepe v izrednih razmerah vedno nacistična Nemčija, se lahko obrnemo na nekaj vsakdanjega, kar to ne bi smelo biti – vojna proti terorizmu. Na račun pregona nevarnih osebkov, označenih z besedo terorist, so bile vzpostavljene in opravičevane inštitucije, za katere se lahko vsi strinjamo, da niso preprečile katastrofe, ampak so bile humanitarna katastrofa – Guanta-namo, Abu Graib, vse humanitarne vojaške intervencije (Afganistan, Irak, Libija, Sirija), če naštejem le nekatere najbolj zloglasne. Na zahodu tem najbolj zloglasnim oblikam discipliniranja (še) nismo bili podvrženi, pojavili pa so se drugi ukrepi: kvadriljiranje našega časa in prostora v smislu zaostrenih kontrol

na letališčih, nadzor in prisluškovan-je preko telekomunikacijskih omrežij in povišani izdatki za obrambo, ki še bolj obremenjujejo že tako komaj sto-ječo ekonomijo v času krize. (NATO je od Slovenije pred kratkim zahteval, da poviša izdatke za vojsko.) Pojavile pa so se tudi neformalne spremem-be, na primer enačenje muslimana

in skrajneža, opravičevanje polici-jskega nasilja, stigmatizacija in porivanje določenih etničnih skupin na družbeni rob. Paradoks pri boju proti terorizmu, ki se tokrat pojavlja tudi pri naših ukrepih v povezavi z begunsko krizo, je, da zaradi potrebe po zavarovanju pred zunanjo grožnjo ogrožamo lastne svoboščine in socialne pravice. Na račun panike, ki jo v nas producira občutek izrednih razmer, bomo pristajali na ukrepe, ki jih sicer ne bi sprejeli. Trenutne izredne razmere bodo poniknile, za-voljo ohranitve teh nedemokratičnih ukrepov pa bodo vzpostavljene nove – s koliko različnimi terorističnimiskupinami smo se že spopadali v zadnjih 20 letih? Koliko spopadov je dejansko vzpostavilo varnost? Se ni protiteroristični boj preprosto preusmeril na neko novo teroristično skupino, da bi ukrepi, katerih sprejetje je legitimiral, ostali v naših glavah nujni, več kot upravičeni in bi jim lahko oporekal le kdo, ki ni pri pravi ali pa je popolnoma zelen, razvajen in v končni fazi sovražnik? Zaostreni ukrepi proti terorizmu niso omejili fenomena, zoper katerega so bili sprejeti, zgolj pravice in življenja svojih državljanov, kot lahko vidimo

v ZDA. In zdaj bomo to posnemali?Begunska kriza je prerasla v našo lokalno verzijo boja proti terorizmu in je obenem posledica posredovanj v državah Bližnjega vzhoda. Člen 37a Zakona o obrambi je prvi tovrstni pravni poseg, ki je bil narekovan in podprt z izrednimi razmerami, ki so nastale po zaprtju madžarske meje. V ta namen je bila predlagana tudi peticija Radia Študent - ne gre za nasprotovanje asistiranju vojske ali za nek neutemeljen paničen strah pred državnim udarom, temveč za boj proti arbitrarnim zakonskim odločitvam, ki v stanju zaostrenih razmer potiskajo na stran razmišljan-je in racionalno odločanje o sprejetih ukrepih. Gre za odprtje alternative diskurzu, ki je skupen noveli zakona o obrambi in posvetu Državnegasveta, ki se napaja s sklicevanjem na izredne številke, izredne razmere, za katere nimamo sredstev, da bi se jih lotili s permisivnimi, inkluzivnimi metodami, ampak je zanje potrebno uvesti restriktivne modele.

Zbranih je bilo več kot 3000 pod-pisov, ki so bili 28. 10. oddani Državnemu zboru. Sprejetje Novele Zakona o obrambi je bilo s tem za nekaj časa odloženo. Je varnost države s tem resno ogrožena, gre morda celo za izdajo domovine? Dokončna potrditev novele zakona bi tudi sicer zahtevala vsaj en teden časa od njenega predloga**, prav tako pa ima oblast vzvode, da prepove zbiranje podpisov za razpis referenduma. Če je ogrožena varnost države, referendum ni mogoč. Stvar presoje pa je, ali je Slovenija ogrožena in ali je ta ogroženost primerljiva z napadom tujih sil na naše ozemlje. Sam tistega dne, ki sem ga prebil na mejah, nisem dobil takega vtisa.

»Na račun panike, ki jo v nas producira občutek izrednih razmer, bomo pristajali na ukrepe, ki jih sicer ne bi sprejeli«

17

Katja Sluga & Svit Komel

Poročilo z mejnih prehodov 30. 10. 2015

18

Katja Sluga

Dobovski smetarji Gospa Simona iz Čateža je v Dobovi že od sedemnajstega ok-tobra. Vsak dan dela po šestnajst ur kot vodja izmene prostovoljcev organizacije Adra. Sama pravi, da je zelo utrujena. Ko gleda begunce, ki spijo v tamkajšnjih namestitvenih cen-trih, jim je nevoščljiva. Vesela je, da se po štirinajstih dneh Beti, namestitveni center v zapuščeni tekstilni tovarni, končno zapira. Za to so se zavzeli tudi prebivalci Dobove, saj je Beti zraven poko-pališča in jih je skrbel počitniški vikend. Opraviti je potrebno še Betin labodji spev – pospravljanje in dezinfekcija še nista bila oprav-ljena. Po tem gre Simona lahko domov, se naspi in se pripravi na naslednji val beguncev. Vse to nam zaupa prostovoljka, ko nas počitniškega petka ob osmih zjutraj pričaka v glavnem skladišču Adre. Dela je ogromno. Beti je danes prazna, vroče je, vreme je čudovito in zloveščega vonja vojne in trpljenja ni več moč zaznati. Prostovoljcev nas je le kakšnih deset – pet iz Ljubljane, ostali so domačini. Tovarno je potrebno popolnoma izprazniti in pospraviti. Skladišče s hrano je do vrha polno – nekaj stvari se pošlje na Šentilj, ostale se naloži na kombije in odpelje na železniško postajo v Dobovi, kjer begunci presedajo z vlaka s Hrvaške na vlak za Šentilj, vmes pa so popisani in preskrbljeni s hrano.

Ustvarimo verigo in nekaj ur samo prestavljamo težke pakete. Nikoli v življenju še nisem videla toliko različnih vrst mleka. Ali pa take količine svežega kruha in sardin v konzervah Eva. Natovorjeni kombiji so prepeljani na železniško postajo, kjer so vlaki z begunci. Novi vlaki s Hrvaške prihajajo (v enem je približno 1700 ljudi) in tisti, namenjeni proti Šentilju, odhajajo. Videli smo velike skupine zadovoljnih beguncev, ki končno zapuščajo hrvaško-slovensko mejo, kjer so namestitveni tabori neudobni, umazani in mrzli. Na peronu, kjer je bilo skoraj več policije in vojske kot beguncev, so čakali v vrsti na popis in vkrcanje na vlak. Mnogi so prosili za hrano in pijačo, a neorganizirano deljenje živeža je prepovedano. Veliko je bilo majhnih otrok, tja do pet let. Videli smo visoko noseče ženske, družino z nekaj tedni starima dvojčkoma, starejše in skupine žensk. Potrpežljivo so čakali v vrsti, otroci pa so poponoma mirno prenašali še eno duhamor-no čakanje na svoji poti – očitno so na to že navajeni. Ko smo se vrnili v Beti, nas je čakalo težko delo. Potrebno je bilo sprazniti prostore, kjer so begunci spali, da jih bo lahko vojska kasneje dokončno očistila in dezinficirala. Dva ogromna prostora sta bila polna zložljivih postelj, tankih žimnic, gnilih odej

in vseh mogočih smeti. Najprej smo zložili postelje, nato spravi-li na kup vse še nekako čiste žimnice, ostale pa odpeljali ven. Ogromen kombi smo napolnili s stotinami umazanih in smrdljivih sivih odej UN, ki so bile poslane v čistilnico v Ljubljano. Z lopatami smo napadli kupe nerazpoznavnih smeti v kotih ter na koncu pometli in pomili tla. Zabavni del se je začel zunaj, kjer so prenočevali moški in družine, ki niso dobile prostora v tovar-ni. Ograda je bila do zadnjega kotička nastlana z najrazličnejšimi odpadki, ki so se formirali v kupe svinjarije do kolen. Čiščenje se je zdelo kot Sizifovo delo. Zažgane konzerve, sluzaste odeje, pre-močena oblačila, en mesec nošeni čevlji, iztrebki, vložki, plenice, sardele, ki jih očitno res ne mara-jo, steklenice vode in še vse mogoče sestavlja mešanico prijetnega izgleda in vonja. Taka masa smeti je zaradi velike količine ljudi kar logična – na tem prostoru se je dnevno zamenjalo okoli 3000 ljudi. Čistili smo do odhoda našega vlaka nekaj čez četrto in osebno se mi je zdelo, da poleg razbolelih bicepsov nikjer ni bilo dokaza o našem trudu. No, smrdljivi čevlji ne smejo zatoniti v pozabo. Naša obutev je tako smrdela po človeških izločkih, da smo jo morali pustiti v drugem vagonu vlaka.

Vir

za sl

ike:

Las

tni.

19

Če strnem petkove vtise, bi lahko povzeli, da je bilo beguncev še zmeraj veliko, a Dobove kot nasel-ja niso tako obremenili. Spreme-nili so sistem in ljudi kar direktno preusmerjajo na vlake za Šentilj. Bilo je veliko dela, veliko policis-tov, veliko smeti, lepo vreme in prijetno vzdušje. Pogovarjali smo se z veliko uslužbenci in prostovoljci ter izvedeli kar za-nimive stvari. Pri popisu morajo begunci navesti, koliko denarja imajo s seboj. Številke so različne, gibljejo se od nekaj deset evrov pa do za Sirijce povprečnih 5000 ev-rov. Pred nekaj dnevi pa je prišla gospa, ki je imela pri sebi 70 000 evrov gotovine. Prostovoljka Slovenske filantropije nam je tudi zaupala, kakšne težave ji povzročajo aktivisti s Poljske, Češke in iz Amerike. Kot člani svetovne aktivistične organizaci-je pridejo v namestitvene centre in delijo tople obroke. Imajo jih samo 1000, beguncev pa je bilo v tem primeru 3500 in zato jim je bilo razdeljevanje juhe one-

mogočeno. Aktivisti so slovenske prostovoljce obtožili nehumanega vedenja in še naprej sejali anarhijo v že tako napeto situacijo, zato je bila poklicana policija. Tisti dan na meji je bil popolno-ma petkovski – poln anekdot in zgodb minulega tedna, spomin-janja težkih trenutkov, ki pa so tako ali tako že minili.Popolnoma drugače pa je bilo

tri dni prej, v torek, ko sem na mejo odšla z mamino službo. Kot prostovoljce so nas poslali v center Rigonci, kjer sta bila dva ogromna šotora za prenočevanje in ograjen zunanji prostor, kjer so v blatu in umazaniji spali moški. Ne poznam točne številke,

ampak center je bil napolnjen do zadnjega kotička. Pred ogrado je bil center medicinske pomoči in tam so zbirali skupine po petdeset ljudi, ki so jih pošiljali naprej na avtobuse. Bilo je res mraz, megle-no, vlažno in vsi so, siti čakanja, želeli, da se mukotrpno čakanje konča. Pritiskali so na ograjo in policisti v polni opremi so jih komaj obvladovali. Spraševali so nas, zakaj ne morejo iti v hotel, če imajo denar, zakaj se morajo valja-ti po blatnem travniku v mrzlih nočeh brez primernih stranišč, tušev in podobno. Nisem vedela, kako naj jim odgovorim. Med-tem ko smo v ogromnem šotoru sortirali oblačila in zlagali zaloge hrane, je do nas pritekel moški in kričal, da se otroci v gneči dušijo, ker vsi preveč pritiskajo na ograjo. Izbruhnili so nemiri, begunci so družno vzklikali nekaj po arabsko. Policisti so odločno reagirali in prisilili vse begunce, da so se posedli na tla. Takrat smo z grozo ugotovili, da med največjo množico na tleh leži moški, ki je bil poteptan. Naložili so ga na nosila in ga nato dolgo oživljali v medicinskem prostoru. Policisti so porinili begunce nekaj metrov proč od ograje in naša naloga je bila, da pospravimo vse smeti v tem delu, saj so se policisti in nebrzdana množica spotikali čez odeje, ostanke šotorov in oblačila. Policisti so stali pred begunci in jim niso dovolili, da bi se premaknili, mi pa smo ime-li nekaj minut, da pospravimo tistih nekaj kvadratnih metrov. To je bilo precej zastrašujoče. Več kot tisoč sedečih ljudi za živim zidom ogromnih policistov te v tišini opazuje, kako pospravljaš

20

njihove smeti. Poleg te nujne pospravljalne akcije je bila naša naloga, da po odhodu družin iz šotora le-tega pripravimo na novo skupino. Imeli smo kakšno uro, da pospravimo ogromen bel šotor na lesenem podu in dela je bilo veliko. Izjemno umazane odeje in ležalke so bile namenjene ponovni uporabi, medtem ko smo morali vse ostalo, vključno z neodprto hrano in oblekami v odličnem stanju, vreči stran. Količina smeti, vključujoč ostanke hrane, prazne embalaže, sanitetni material, umazane obleke, neznansko veliko plenic, kable za telefon, navodila za ravnanje na meji v srbščini, grške cigarete, polito sardinino olje, neverjetno število plastenk, je bila neobvladljiva. Higienske razmere v šotoru so bile katastro-falne, razmere za širitev bolezni pa odlične. Še nikoli ni nikjer tako smrdelo in groza me je bilo dejstva, da bodo čez nekaj ur tam spale družine. Ampak nato sem se spomnila, da jih bo velika večina spala na blatnem travniku zunaj šotora brez odej, jogija in suhih oblek. Med počitnicami sem imela priložnost, da sem Dobovo videla dvakrat; enkrat ujeto v popolnem kaosu begunske krize in drugič v nedeljsko lenem razpoloženju, ko je vihar že prešel. V obeh primer-ih sem razvila globoko spoštovan-je do prostovoljcev, ki delajo noč in dan, ker zamenjave pač nimajo, podredijo svoje življenje pomoči državi in skupnosti, v kateri živijo. Kar dobijo v zameno, je topel obrok, kritike aktivistov in ne ved-no očitno, a prisotno hvaležnost beguncev. Prostovoljci so organizatorji, vodilo in gonilo raz-

voja humanitarnega vidika begun-ske krize. Izmučeni so, a adrenali-na polna situacija jim pomaga, da sestavijo še 5000 lunch paketov, posteljejo še 300 postelj in poišče-jo miniaturne žabe za sedem mesecev staro premraženo sirijsko punčko.

Če spregovorim še o policiji; v petek, ko so bili centri že izpraznjeni, se mi je zdelo, kot da jih je res preveč in je njihov odnos do beguncev preveč osoren in grob. A nato sem se spomnila, kako je bilo v torek. Begunci so plezali čez ograje, otroci so omedlevali zaradi dušenja, moški je bil skoraj poteptan do smrti, prišlo je do prerivanja, vsakih nekaj minut so ženske in otroci kričali na vse grlo. Apokalip-tičnost situacije je bila strašljiva. In takrat smo se prostovoljci zara-di policije počutili veliko varneje. Z minimalnim nasiljem so nekako obvladali situacijo in preprečili nadaljnje izgrede. Namestitev beguncev v

neustreznih namestitvenih centrih na hrvaško-slovenski meji je bila neprimerna poteza. Minimalnim higienskim stand-ardom ni zadoščeno, pravice so kršene, trpljenje večje, potrpežl-jivost beguncev pa na veliki preizkušnji. V ogradah so zaprti

kot živali, množica pritiska ljudi na ograjo, v gneči stojijo ure in ure, čakajoč na nadaljevanje poti. Otroci, starci, nosečnice. Potrebno se je prerivati, da prideš do izhoda iz ograde in naprej na avtobus. Razdeljevanje hrane in pijače je zaradi nepregledne množice oteženo, prav tako iskanje družin, ki imajo prednost pri vkrcanju na avtobus. Umazanijo in bedo se lahko v teh centrih takoj zavoha, trpljenje beguncev je očitno. V prihodnjih mesecih bo potrebno najti alternativo, saj šotorska taborišča ne zadostijo dostojnosti človeškega bitja. A policisti in prostovoljci za to niso krivi. Oni zgolj poskrbijo za čim bolj varno in humano izpolnitev državnih ukazov.

21

Svit Komel

Čez vse mejePrispeli smo na Šentilj. Pred ve-likim belim šotorom smo zlahka našli prostovoljce Rdečega križa, Karitasa in Slovenske filantropi-je. Skupaj s predstavniki Civilne zaščite so nam zatrdili, da pomoči ne potrebujejo. Skupina beguncev je odšla naprej v Avstrijo, novih pa še nekaj časa ne pričakujejo. Vsega imajo dovolj: prostovoljcev, hrane, potrebščin. Povedali smo, da prihajamo iz Dobove, kjer pa se zdaj begunci ne zadržujejo več, ampak jih vse pošiljajo naprej.

Mlada prostovoljka si je glasno oddahnila: »Hvala bogu, da jim je potegnilo.« Dodala je, da tu v zbirnem centru lahko vse oskr-bijo – vsi dobijo hrano, na voljo imajo sanitarije in zdravstveno oskrbo. Ko pridejo, se lahko v velikem šotoru najprej osvežijo in okrepčajo, šele nato jih popisu-jejo spredaj, v malem šotoru, ki je zdaj sameval. Nekaj policajev je pred njim posedalo na ograji in sproščeno klepetalo. Nobene panike. Kaj pa to na poročilih, da begunci skozi ograjo stegujejo roke z denarjem in mimoidoče prosijo, če bi jim šli kupit stvari? »Ja, to hočejo, cigarete,« se je nas-mehnil vodja Slovenske filantropi-je. OK, očitno nas ne potrebujejo, beguncev ni, gremo domov.Zapustili smo namestitveni center

Šentilj in se sprehodili do meje z Avstrijo. Na meji sem končno zagledal to, kar sem videl na televiziji – območje ograjeno z nizko železno ograjo, za katero je stala večja skupina ljudi, še več pa jih je postavalo in posedalo na travniku zadaj, vse skupaj ne več kot 2000. Pred ograjo pa so postopali in posedali vojaki, opremljeni z brzostrelkami, s čimer ne namigujem, da so jih uporabljali. Nasprotno. Delovali so sproščeno; povedali so nam, da na tem območju begunci čakajo na prestop meje, ter dodali, da Avstrijci v tem trenutku spuščajo bolj počasi. Eden od njih je dejal, da to lahko traja cel popoldan in tudi celo noč, morda bodo morali tu prenočiti.Stopili smo bližje ograji. Nihče nas ni oviral pri tem, ne vojaki ne policaji, ki so na drugi strani sedeli v avtomobilih z odprtimi vrati in delovali prav tako brezskrbno kot vojaki. In takrat se je začelo naše samoorganizirano prostovoljstvo – »my friend, please, can you buy me a water, pizza?« Na drugi strani ceste je stala majhna pekarna. Ob ograji se je v trenutku nagnetlo več kot 100 ljudi, ki so mi vsi naenkrat podajali naročila za bližnjo picerijo. Sprva sem vzel 4, kolikor sem si jih lahko zapomnil,

in šel po pice. Naročil sem, ugoto-vil, da nimajo vode, kupil namesto tega kokakole in se vrnil. To sem ponavljal kakšne 3 ure. Od nekje so se prikazali še trije Španci, ki so se na svojo pest pripeljali do Slovenije, da bi pomagali be-guncem. Lokalni pek je komaj dohajal povpraševanje in defini-tivno dosegel vrhunec sezone, mi pa smo ironično postali njegovi brezplačni dostavljavci. Ko je za pol ure zmanjkalo pic, nam je us-pelo med begunci spopularizirati našo tradicionalno jed burek.

Vmes je prišlo do enega samega »izgreda«, ko je moški skupaj s svojo deklico prišel izza ograje in si hotel sam nakupiti živil, a ga je ustavil vojak in ga poslal nazaj - povsem uspešno tudi brez dodatnih pooblastil. Mož je rekel, da razume pravila in protokole, a je njegova hči preprosto sestrada-na. Kako je to mogoče? V tabo-rišču so nam namreč rekli, da so bili begunci oskrbljeni z vsem.

Situacija je taka (so nam razloži-li vojaki): ko begunci zapustijo taborišče, niso več v pristojnosti slovenskih organizacij, prav tako pa ne avstrijskih, dokler jih ne spustijo čez. Vsi begunci zdrvi-jo na to nikogaršnje ozemlje v prepričanju, da bodo tako bližje

22

svojem cilju. V zbirnem centru ne vzamejo hrane in pijače, ker mislijo, da odhajajo čez mejo in se morajo čim hitreje odpraviti.

Tako obtičijo v medobmočju brez možnosti povratka v zbirni center, kjer so na voljo hrana, voda in zdravstvena oskrba. Režim je pravzaprav podoben tistemu na letališču: ko se odčekiraš, ne moreš nazaj. Ko zapustiš območje s trgovinami in se na-mestiš v čakalnici, lahko samo še čakaš. Samo da begunci ne pozna-jo ure odhoda.Ta »tamponska cona« ali »nikogaršnje ozemlje« med obe-ma državama se je torej zdaj, ko so se razmere umirile in je or-ganizacija vse boljša, izkazala kot največji problem. Ponudili smo se torej, da bi šli mi do tabora po vodo in jo razdelili. Vojaki niso imeli nič proti, tudi policaji ne – če nam jo bodo dali v kampu,nam je oni prav gotovo ne bodo vzeli; policaj je celo poskušal poklicati predstavnika civilne zaščite. Rekel je, da to sicer utegne biti problem, če bodo vsi naenkrat planili po vodo, a ni bil pretirano zaskrbljen. Pošalil se je, da bomo po tem sistemu, ki ga predlaga-mo, vodo vozili za njimi vse do

Muenchna. Ampak ni šlo. Vodja civilne zaščite v namestitvenem centru je menila, da to ne gre.

»Zakaj?« - »Ne, potem bodo vse naslednje skupine hotele vodo na meji.«»Pa jim jo dajte.« - »Ne, to bi preveč raztegnilo območje oskrbe.« »Pa jim recite, naj jo vzamejo s seboj?« - »Ja, morda bodo, kaj pa se jim tako mudi!« »Dobro, je, kar je, kje pa je kakšna trgovina, da jo gremo kupit (nis-mo mi od tu)?« - »To je nevarno, vmes so tudi nasilni elementi.«»Bomo tvegali.« - »To je nevarno tudi zaradi bolezni; en vojak je prejšnji teden že dobil tuberkulozo, smrtno bolezen, ki jo bo imel celo življenje.«

S tem so nam dali vedeti, da je pogovor zaključen. Vrnil sem se k ograji nikogaršnjega ozemlja. Med skupine otrok sem razdelil čokolado, ki sem jo prinesel s sabo, a počasi so mi pohajale moči, pice pa so se pekle vedno dlje. Opravičil sem se vsem, ki niso dobili ničesar; pokimali so in se zahvalili za pomoč. Na srečo je prišla nova skupina samodelujo-čih prostovoljcev, ki so nadaljevali naše delo, vanj so vnesli izboljša-vo, njihov pristop bi lahko označi-li za evolucijski novost v samoor-ganiziranem prostovoljenju – ime, količino prejetega denarja in

naročila so si zapisovali na listek.

Na poti domov smo dojeli, da smo pravzaprav (tako kot tiho-tapci) pomagali ustvarjati promet z begunci. Bolj kot prostovoljci za pomoč beguncem smo bili prostovoljci picerije, brezplačni raznašalci pic. In to je samo en od paradoksov tega begunskega vsakdana, v katerem so begunci hkrati siti in lačni, imajo denar, a so hkrati brez vsega, so neskončno

potrpežljivi in hkrati povzročajo nemire, ko pritiskajo na ograjo, ki jim dolge ure zapira prehod meje. Čeprav lahko zatrdim, da je bil ta nemir zelo miren - zadoščalo je, da jih je vsake toliko nekdo izpred ograje pozval, naj se odmaknejo malo bolj nazaj, večina pa jih je itak posedala po travniku. Ko so zvečer na javni televiziji to čakanje označili kot nemir, sem se vprašal, zakaj niso namesto tega raje opo-zorili na zastoj, do katerega priha-ja na nikogaršnjem ozemlju med sicer povsem tekočim in mirnim prehajanjrm beguncev na njihovi slovenski poti, ki je zdaj očitno organizirana veliko bolje.

Glede kulturnih značilnosti be-guncev – nekateri znajo angleško, nekateri sploh ne. Rute nosijo le nekatere ženske, druge ne, čeprav bi tem prišla ponoči prav kapa.

»Tako obtičijo v medobmočju brez možnosti povratka v zbirni center, kjer so na voljo hrana, voda in zdravstvena oskrba«

»To je samo en od paradoksov tega begunskega vsakdana«

23

Razmerje med moškimi, žen-skami, otroki in ostarelimi je lah-ko varljivo, saj ob ograji večinoma čakajo moški, da bi lažje navezali stik s kom od mimoidočih in ku-pili kaj hrane. Zadaj na travniku pa je veliko žensk, otrok, starejših in celo invalidov. Smeti? Da smetijo in celo opravljajo potrebo tam, kjer stojijo. Kot da je to nekaj, kar si želijo početi, ker so tako navajeni. Ja, kaj bi pa vi nare-dili, če bi se znašli ujeti za ograjo, kjer ni ne košev za smeti ne WC-jev? Bi se podelali v vrečko in jo vzeli s seboj v Avstrijo? A mislite, da si ne bi vsak z zadnjim denar-jem raje kupil vozovnico in se od-peljal, če bi mu bilo to dovoljeno? Več kot očitno je, da bi se bilo z boljšim obveščanjem mogoče izogniti številnim zagatam. Ne le v prid beguncev, ampak nas vseh.

Kaj, na primer, pomeni velik naslov v Delu: »Vojakov še 35 dni ne bo na mejah«? Vojaki so na meji. Na lastne oči sem se pre-pričal, da tudi ukrepajo lahko, če je potrebno. Čeprav tisti popoldan ni bil nihče preobremenjen, ne vojaki, ne policaji, ne prostovoljci, ne civilna zaščita (ne vem, kako je bilo z zdravniki brez meja), se zavedam, da se razmere lahko spremenijo in da se neprestano spreminjajo. Vendar ustvarjanje panike, širjenje dezinformacij in sprejemanje slabo formuli-ranih zakonov nikakor ne more prispevati k reševanju problemov in boljši organizaciji na mejnih prehodih.

Ob tem bi pozval k prostovoljenju na lastno pest na območju nikogaršnjega ozemlja in nadaljnji pomoči v zbirnih centrih (če bo potrebna). Posebej zdaj, ko je prostovoljcev v teh centrih do-volj, boste vedno imeli polne roke le nekaj sto metrov naprej proti Avstriji, kjer se njihova pristojnost konča. Prinesite s sabo hrano in pijačo, po možnosti kakšno deko. Če vam je problem denar, jim stvari prodajte za isto ceno, kot ste jih kupili. Vi boste tako dobili prave informacije s terena, beguncem pa boste olajšali dolgo čakanje na izhod. Bolje, kot da sedite za kompom in lajkate stran Ukinimo Radio Študent, mar ne?

24

Svit Komel

Študentska IskraŠtudentska Iskra je organizacija, ki je nastala po zasedbi Filozofske fakultete v

Ljubljani novembra 2011. O njenem delovanju, prepričanjih in kampanjah sta več povedala njena člana in bivša dijaka Gimnazije Bežigrad – Žan Zupan in Natan Vitežnik.

Vir

za sl

ike:

Štu

dent

ska

Iskr

a.

25

Žan, za začetek mi povej, kaj je Iskra.

Študentska Iskra je organizacija pro-gresivno mislečih študentov oz. mla-dih na splošno (v trenutni sestavi so pretežno študentje). Študentska Iskra se zavzema za kvalitetno brezplačno šolstvo, za kvaliteten način preživljanja prostega časa mladih, za dobre izhodiščne možnosti po končani fakulteti, po končanem izo-braževanju. Se pravi, da ne gre samo za neke ozkoštudentske cilje, ampak je vizija širša – torej kvalitetno življenje tudi po zaključku študija. Front je veliko, tako da se osre-dotočamo predvsem na čas študija.

Kaj pa ti prispevaš pri Iskri?

Jaz sem v Iskri aktiven v delovnem odboru za stike z javnostjo, ki je trenutno postal odbor, v katerem se koordinira nekatere zunanje akcije, ene potekajo, druge so v pripravi, na primer ozaveščanje o beguncih, ko-municiranje preko socialnih omrežij, spletni podcast ...

Natan, povej še ti – kaj je Iskra?

To, kaj je Iskra, se je od njenega nastanka že malo spremenilo, bolj izostrilo, bolj usmerilo. Iskra se trudi biti platforma za študente, mlade, starejše; primarna fokusna skupi-na so študentje. Ponuja platformo za premisleke, za razvijanje kritike tako znotraj študijskega procesa kot znotraj širše družbe. Ko se je organizacija začela, smo se orientirali na ŠOU oz. na ŠOUL zato, ker smo jo identificirali kot strateški cilj, kot institucijo, ki ima na razpolago veliko javnega denarja oz. denarja, ki pride iz študentskega dela in ki po našem mnenju že zelo dolgo časa ne opravlja svojega poslanstva – se pravi urejanja študijskega in obštudijskega življenja študentov, od katerih jemlje denar.

Iz tega premisleka se je pred tremi, štirimi leti – po izkušnji zasedbe na Filofaksu – začela oblikovati skupina, ki se je poimenovala Iskra.V času od obstoja do zdaj smo se ukvarjali z zelo različnimi problematikami, sicer večinoma vezanimi na dogajanje na področju visokega šolstva, s spremembami na področju visokega šolstva, socialnimi stiskami študentov, tudi z odzivanjem na mednarodne politične dogodke, seveda znotraj progresivnih politik. Progresivne politike so tukaj označevalec za »levico«, a ker so ti termini v javnem diskurzu danes malo zamazani, raje uporabimo izraz »progresivno«.

Kako je organizirana Iskra? Ko sem povabil tebe na intervju, si se mi zdel kot »spokesperson«, ampak potem sem slišal, da ste vsi enakopravni.

Ja, ni hierarhije, zgolj delitev dela. Načeloma je zadeva organizirana linearno po delovnih odborih, ki so tematski. Imamo delovni odbor za tehnologijo, izobraževanje, femi-nizem, okoljevarstvo – tam, kjer smo identificirali neko področje, na ka-terem bi se dalo delati neke smiselne intervencije, se je v preteklosti okrog njega naredila neka delovna skupina, ki je povsem odprta in se ljudje vanjo pridružujejo glede na zanimanje. Sami odbori delajo svoje projekte, imajo svojo avtonomijo, potem pa pač obstajajo koordinacijski or-gani – predsedstvo, izvršni odbor in skupnost celic; ampak zaenkrat itak delujemo bolj na »skeleton crewu«.

Ali ni Iskra del Študentske organizacije Univerze v Ljublja-ni (ŠOU/ŠOUL), gre za posebno »stranko« v študentski organizaciji?

Iskra ni stranka, je študentsko društvo in je vpeta tudi v delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je krovna organizacija vseh študentov Univerze v Ljubljani. Član ŠOUL postaneš avtomatično z vpisom na univerzo. V bistvu je to nekakšna paradržavna tvorba, ki naj bi bila javni servis za študente, se pra-vi, da jim zagotavlja nekatere servise, ki jih trg ne. Na žalost vse preveč poudarka daje dejavnostim, ki so usmerjene tržno. Zato je tudi bila odločitev organizacije ŠI, da se vključi v boj v ŠOU in poskusi v njej in skozi njo doseči, da bo dejansko skrbela za interese študentov – pa ne samo tiste neposredne, se pravi »imet se fajn«, obiskovat masovne zabave, ampak tudi za izobraževalne dejavnosti in potem tudi naprej, za zaščito na tem neusmiljenem trgu dela.

Ali zabavo potem prepuščate drugim?

Zabava je seveda pomemben faktor študijskega življenja. Vse pa je odvisno od konteksta, ali gre za zabave, kjer se promovirajo poceni alkoholne pijače, ali pa ima zabava nek drug kontekst – čisto konkretno, Študentska Iskra je organizirala festival kultureRezistenca, to je bil enodnevni festival, na katerem so bile najprej okrogle mize o neodvisnosti medijev in potem še zabavni del z alterna-tivnimi mladimi (ali pa tudi ne več tako mladimi) ustvarjalci, ki dejan-sko niso samo produkt neke glasbene industrije, ampak ustvarjajo glasbo s sporočilom in so del kvalitetne alternative. Glede na precejšen obisk

26

in zelo pozitivne odzive bi lahko skle-pali, da je za take dogodke še veliko prostora v kulturni krajini.

Kako pa gleda Iskra na reforme šol-stva, na pozicijo študentov pa tudi bodočih študentov, torej dijakov v družbi?

Procesi, ki se v slovenskem visokem šolstvu dogajajo od Bolonjske re-forme naprej, so večinoma usmerjeni v racionalizacijo, optimizacijo, v smislu manjšanja stroškov in krčenja programov – združevanje, rezanje neobiskanih, tržno neuspešnih programov ... Znotraj tega se dogaja ogromno stvari. Ena izmed večjih akcij, ki smo jih imeli, je bila proti takrat napovedanemu Zakonu o visokem šolstvu (ZViS), ki je želelzabrisati delitev med rednim in izrednim študijem. Potem, odvisno kaj se na posamezni fakulteti doga-ja: višanje stroškov študija, višanja obveznih prispevkov za študente itn. Tega je ogromno, ampak to so lokalni problemi, zaenkrat se na ravni novel ali zakonov na makro ravni ne da boriti, moraš najprej zbirati lokalno mrežo ljudi na fakulteti in preko tega izvajati odpor. V prihodnosti nas čaka najbrž podobno delo – novi zakon o visokem šolstvu, ki spet prihaja, je v velikem delu baje osnovan na preteklem, ki je bil zavrnjen. Ker so to spremembe, ki so neločljive od širših sprememb v družbi, od krize ekonomskega

sistema, v katerem smo se znašli, so to stvari, ki se bodo nadaljevale in bodo na neki točki, poleg odzivanja, potrebovale tudi pozitiven program, predlog s strani tistih, ki se trudimo, da bi jih zastopali in sodelovali z nji-mi – gre tako za zaposlene na univer-zi kot študente.

Kakšne akcije pa trenutno organ-izirate? Videl sem, da ste na proti-rasističnem pohodu 9. 9. zbirali humanitarno pomoč za begunce. Ali je bila ta akcija spontana in je potekala v okviru neke širše?

Ta akcija je bila izvedena kar precej ad hoc zaradi razmer, ki so se pojavile ob influksu ljudi, ki bežijo pred vojno z Bližnjega vzhoda in drugih kriznih žarišč – ker imamo neformalne skupine za komunikaci-jo na socialnih omrežjih ipd., se je potem, ko se je to zaznalo, po-javila kar velika iniciativa s strani posameznikov/ic znotraj organizacije, da se izvede neko zbiranje pomoči. Ker Ljubljana nima svojega zbirnega centra za pomoč, se je to naredilo na stojnici na dan protirasističnega pohoda oz. shoda »refugees welcome«. Zadevo je zagnalo nekaj posameznikov znotraj Iskre, potem smo to pomoč, ko se je zbrala in je je bilo presenetljivo veliko, s kombijem tudi odpeljali v Novo mesto, kjer je najbližji zbirni center (NGO Sokolc). Zdaj v tem oziru delujemo kot del Protirasistične

fronte brez meja, strukture, ki se je oblikovala iz različnih organizacij in posameznikov/ic, ki so se aktivirali ob stopnjevanju begunske krize in deluje kot civilnodružbeni branik tako pred posledicami porasta kse-nofobne ideologije, kot tudi kot organizacija, ki se odzove, ko državni aparat in njegove humanitarne institucije zatajijo.

Na vaši strani sem prebral, da imate tudi mednarodne povezave z vam podobnimi organizacijami po Evropi. Kako pa poteka ta študent-ska internacionala?

Nazadnje smo organizirali tridnevni spoznavni tabor v Ljubljani. Prišle so tovariške organizacije iz Makedonije, Srbije, Albanije, udeleženi pa so bili tudi študentje na Erazmusovi izmen-javi. Ta zadeva je še v povojih. Drug drugemu smo predstavili analize svojih problemov na področju visokega šolstva, kaj približno delamo, kakšne so naše akcije, potem pa se je delalo razne družabne dogodke, imeli smo skupne seminarčke. V ospredju je bilo spoznavanje in vzpostavljanje stikov. Potem smo izdali tudi posebno številko glasila s članki in prispevki teh tovariških organizacij. Potrdili smo tezo, da procesi uničevanja izobraževalnega sektorja znotraj današnjega kapitalizma niso niti pod razno vezani zgolj na neko lokalno področje, ampak so si težave zelo podobne širom periferije in upal bi si reči tudi širom centra. Tovariške organizacije si med seboj pošiljamo tudi javna pisma podpore ob večjih dogodkih ali bojih v lastnih državah. Verjamem, da bomo to mrežo lahko širili, zdaj smo vzpostavili stike tudi z neko madžarsko organizacijo, novembra pa se bomo udeležili tudi podobnega tabora v Albaniji. To gre počasi, a na koncu dneva imaš dober občutek, predvsem, da nisi osamljen, saj boj poteka po celem svetu.

27

Ali lahko tudi dijaki sodelujejo s Študentsko Iskro?

(Žan): Organizacija Študentska Iskra si seveda prizadeva, da bi se tudi dijaki vključili v boj oziroma v aktivnosti za kvalitetno šolstvo. To vključevanje lahko poteka trenutno predvsem preko dejavnosti, ki jih Iskra že izvaja, se pravi udeležba na okroglih mizah, protestih, ozaveščan-je o tem in onem zakonu, ki ga vlada namerava sprejemati, pa poslabšuje položaj (bodočih) študentov. Je pa v prihodnosti predvideno tudi, da bi se dijaki lahko aktivneje vključili tudi v svoje področje, se pravi, da bi obstajali projekti, ki so namenjeni dijakom. (Natan): Ja, seveda. Kdorkoli se pridruži organizaciji, se zanj najde mesto. Ker so področja dela tematska in tako ali tako ste dijaki bodoči štu-dentje, vsaj večinoma. In nekaj, kar bi bilo mogoče še posebej zanimivo, glede na to, da zdaj še nimamo ljudi, dijakov, ki bi se ukvarjali s problematiko na dijaškem področju, bi bilo to, kar trenutno lahko ponudimo, kaljenje in pomoč pri prehodu na univerzo in dinamiko, ki z njo pride. Za tiste, ki jih recimo zanima delovanje različnih institucij, od univerzitetnih, študentskih do državnih, predstavlja delovanje v Iskri tudi priložnost, da te institucije in procese, ki se v njih odvijajo, spoznajo od blizu. Prav tako so pri akcijah, ko se organizira-jo kakšne javne nepokorščine, vsi zaželeni, nobene starostne omejitve ni. Ko bomo v naslednjem letu imeli stabilno postavljen program za izobraževanje, tudi za interno izobraževanje članov (da ne bi kdo razumel tega kot izobraževanje tistih, ki ne vedo), bomo imeli krožke za vse, ki jih to zanima in seveda so tudi tu vsi dobrodošli. Že nekaj časa je bilo govora, da bi se organizirala tudi redna dijaška sekcija, bomo videli, ali bo to v tem letu tudi dejansko uspelo.

Še kaj za konec, kakšen komentar?

Morda le to, da nam je v interesu Iskro ohraniti kot akterja znotraj študentske sfere tudi, ko bomo mi šli naprej, ki se mora v prihodnosti prebiti do pozicije strukturne moči, po možnosti znotraj ŠOU. V zadnjem času smo videli, da se sicer da relativno dolgo delati zgolj na volonterski osnovi in z minimalnimi sredstvi ter da se da narediti ogromno. A prav tako se organizacija hitro izčrpa, saj je pod takšnimi pogoji težko sistematično in učinkovito novačiti nove generacije, ki bi v delovanje vnesle nov zagon in sveže perspektive. Ravno temu slednjemu nameravamo v prihodnosti posveti-ti več pozornosti, zato za konec vse, ki bodo to brali, toplo vabiva k sodelovanju, pišite nam na info@studentska-iskra.org, pridite pogledat na kakšen dogodek (objave so dostopne na FB ali domači strani), pridružite se kakšni akciji, vseh bomo iskreno veseli. Prihodnost pripada tistim, ki se zanjo borijo!

28

Jeremy Corbyn- Champion of the People or Socialist Wannabe?

Daniel Azaz

Europe today is being ravaged by political, social and economic problems, the likes of which have been seen before, but not in the form we face today. As fascist and neo-Nazi groups grow stronger, our economy slowly fails and the world comes closer to the brink of t otal war, we face a perilous time, though we may not see it from our comfortable homes. This has led to the rise in fascism’s better cousin, socialism. From Spain to Greece, socialist and communist parties on the rise in tandem with nationalism. Recently however, we have seen the same happen in a much more influential country, this time in the United Kingdom. Those of you who have read my previous article on the British elections in April will remember that not long after his monu-mental defeat, Ed Miliband, the Labour Party leader, resigned. This led to months of deliberating about his successor, leading to a sort of stalemate between the four most popular candidates: Andy Burnham, Liz Kendall, Yvette Cooper and Jeremy Corbyn. Wounds still fresh from the sound beating they received at the general elections, this arrangement proved to be very dirty as well. We’re going to focus on Corbyn on this article, as he’s probably the only politician in the UK that actu-ally stands out. So who is the famed Jeremy Corbyn? Put simply, he’s a socialist who’s taking the world by storm. Forget Tsipras, Corbyn is really causing tidal waves reaching as far as the US! In September of this year, he became the leader of the Labour Party,winning nearly 60% of the vote, despite staunch opposition by politicians such as Gordon Brown, Tony Blair and David Miliband, the first two being

former Labour leaders (not amazingly good ones, to be fair). This led to a political clusterfuck, so why so scared?

What’s scarier than a socialist? A socialist with a plan and the support to carry it out (Bernie Sanders, an American presidential candidate who supports Corbyn, is also an example of this). Corbyn won his position off the back of policies such as:

•Renationalisation of public utilities and railways•Abolishing university fees•Nuclear disarmament•Funding infrastructure and benefits•Combatting tax evasion•Reversing welfare cuts and business bonuses

Basically, he’s a people’s man. Just from his policies, it’s very easy to deduce that he’s very much given

Vir

za sl

ike:

http

://i2

.mirr

or.co

.uk/

inco

min

g/ar

ticle

6539

227.

ece/

ALT

ERN

ATES

/s61

5b/Je

rem

y-C

orby

n.jp

g.

29

up on the goodwill of corporations to help keep the country afloat, instead preferring the government to take charge. This isn’t necessarily a bad thing, as the situation in Britain is growing increasingly dire. In October, the ruling Conservative party made drastic cuts to the welfare system for those with children and those currently out of work. Doctors are being paid minimally and will soon face a 30% wage decrease. Fighting against austerity measures, as is Corbyn’s central goal, may very well be worth the risk of possible damage to companies, as thousands of families sink in debt. The main question now is this. Does Corbyn actually support his policies, is he a real socialist? Or is he just another wannabe who will soon be forgotten in the annals of time as the guy who tried? Well, part of that can be easily answered. Corbyn is part of the Socialist Campaign Group, Amnesty International, the Palestine Solidarity Campaign and probably used to visit the Politburo for tea and cakes while the USSR was still around. Furthermore, Corbyn also claimed the smallest amount of expens-es (British MPs can claim expenses for their work, such as driving to the Parliament or running a party office) out of all 650 MPs. This discovery was made in light of some other MPs who were found to have claimed expenses on everything from paper clips to a 500 metre taxi ride.

What is having a more realistic effect is that much of his party hates him. A lot. His policies are very uncertain and have been criticised as impossible. This is a grounded worry, as an analysis by The Guardian shows that he would need £124 billion to achieve just the renationalisation of the energy grid and would likely be in contravention with EU laws. Buuuut of course, Corbyn has an answer to this. Leave the EU! Corbyn has so far not given a real answer to whether he wants to leave the EU, but has leaned towards that idea. His reasoning is that the EU has become a capitalist monstrosity trading the human rights of its citizens to corporations who ex-ploit them. He reversed last September, stating that Labour would campaign to stay in the EU. Much of his party stated that he only follows his own policies, not the collective policy of the entire party. Recently, there have been challenges to his leadership, especially if Labour does badly at next May’s local elections.

Fun fact: Corbyn has won the Parliamentary “Beard of the year” award 5 times!

Vir

za sl

ike:

http

://i.t

eleg

raph

.co.u

k/m

ultim

edia

/arc

hive

/033

80/Je

rem

y-C

orby

n_33

8047

2b.jp

g.But Corbyn also has a potentially dark side. He has been accused of relations with certain extremists and has even defended bombers, such as of the 1994 Israeli Embassy Bombing, which injured 20 people. He has ties with the Irish Republican Army, a militant group which has carried out bombing across Northern Ireland and England. He has referred to terrorist organisations Hamas and Hezbollah as “our friends”, which does come off quite badly. This has cast him in a bad light, but so far has had little impact on his actual campaign.

30

Nekaj kemijeMaščobe, ki jih kemijsko uvrščamo med lipide, deli-mo na nasičene, večinoma živalskega, in nenasičene, večinoma rastlinskega izvora – med slednje spada-jo olja in tudi transgene maščobe. Nasičenost maščobne kisline, gradbenega elementa maščobe, pomeni, da so vse vezi v ogljikovi verigi enojne in ima zato molekula najvišje možno število vodikovih atomov. Nenasičene pa imajo eno ali več dvojnih vezi med dvema ogljikovima atomoma. Lahko so polinenasičene z več dvojnimi vezmi ali monone-nasičene z eno samo. Delimo jih na trans nenasičene in cis nenasičene maščobne kisline. Pri prvih sta vodikova atoma, ki sta vezana na ogljika z dvojno vezjo orientirana na isto stran verige, kar le-to prelo-mi in jo naredi manj fleksibilno. To povzroči, da se maščoba pri sobni temperaturi ne more dovolj tesno stisniti skupaj, da bi zavzela trdno stanje, je torej olje. Nasprotno pa sta vsak na svojo stran verige orienti-rana vodikova atoma pri trans nenasičeni maščobni kislini, kar verige ne upogne in ima le-ta zato po-dobno, ravno obliko kot nasičene maščobe. Pri sobni temperaturi so tako transgene maščobe stabilne in v trdnem agregatnem stanju, kar je uporabno v živil-sko predelovalni industriji. Transgene maščobe so delo človeških rok, v naravi jih je majhen odstotek le v mleku in telesni maščobi prežvekovalcev. Delna hidrogenizacija rastlinskega olja, najpogosteje pal-movega, proizvede veliko večino zaužitih transgenih maščob, ki so zaradi omenjenega postopka stabil-

nejše pri visokih temperaturah, živilom podaljšajo rok uporabe in so med drugim za proizvajalce zelo poceni in praktične. Ko rastlinskemu olju opravimo hidrogenizacijo, znaša delež transgenih maščob v izdelku 15 %. Tudi pri cvrtju se lahko zgodi, da cis nenasičena maščoba preide v transgeno, a je to od-visno od vrste olja, njegove temperature in trajanja cvrtja.

TRANSGENE MAŠČOBE

AJDA PRISTAVEC

Na slovenskih prehrambnih policah je nemalo izdelkov, ki vsebujejo hidrogenirane maščobe, medtem ko so jih v sosednji Avstriji že leta 2008 strogo omejili. Da boš izvedel, zakaj in kaj transgene maščobe pravzaprav so, beri dalje.

BiologijaTransgene maščobe so, tako kot nasičene, škodljive za naše zdravje. Pri svojem raziskovanju nisem našla razloga, zakaj bi jih za zdravo delovanje or-ganizma potrebovali, nešteto virov pa navaja tesno uživanja hidrogenizirane maščobe s povišanimi možnostmi za srčno-žilna obolenja, saj rušijo raz-merje med koristnim (HDL) in škodljivim (LDL) holesterolom v krvi. Višji delež transgenih maščob

Zgornji model prikazuje cis, spodnji pa trans maščobo

Vir

za sl

ike:

http

://cn

x.or

g/re

sour

ces/

14cf

9a1c

1bd7

d93d

5a51

bffee

3de7

7904

ec0c

fb5/

Figu

re_0

2_03

_07.

jpg.

31

v telesu utegne povzročiti težave s spominom in z drugimi možganskimi funkcijami, kar vodi v Alzer-heimerjevo bolezen. Transgene maščobe najdemo v nekaterih mastnih živilih živalskega izvora, margarini, maslu, v kro-fih, pomfriju in drugih ocvrtih izdelkih, pecivih, namazih, napolitankah, vafljih in drugih slaščicah. Njihovo prisotnost je po predpisih potrebno jasno označiti na etiketi prehrambnega izdelka.

Politika V parlamentu EU poteka razprava o zakonodajni omejitvi trans maščobe v prehrani za celoten ev-ropski trg. Vsako leto za posledicami srčno-žilnih bolezni umre nekaj manj kot dva milijona Evrope-jcev. Svetovna zdravstvena organizacija je pred nekaj leti priporočila, da se iz živil popolnoma odstranijo trans maščobe, a se do danes to še ni zgodilo in se le-te še vedno pojavljajo v živilih. Še več, niso niti eksplicitno označene kot transgene maščobe, saj tega zakonodaja ne predpisuje, temveč kot ‘delno hi-drogenirano olje’, kar lahko zavaja. Češke in britan-ske potrošniške organizacije so v letu 2013 testirale margarine, vaflje, ‘fish n’ chips’ in kekse, kjer so vzorci vsebovali od 2 do 20 g transgenih maščob na 100 g živila, v dveh vzorcih margarine celo še več.

bolezenskih stanj, povzročenih z nezdravim življenjskim slogom, kombinacijo neaktivnosti in prehranjevanja s predelano, nekvalitetno hrano polno praznih kalorij in osiromašeno hranil. Poviša se telesna teža, zviša se telesu škodljiv holesterol LDL in zniža koristen holesterol HDL, kar vodi v prej omenjene bolezni in smrt. Mednarodni znanstveni odbori širom sveta še niso uspeli določiti, koliko transgenih maščob (dnevno) je varno vnesti, zato velja priporočilo, da se vnos le-teh zmanjša na minimum. Hkrati še ugotavljajo, da smo tudi mladostniki poleg ljudi na socialnem robu del najobčutljivejše populacije, ki je najbolj izpostavljena uživanju živil s transgenimi maščobami in posledično tveganju za obolenja srca in ožilja. Ker skupne zakonodaje ni, so nekatere članice EU, kot sta Danska in Avstrija, vzele vajeti v svoje roke in uzako-nile omejitev prisotnosti transgenih maščob v živilih na 2 g na 200 g živila, pri čemer ju je podprla Evrop-ska agencija za varno hrano. Danska nam je lahko s sprejetjem omenjene zakonodaje pred enajstimi leti za vzgled: cene refor-muliranih izdelkov se niso zvišale, industrija ni trpe-la in v prvih petih letih po uvedbi ukrepa je Danski uspelo doseči najvišje znižanje pojavnosti srčno-žil-nih bolezni v Evropi. Upam, da zakonodajalec EU karseda kmalu sprejme zakonodajo za omejitev transgenih maščob za ves evropski trg, hkrati pa ima tudi Slovenija vse možnosti, da ne čaka na poslabšanje zdravja svojih državljanov in na lastno pest poskrbi za zdravju prijazno ponudbo na prehranskih policah.

Vir

za sl

ike:

http

://i.d

aily

mai

l.co.

uk/i/

pix/

2013

/11/

07/a

rtic

le-0

-193

DD

AC

4000

0057

8-13

1_63

4x43

3.jp

g.ht

tps:/

/ala

nfitn

ess.fi

les.w

ordp

ress

.com

/201

5/09

/tran

s-fa

t-co

mic

.jpg?

w=3

17&

h=23

4.

Zakaj je to problem? Vse več Evropejcev in prebival-cev drugih razvitih držav ima težave s prekomerno težo, sladkorno boleznijo in najpogostejšim vzrokom za smrt – srčno-žilnimi boleznimi. Vse večji del državnega denarja je namenjen za zdravljenje

32

Glede na to, da ste Bežigrajčani/Bežigrajčanke, ste prav gotovo vsi ugotovili, da so plakati, ekrani, letaki ob vsakem koraku vaše poti po Ljubljani. Reklame in oglasi se pojavljajo POVSOD – so na vašem telefonu, na televiziji, v časopisih, spremljajo pa vas tudi v najbolj nepričakovanih kotičkih življenja. Stavim, da je nekoč celo na stranišču v vas bulil kak reklamni plakat, ki vam kljub vaši očitni zaposlenosti z drugimi opravili poskuša prodati znižano jakno iz lanskoletne kolekcije ali nekakšno podobno bedarijo.

Stavim tudi, da veliko večino reklam popolnoma ignorirate ali pa jih sploh ne opazite. Resno. Poskusite našteti 5 reklam, ki ste jih videli danes, in jih opišite. Kar nekaj od vas bo imelo pri tej nalo-gi težave, čeprav vam zagotavljam, da ste jih videli minimalno 50 ali pa še več. Če ste skeptiki ali pa mi ne verjamete, se prepričajte sami – če boste šli jutri v šolo oz. boste obiskali Ljubljano iz drugih razlogov, preštejte vse oglase in reklame, ki jih vidite ob cesti, v šoli, na internetu, slišite po radiu … Pa saj veste, o čem govorim.

Zdaj pa se moramo vprašati, kako nam uspe oglase ignorirati še

bolje kot profesorico pri zadnji uri pouka v petek. Nas reklame spravijo v slabo voljo? Imamo vsega dovolj in nam reklame nimajo več česa ponuditi? Nas brigajo kužek, mama, oče, šola celotno življenje, še najbolj pa reklame? Različne trditve veljajo za različne osebe, vsem pa nam je skupno, da so nam v veličastni dobi interneta, v dobi univerzalne dostopnosti dobrin, v dobi hitrega transporta in komunikacij pre-več številčni oglasi in reklame le otopeli čute. Ker od njih nismo odvisni, ker lahko do informacij in najrazličnejših dobrin pridemo z nekaj kliki, so postali nepotre-bne informacije, ki nam meglijo možgane, zato jih enostavno spregledamo. Seveda je to v veliki meri pogojeno tudi z vrsto ogla-sa – veliko lažje bomo pozornost posvetili reklami o novem

NAS BRIGAJO REKLAME?BOŠTJAN DOBNIKAR

iPhonu, ki smo si ga želeli, od-kar pomnimo (čeprav smo zanj izvedeli šele prejšnji teden), kot reklami za nek ženski plašč, ki si ga želi vaša teta. Dober primer so t. i. »Top-Shop« reklame v širšem pomenu besede. Nikoli nisem opazil, da bi bile preveč popu-larne (vsaj pri ljudeh z zdravo pametjo), toda menim, da smo jim v času televizije s petimi pro-grami in računalnikom na dis-kete posvečali več pozornosti kot danes. Morda je to posledica tega, da imamo veliko večjo ponudbo in več informacij, morda pa le tega, da so prodajalci teh produk-tov totalni prevaranti, ki jim ni zaupati. Vsekakor je prva trditev dokaj smiselna.

Čas za malo kontradikcije.

Večina nas je zagotovo že kdaj odlašala z nakupom nekega izdel-ka, ker se nam je cena zdela pre-visoka. Tudi tu imajo prste vmes podjetja, ki več denarja zapravijo za ustvarjanje dobre samopodobe kot kvaliteto dejanskega produkta. Saj vsi plakati, ekrani, radijski prenosi ipd. niso zastonj, kajne? Denar za ta luksuz pride iz žepa kupcev, saj podjetja za »dober image« nikakor nočejo žrtvovati svojega mastnega (včasih več kot

Vir

za sl

ike:

Rek

lam

e v

revi

jah.

[inte

rnet

]. [c

itira

no 2

9.10

.201

5]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttps:/

/utte

rlyor

ange

.file

s.wor

dpre

ss.co

m/2

012/

03/.

Rekl

amni

pla

kati.

[inte

rnet

]. [c

itira

no 2

9.10

.201

5]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttp://

cdn.

crea

tiveg

uerr

illam

arke

ting.

com

/wp-

cont

ent/u

ploa

ds/H

LIC

/bill

boar

d.jp

g. b

usin

ess-

mag

azin

e.jpg

.

33

40-odstotnega) profita. Tudi če za glaševanje porabijo še enkrat toliko denarja kot za proizvodnjo, ne bodo zato zaslužili nič manj, ker bo izdelek temu primerno dražji. Mi ne verjamete? Hitro mi povejte znamko slušalk! Tri, dve, ena, konec. Verjetno vas je veliko odgovorilo »Beats by Dr. Dre«. Znamka je zaradi svojega obsežnega oglaševanja namreč postala divje popularna. Cena proizvodnje takih slušalk je pičlih petnajst evrov, morda še manj, kljub temu bomo zanje odšteli več kot 200 evrov. Prav ste slišali, triindevetdeset odstotkov vašega trdo zasluženega denarja ni bilo porabljenega za proizvodnjo. Mnogo več vašega denarja se je porabilo za izdelavo oglasov, ki so vas na prvem mestu prepričali, da morate kupiti ta produkt. Četudi mi reklamnega materiala zavestno ne opazimo, ima na nas močan podzavesten vpliv – na nas lahko delujejo direktno ali pa prek vrst-nikov/znancev/družine ipd., ki imajo na nas morda še večji, bolj oseben vpliv. Vsekakor pa njihov učinek na družbo ni zanemarljiv.

Kdo pa je za to kriv? Ogovor je žalosten, a realen, krivi smo SAMI! Ker se ne ravnamo po svojih lastnih potrebah in mnen-ju, temveč pustimo, da nas druge osebe prepričajo v nakup nam nekoristnega izdelka, nezavedno podpiramo začaran krog trgovine. Zato vam, bralcem, svetujem, da ne kupite tistih novih, modnih čevljev z visoko peto ali totalno modernega, tehnološko napredne-ga, brezhibnega telefona le zato, ker tako pravi vaš bratranec v četrtem kolenu ali sošolka, ki jo

reklame. Že dejstvo, da poleg reklam obstaja bore malo drugih medijev, kjer bi našli objektivne podatke o artiklih, dokaže, da nam svet ni naklonjen ter da marsikdo lahko zaigra na naša čustva in izkoristi našo nevednost za svoj dobiček. To težavo bi lahko do neke mere rešili tako, da bi npr. na spletu obstajali opisi in ocene različnih produktov, ki jih določeno podjetje prodaja. Mnenja bi bila lahko strokovna, še kako prav pa bi prišla tudi mnenja kupcev.Vedeti pa moramo, da se tudi v današnjem času sploh ne zanaša-mo le na reklame. Če je izdelek dovolj kvaliteten in cenovno ugoden, bo na tak ali drugačen način postal priljubljen. To priljubljenost pa ustvarjamo prav mi, zato poskrbimo, da se dobro pozanimamo in damo dober zgled drugim. Zdaj imate o reklamah najver-jetneje že čisto mešane občutke. Ali to pomeni, da so le-te neu-porabne? NE! V moderni dobi večinoma nakupujemo glede na naše želje in potrebe, ne glede na naključne impulze iz okolice. Reklame so eden od načinov izbire, ki nam lahko pomaga pri odločitvi.

Za konec pa si postavimo prvotno vprašanje: Bi se morali brigati za reklame? Odgovor ni niti da niti ne. Zanimanje za vse reklame, ki so v današnjem svetu zelo šte-vilčne, bi bila potrata našega časa. Moramo pa se zanimati za pred-stavljen izdelek ter pred nakupom dobro razmisliti. Ali to storimo prek reklam ali drugih sredstev, je naša lastna izbira.

poznaš komaj teden dni.Ker že govorimo o začaranem krogu ter kontradikciji, moram omeniti tudi ciljno oglaševan-je. Če ne veste, o čem govorim, pomislite, kdaj ste nazadnje nakupovali prek e-baya ali ama-zona, ta pa je natančno vedel, kaj iščete. Sprva se nam zdi dejstvo, da spletne strani, trgovine itd. zbirajo podatke o naših nakupih, zanimanju, brskanju, sporno. Če pa se ozremo na debato o stroških oglaševanja, spletno ter ciljno oglaševanje nasploh ponuja ceno-vno ugoden in specializiran način oglaševanja.

Kaj pa bi rajši videli namesto reklam? Iz naslednjih problemov: raztresenih/neciljnih reklam ne opazimo, ciljne reklame nam kršijo zasebnost, reklame so velik strošek, ki ga moramo plačati pri nakupu produkta, lahko sklepa-mo, da potrebujemo nevsiljiv, nam prilagojen, nizkocenoven način izbiranja artiklov. Lahko bi si zamislili boljši svet, v katerem se nam pri odločanju za nakupe sploh ni treba ozirati na

Vir

za sl

ike:

Rek

lam

a na

avto

busu

.[int

erne

t]. [c

itira

no 2

9.10

.201

5]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttp://

f00.

inve

ntor

spot

.com

/imag

es/b

us_a

d_sh

ark.

jpg.

34

Je še kdo opazil, kako težko si je spomniti temo skupinskega slikanja, naslov spisa ali pa temo skupinske maske za pust? Včasih sem imela občutek, da samo jaz nimam tako inovativnih misli, ampak v zadnjem času vedno pogosteje vidim, da je dobre ideje vedno težje dobiti tudi v skupini. Še po-gosteje pa opažam, da večina mladih ni zares ustvar-jalnih in zanimalo me je, zakaj pride do tega.

Ko gledamo majhne otroke, v njih vidimo iskrico. Z lahkoto si izmislijo zgodbice, igrice ter nove in nove ideje za risbice. Vsak od njih je umetnik v malem. Vsa ustvarjalnost pride spontano in brez načrtovan-ja in prav zaradi tega je tako pristna. Mislim, da je največji razlog za izgubo inovativnosti preprosto neraba le-te. Slej ko prej pridemo v neko skupino, v kateri so naše ideje vedno manj vključene, obe-nem pa so nam ideje drugih prinesene na pladnju. V vrtcu se otroci zabavajo po idejah vzgojiteljic, v osnovni šoli program sestavijo učiteljice, v obšol-skih dejavnostih pa so aktivnosti določene s strani animatorjev.

Menim, da šolski sistem pri tem pojavu igra veliko vlogo, saj otrok v šoli preživi veliko svojega časa, posledično pa tam v veliki meri odrašča. Tako bi to moralo biti okolje, ki bi otroke spodbujalo k čim večji ustvarjalnosti, vidimo pa lahko, da pride ravno do nasprotnega. Kasneje v šolskem sistemu nam snov pogosto razlagajo z vedno pogostejšo uporabo definicij. Enostavno nam povejo termin in razlago tega, ne da bi do ugotovitve morali priti sami. Verjetno nam to da še večji občutek, da svoje inovativnosti sploh več ne potrebujemo, saj bomo vse, kar potrebujemo, izvedeli od nekoga, ki to že ve. Naslednja težava, ki se tukaj pojavi, pa je, da je znanje, ki nam ga dajo definicije, pogosto zelo zaprto in omejeno na točno določeno področje, kjer ga lahko uporabimo. Ali pa se nam tako samo zdi zaradi šolskega sistema, ki temelji na predalčkanju znanja. Mogoče pa s tem načinom v predalčke pos-pravijo tudi našo inovativnost.

Zanimivo je pogledati tisto nekaj malega od ust-varjalnosti, ki jo lahko najdemo v šolskem sistemu. Večino časa dobimo naloge, katere moramo izpolni-ti, te pa zadoščajo nekim normam, normam učitelja ali šolskega programa. Ampak ali je ustvarjanje po pravili in zadoščanjih norm sploh še umetnost? Umetnost naj bi bila nekaj spontanega, kar pride samo od sebe, ob enem pa preoblikuje stare norme. Če ustvarjamo po ideji ali tehniki nekoga drugega, to sploh ni več ustvarjanje, ker smo namesto svoje inovativnosti uporabili inovativnost inovatorja. Tako je še umetnost, ki jo imamo v šoli, bolj lažna kot pa tista prava. Če bi država hotela iz mladost-nikov po koncu šolanja dobiti čim več inovativnih mladih upov, bi bilo smiselno, da bi šolski sistem to podpiral. Otroke bi lahko učili vztrajnosti, iskanja

[Vpiši naslov]Lea Loti Škrjanc

Vir

za sl

ike:

http

s://q

ph.is

.quo

racd

n.ne

t/mai

n-qi

mg-

00f1

e72e

8e40

c820

af00

bda2

662a

6aca

?con

vert

_to_

web

p=tr

ue.

35

izzivov, samomotivacije itd. Te sposobnosti in pa ohranjanje otroške nedolžnosti in načina razmišljanja (do neke mere, seveda) bi lahko privedli do generacije, ki bi imela mnogo idej. Kot pa kažejo raziskave, v Sloveniji z leti inovativnost pada. Zakaj do tega pride, je težko reči, ampak pogledamo lahko končni produkt šolskega sistema. To je navadno učenec z veliko znanja, ki pa ga ne zna preliti v neko novo idejo ali projekt, povrhu tega pa so učenci še nesamozavestni in dokaj sramežljivi.

Cilj šolskega sistema bi morala biti oseba, ki si upa. Upa razmišljati, predlagati in izvesti neko idejo.

Obenem pa bi bila še opremljena z vsem znanjem, ki ga prejmemo v današnjem šolskem sistemu. Veči-no tega članka sem govorila, kako na inovativnost mladih vpliva šolski sistem in še vedno mislim, da igra pomembno vlogo. Vendar pa se moramo zave-dati, da je to sistem, ki se ne more spremeniti čez noč in obenem je zelo malo možnosti, da bi se kadarkoli sploh spremenil. Ampak to ne pomeni, da lahko vse ostane tako, kot je zdaj. Mogoče bo eno osebo, ki ima neko idejo, ta članek spodbudil, da jo deli z drugimi, druge pa vsaj opozoril na nekaj, česar se večino časa sploh ne zavedamo.

‘‘Umetnost naj bi bila nekaj spontanega, kar pride samo od sebe, ob enem pa preoblikuje stare norme. Če ustvarja-mo po ideji ali tehniki nekoga drugega, to sploh ni več ustvarjanje, ker smo namesto svoje inovativnosti uporabili inovativnost inovatorja.’’

Vir

za sl

ike:

http

s://h

angu

ksty

l.file

s.wor

dpre

ss.co

m/2

015/

04/e

dcre

ativ

ity.p

ng.

36

Surfati na Portugalskem ali žurati na Krfu

Luka Gantar-Portugalska, Katja Sluga-Krf

PORTUGALSKA (25. 6. – 5. 7.)Skupaj s štirimi sošolci smo se za konec 3. letnika odločili za poseben maturantski izlet v samoorganizaciji. Odločili smo se, da se podamo na avanturo na Portugalsko. Naš program je bil sestav-ljen iz enotedenskega surfanja v Penichu ter ogleda Lizbone, za katerega smo imeli na razpolago 5 dni.

KRF (19.-26.8.)Skupinsko skandiranje klišejskih primitivnih ge-sel me ni nikoli pretirano zanimalo. Cel teden pod vplivom alkohola tudi ne. Animatorji z replikami, kot so »A se mamo dobr??!!!« tudi ne. Do vsake minute načrtovane aktivnosti tudi ne. Nisem za take kolek-tivne izlete. Pa sem vseeno šla na maturanca. Pojma nimam, zakaj. Spomnim se samo starejših prijateljev z atletike, ki so prihajali s Krfa z bleščečimi očmi, potolčenimi koleni in entuziastičnimi poročili o obljubljeni deželi žuranja, ki so name, malo fazanko, naredili ogromen vtis. In takrat sem se odločila, da grem na Mondialovega maturanca za vsako ceno. Za zelo visoko ceno v bistvu. In sem šla. Predzadnji ter-min, Mondial, Krf. Nisem se imela slabo, sploh ne. Tam sem bila z zanimivimi ljudmi, kopali smo se v kristalno čistem morju, na plaži pili koktejle, plesali cele noči. Ampak organizacija in pristop Mondiala, ki ima močno prevlado na področju maturantskih izletov v Sloveniji, sta me glede nekaterih stvari zelo zmotila.

Krf

“Ali veš, da je Collegium Mondial travel potovalna agencija nastala iz predhodnega Zavoda za mladinski turizem (ZMT), ki ga je že davnega leta 2004 likvidirala Študents-ka organizacija Univerze v Ljubljani, kasne-je pa tudi predala v privatne roke.”

– Jakob Mraz

VIR

ZA

SLI

Ke:

LAST

NI.

37

KRF (19.-26.8.)Skupinsko skandiranje klišejskih primitivnih ge-sel me ni nikoli pretirano zanimalo. Cel teden pod vplivom alkohola tudi ne. Animatorji z replikami, kot so »A se mamo dobr??!!!« tudi ne. Do vsake minute načrtovane aktivnosti tudi ne. Nisem za take kolek-tivne izlete. Pa sem vseeno šla na maturanca. Pojma nimam, zakaj. Spomnim se samo starejših prijateljev z atletike, ki so prihajali s Krfa z bleščečimi očmi, potolčenimi koleni in entuziastičnimi poročili o obljubljeni deželi žuranja, ki so name, malo fazanko, naredili ogromen vtis. In takrat sem se odločila, da grem na Mondialovega maturanca za vsako ceno. Za zelo visoko ceno v bistvu. In sem šla. Predzadnji ter-min, Mondial, Krf. Nisem se imela slabo, sploh ne. Tam sem bila z zanimivimi ljudmi, kopali smo se v kristalno čistem morju, na plaži pili koktejle, plesali cele noči. Ampak organizacija in pristop Mondiala, ki ima močno prevlado na področju maturantskih izletov v Sloveniji, sta me glede nekaterih stvari zelo zmotila.

CENA

PORTUGALSKA: Za letalske karte smo odšteli 200 € na osebo. Prevoz z GoOpti pa 20 € v eno smer. Za hrano, surfanje in prenočišče v Penichu 240 €. Prenočišče v Lizboni je stalo 85 € na osebo za štiri noči.

KRF: Osnovna cena za ladijski prevoz iz Ancone, avtobusni prevoz, strokovno vodenje, zavarovanje, organizacijo, spremstvo medicinske ter animacijske ekipe in hotel je bila 364 evrov. Solidno. Ampak tukaj se stvar seveda ne konča. Bežigrajčani smo doplačali še za boljši hotel (20 €) in spremstvo slovenskega avtobusa, ogled mesta Krf in Meteore (vse skupaj 25 €). Če si vzel še riziko odpovedi (14 €) in kupil štiri večerje, ki naj bi se zelo splačale (36 €), je bila cena maturantskega izleta že več kot 450 €. Še zmeraj kar sprejemljiva cena za enoteden-sko potovanje. No, na avtobusu se ta ševilka nekoliko dvigne, saj je potrebno doplačati kavcijo za hotel (20 €) in kupiti Mondialov paket, ki ti omogoča vstop v klube in pravzaprav vse dejavnosti, ki jih ponuja Mondial (klifi La Grotte, Marathias Beach, izlet z ladijco itd.). Na Bežigradu nas je večina kupila drugi paket MM MAXI (124 €), vse skupaj dobrih 570 € torej. Ampak Mondial v svojem pismu, ki ga pošlje pred odhodom, maturante opozarja, da je potrebno s sabo imeti še vsaj 250 € za tekoče zadeve (alkohol). Skupna cena maturantskega izleta je torej več kot 800 evrov, izkazalo se je, da lahko tudi sto ali dvesto evrov več.

Kaj je s temi kavcijami za hotelsko sobo?-Klemen Babuder

Predzadnji dan maturantskega izleta je napočil čas, da se odpravimo domov. Pot domov pa se je seveda začela pri hotelu. Ob prihodu v hotel Asteraki, ki je bil sicer eden od mnogih hotelov, v katere je Mondial namestil maturante, je bilo potrebno založiti kavci-jo v višini 20 evrov. To seveda ni bilo nič čudnega, vendar pa smo nekateri preko svojih znancev, ki so v preteklem letu obiskali prav ta hotel, slišali, da so se pri njih pojavili najrazličnejši razlogi za odvzem kavcije. Prav zato smo ob prihodu poslikali celotno

sobo, skozi celoten teden nanjo skrbno pazili in se ob odhodu tudi prepričali, da je vse na svojem mestu in v takšnem stanju, kot je bilo ob prihodu. Kar je sle-dilo ob odhodu iz hotela, pa se je odvijalo v zelo sum vzbujajočih okoliščinah. Animatorji organizacije Mondiala so ob zboru vseh maturantov pri recepciji oznanili, da bo lastnik hotela pregledal sobe skupaj z “zaupanja’’ vrednim animatorjem, ki bo s svojo prisotnostjo zagotovil, da ne bi prišlo do kakršnih koli zlorab s strani hotela. To je bil prvi sumljiv dogodek. Zakaj maturantom ni bila omogočena možnost ogle-da sob skupaj z lastnikom? Maturantje, izčrpani ne le od prejšnjega večera, ampak od celega tedna - na sumljivost situacije seveda nismo bili pozorni. Tako smo se začeli odpravljati na bus, kjer nam je bila obljubljena tudi vrnitev kavcije. Naložili smo prtljago, se vkrcali. Šele ko se je bus že odpravil, so animator-ji začeli razlagati stanje s kavcijami. To je bil drugi sumljiv dogodek. Zakaj so animatorji čakali, da bus odpelje? Od približno dvajsetih sob, ki so pripadale potnikom našega avtobusa, jih okoli 15 kavcije ni prejelo nazaj v celoti. Razlogi za odvzem kavcij so bili večinoma isti. V skoraj vseh teh sobah naj bi izginila ali bila uničena kakšna rjuha ali pa brisača. Trditvam animatorjev je sledilo začudenje s strani skoraj vseh potnikov, saj smo se v večini prepričali, da nobena od rjuh ter brisač ne manjka. Ker pa je bil znesek odvzete kavcije 10 evrov oz. 3 na osebo, je večina stvar prebolela v roku par minut in se za izgubljen denar ni zmenila. Opcije, da se vrnemo v hotel in si sami ogledamo sobe, nismo dobili.

Portugalska

38

POT

PORTUGALSKA: Na Portugalsko se najceneje leti iz Zagreba, Benetk ali Milana. V trenutku, ko smokupovali letalske karte, je bil najbolj poceni let iz Benetk. Ker so parkirnine na letališčih dokaj drage, smo izkoristili prevozne storitve podjetja GoOpti. Za celotno pot do Lizbone smo porabili zgolj 7 ur.

KRF: odhod je bil 19. avgusta ob treh zjutraj, nato smo bili cel dan na poti, nekaj ur smo čakali v Anco-ni, nato pa je sledila dolga vožnja z ladjo. Nismo šli direktno na Krf, temveč smo se ustavili še na celini, kar je pomenilo, da smo na Krf prišli šele popoldne dvajsetega avgusta, takoj je sledila namestitev v hotelu in Red Love Party. Domov smo se vračali 25. avgusta zgodaj popoldne, v Ljubljano pa prišlinaslednji dan zvečer. Pot v vsako smer je trajala več kot dan in pol ter bila naporna in neudobna, saj se je dve noči spalo na vetrovni palubi, kjer smo skoraj vsi zboleli.

HRANA

PORTUGALSKA: Za zajtrk v Penichu je bil vsak dan svež kruh in najrazličnejši namazi: od arašidove-ga masla do mnogih marmelad. Če je kdo želel kaj posebnega, si je to lahko kupil v večji trgovini, mimo katere smo se peljali vsak dan na poti nazaj s surfanja. Kosila ni bilo. Večina se je med surfanjem okrepčala s sendviči, ki so nam jih za nizko ceno pripravili pred odhodom na plažo. Če si je kdo želel drugačne hrane, je bila blizu plaže tudi manjša restavracija. Večerja je bila pripravljena s strani surf hiše. Hrana je bila odlična. Nikakršen problem niso bile tudi vegetarijanske ali veganske jedi. K sreči je bilo hrane ogromno in spat nikoli nismo odhajali lačni. V Lizboni smo si kuhali sami (v apartmaju), občasno pa smo obiskali tudi lokalne restavracije, ki slovijo predvsem po morski hrani. Hrana v trgovini je po ceni primerljiva s Slovenijo. Enako velja tudi za restavracije.

KRF: Ko se človek vpraša, kaj je to grška tradicional-na kuhinja, se med prvimi asociacijami prav gotovo ne pojavijo svinjski zrezek, riž, pašta in pečene kloba-

sice. No, po Mondialovo si prav tak jedilnik sku-paj z nekaj tzatzikija in tremi olivami zasluži naziv grška večerja (30 €), ki je po besedah animatorjev »pod nobenim pogojem ne smeš zamuditi«. Ču-dovit dogodek z zanimivim sirtaki nastopom, s še čudovitejšo možnostjo zastonj vina, ampak zakaj ga poimenuješ grška večerja, če je na meniju hrana iz osnovnošolske menze. Druga stvar, večerje na kupončke, ki naj bi se maturantom splačale. Ideja je, da kupiš kupončke (9 € vsak) in jih v določenih restavracijah unovčiš za večerjo. Lahko si izbereš obrok iz ponudbe, ki ti jo pove lastnik restavracije in vključuje večinoma pico, špagete, lazanjo in musako. Zelo grško. Poleg tega pa dejstvo, da gyros stane samo tri evre, kaže na možnost, da bi se lahko ceneje prehranjevali brez kupončkov. Kupončki druge vrste (1.5 € vsak, uporabljajo se zato, da Grki ubogih maturantov ne bi nategovali, kupi se jih pri Mondia-lovih uslužbencih) se ne splačajo najbolj. Uporablja-jo se po klubih in na celodnevnih izletih. Animatorji pred odhodom na izlet povejo, da vnos lastne hrane na plaže/klife/ladjico ni dovoljen in da nam bodo hrano odvzeli. Zato seveda nismo nosili živil s seboj. Zanimivo je, da se pregledi lastnikov plaž nikoli niso zgodili, mi pa smo morali hrano kupovati na mestu samem, kar je bilo po večini zelo drago, porcije pa so bile skromne. Na klifih La Grotte se je izkazalo tudi, da je ponudba hrane raznovrstnejša in celo cenejša, če Mondialovih kupončkov ne uporabljaš. Zajtrka v hotelu pod nobenim pogojem ne bi mogli označiti za raznovrstnega; kruh, sir in pašteta, pomarančni sok in mleko so bili skromna ponudba najboljšega Mondialovega hotela.

ZNAMENITOSTI

PORTUGALSKA: V Penichu ni prav veliko stvari, ki si jih je možno ogledati. Izkoristili pa smo možnost enodnevnega izleta v Sintro. Tam si lahko človek ogleda nešteto unikatnih palač in pa velik, džungli podoben park. Lahko se pohvalim tudi s tem, da sem stal na evropski najbolj zahodni točki. V Lizboni je znamenitosti mnogo več. Zanimiv je že sprehod skozi posamezne četrti, ki se med sabo zelo razlikujejo. Ogledali smo si tudi belemski stolp, ki je postavljen kar sredi morja in je prava paša za oči.

emu podobnih znamenitosti in muzejev Lizboni es ne manjka in je ena izmed najboljših turističnih

tinacij, kar sem jih kot izkušen popotnik obiskal edaj.

: O dejanskem ogledu znamenitosti je težko ovoriti, razen če so to klubi in plaže. Ogled mesta rf je enourni marš po mestu, kjer stara vodička v olomljeni angleščini razlaga zgodovino mesta. Na oljo ima tako malo časa, ker se mudi na party. Nič e je ne sliši, ampak tako ali tako je nihče ne posluša. ekoliko bolje je bilo na ogledu palače Ahillion, ki

em ga doplačala za deset evrov. Vodička je bila res bra, ampak imeli smo samo trideset minut časa za led celotne palače, ker pač ni časa za take piflar-

ke stvari. Bilo nas je največ deset, od tega sta dve unci to doplačali ponesreči in sta se celotno turo ritoževali nad tem, kako bedno in dolgočasno je. e vem, kako jima je to uspelo. Najbrž sta mislili, a Sissijina plača pomeni nek dodaten bolan party. e vem tudi, zakaj točno smo si šli ogledat Meteoro. ristali smo na celini, se tri ure vozili do samos-

anov, kjer smo imeli točno 25 minut časa, da si jih ledamo. Animatorji so nam povedali, da gremo

eteore zato, da se fotografiramo s starodavni-ravoslavnimi samostani in potem to pošljemo

taršem, da ne bo izgledalo, kot da smo šli samo pit. j baje vejo, da nas prav malo briga za Meteoro. mo treba je vsaj zaigrati, da nas malo zanima.

akšno je sporočilo Mondiala dijakom? Dajmo sku-aj prevarat vaše starše? Mi smo na vaši strani, vemo, a vam je kultura bedna, zgodovina še bolj, ampak

o moramo opraviti, da gremo lahko potem ludit za et dni? Osebno se mi zdi bolje, da s takim odnosom leda Meteore sploh ne bi organizirali.

39

Temu podobnih znamenitosti in muzejev Lizboni res ne manjka in je ena izmed najboljših turističnih destinacij, kar sem jih kot izkušen popotnik obiskal do sedaj.

KRF: O dejanskem ogledu znamenitosti je težko govoriti, razen če so to klubi in plaže. Ogled mesta Krf je enourni marš po mestu, kjer stara vodička v polomljeni angleščini razlaga zgodovino mesta. Na voljo ima tako malo časa, ker se mudi na party. Nič se je ne sliši, ampak tako ali tako je nihče ne posluša. Nekoliko bolje je bilo na ogledu palače Ahillion, ki sem ga doplačala za deset evrov. Vodička je bila res dobra, ampak imeli smo samo trideset minut časa za ogled celotne palače, ker pač ni časa za take piflar-ske stvari. Bilo nas je največ deset, od tega sta dve punci to doplačali ponesreči in sta se celotno turo pritoževali nad tem, kako bedno in dolgočasno je. Ne vem, kako jima je to uspelo. Najbrž sta mislili, da Sissijina plača pomeni nek dodaten bolan party. Ne vem tudi, zakaj točno smo si šli ogledat Meteoro. Pristali smo na celini, se tri ure vozili do samos-tanov, kjer smo imeli točno 25 minut časa, da si jih ogledamo. Animatorji so nam povedali, da gremo do Meteore zato, da se fotografiramo s starodavni-mi pravoslavnimi samostani in potem to pošljemo staršem, da ne bo izgledalo, kot da smo šli samo pit. Saj baje vejo, da nas prav malo briga za Meteoro. Samo treba je vsaj zaigrati, da nas malo zanima. Kakšno je sporočilo Mondiala dijakom? Dajmo sku-paj prevarat vaše starše? Mi smo na vaši strani, vemo, da vam je kultura bedna, zgodovina še bolj, ampak to moramo opraviti, da gremo lahko potem ludit za pet dni? Osebno se mi zdi bolje, da s takim odnosom ogleda Meteore sploh ne bi organizirali.

Portugalska

NIGHTLIFE

PORTUGALSKA: Čeprav Peniche ne slovi kot eno izmed mest z močno razvitim nočnim življenjem, tudi tega ne manjka. Žurat se odpravi kar celotna surf hiša. Obiskali smo dve diskoteki, kjer je pre-vladovala glasba EDM. V spomin se mi je vtisnil klub, ki je postavljen kar na obali. Obiskovalci imajo možnost, da plešejo na nekakšni ogromni zunanji terasi ali pa kar na plaži. Mnogi se tam sezujejo in v super vzdušju zaplešejo kar bosi. Na drugi strani pa imamo Lizbono, katere četrt, imenovana Bairro Alto, je ena izmed najboljših lokacij za nočno življenje. Klubi so postavljeni eden zraven drugega in se hvali-jo s svojimi izjemno nizkimi cenami pijač, vključno z absintom. Možno je tudi videti in prisluhniti portu-galskemu fadu v živo. To je tradicionalna portugal-ska glasbena zvrst, ki jo sestavljata kitara in ženska pevka, ki poje predvsem žalostne balade.

KRF: Treba je priznati, da je Mondial dober v organiziranju zabav. Najeli so najboljše diskoteke (Club 54), organizirali zabavo na plaži in na Krf pripeljali Djomlo in Učiteljice. Dji na Krfu očitno poznajo zgolj deset pesmi, od tega jih je tretjina od Severine, tretjina od Milice in tretjina od ostalih bal-kanskih izvajalcev. Osebno me to ni zelo motilo, vem pa, da je ljudem šel ta nabor pesmi po petih dneh močno na živce. Prevoz iz diskotek do hotela je bil precej slabo organiziran, saj smo nekajkrat čakali tudi po uro na prevoz domov. Na tem mestu je zaradi njegove pomembne vloge potrebno spregovoriti tudi o alkoholu. V diskotekah je pijača zelo draga. Kupujese jo s kupončki in to se maturantom zelo »splača«. Kako?

Krf

40

LJUDJE IN VZDUŠJE

PORTUGALSKA: Surf hiša je polna zanimivih ljudi, ki so nadvse tolerantni, ustrežljivi in komunikativni. Tam delajo večinoma študentje, ki so hitro posta-li naši prijatelji. Na nas niso gledali zviška, temveč so nas takoj sprejeli kot ene izmed njih. Z enim od njih smo se celo zmenili, da je šel z nami v Lizbono in prenočil v našem najetem stanovanju, saj je imel naslednji dan let nazaj v Slovenijo.

Portugalska

KRF: V našem terminu je bilo na Krfu mnogo različnih šol iz različnih delov države in večinoma je bilo vedenje vseh korektno. Prišli pa so trenutki, ko so bili maturantje res nesramni do animatorjev, voznikov, vodičev in tako dalje. Primitivni in ne-obvladani. K temu je veliko pripomogel alkohol, pa tudi koncept črede. Skupinsko retoriko so še poudar-jali animatorji z nekimi prostaškimi gesli in nestrpni-mi forami. Luzer si, če se nimaš bolano. Maturantje vseh srednjih šol, včredite se.

41

Po relativno kratkemu poga-janju za strokovno ekskurzijo (tako kot skoraj polovica tretjih letnikov smo se tudi mi takrat, davnega novembra odločili za izlet v Toskano) je sledila debata na temo maturantskega izleta. Na mizi smo imeli Mondialovo ponudbo na otok Krf, ki pa nas, modele iz matematičnega razre-da, zaradi prekomernih noči v diskoteki in ceni, ki bi lahko po izračunih sošolk segla do višav (oz. 700 €), ni zanimala. Po nekaj urah pogajanj naše odlične organizatorke, Line Deu, se nas je obisku idiličnega otoka Kreta turistične agencije Intelekta pridružilo še sedem sošolcev in sošolk.

Tudi z Intelekto nam ni manjkalo težav. V soboto, 15. avgusta, smo na letališču najprej iskali letalske vozovnice, nato smo upali na primerno težke kovčke, na kon-cu, tik pred vkrcanjem na letalo, pa smo spoznali Patricijo (izka-zalo se je namreč, da so sošolki Evi dali napačno vozovnico). Dvourno pot do Krete bi lahko opisal s sončnim zahodom na napačni strani letala, globoki-mi filozofskimi debatami, igro prestolov, cimetovimi bonboni in Get Smart. Prispeli smo na letal-išče in v avtobusu obujali davno izgubljene spomine na za neka-tere že obiskani otok. Ob desetih zvečer smo prispeli v hotel Iro z

dvema zvezdicama (v primerjavi s hotelom Valtorta Montecan-tini na prej omenjeni strokovni ekskurziji v Toskani je bil ta za dve zvezdici božanski), sledilo pa je povezovanje na hotelski wi-fi, ki je lovil le v pritličju in prvemu nadstropju. Nato smo se namestili v sobe (306 sem si delil z Izakom, 402 sta posedovali obe Evi in Lina, 403 Jure, Timon in Jakob, 404 je bila prazna), pojedli postano večerjo, nato pa se odpravili na pivo (oz. kokakolo, vodo or what-ever). Noč smo preživeli ob igri monopolija (če ne štejemo mojega pritoževanja nad dejstvom, da skoraj celo igro nisem kupil niti enega kotička Slovenije, se niti nismo kregali) in Cards Against Humanity, ki jo z besedami: »A party game for horrible people« opiše že avtor sam. Po nedeljskem zajtrku (in parti-ji biljarda) smo se nemudoma odpravili na plažo, kjer smo po dolgem času uživali v Egejskem morju in seveda tunkanju, nato pa se pošteno najedli (sarcasm intended) v grški restavraciji in nazdravili z močno razredčeno grško rakijo (po lokalni termi-nologiji ouzo). Sledilo je spanje v hotelu; ob vročini in dejstvu, da je klima stala 6 evrov na dan in smo jo zato imeli le v sobi 403, je bilo

KRETENI OBIŠČEJO KRETO

VIR

I ZA

SLI

KE:

LA

STN

I.

SARKASTIČNI POTOPIS PO KRETI

ŽAN GULIČ NOSAN

42

to sicer nemogoče, pa vendar. Zvečer smo si privoščili kokte-jl Tequila Sunrise, nato pa smo se »razcepili« na tiste, ki so šli »naprej v lajf«, in tiste, ki smo se vrnili v hotel in pridno čakali, da se popotniki vrnejo s svojih popotovanj.Zjutraj nam je turistični vodnik Mitja Medveščak z Intelekte prišel pobirat denar za dnevne izlete. Na razočaranje nekaterih nismo šli v palačo Knosos, temveč na otok Spinaloga in v vodni park. Mitja nam je po naključju podaril nekaj manj kot 50 evrov, ki smo jih skr-bno shranili v črni fond (kasneje pa smo ga zapravili za tequilo). Ker je moj sarkastičen potopis po Kreti dolžinsko omejen zaradi višjih namenov našega Vtikača, moram poudariti (a istočasno poskušati skrajšati) le določene vrhunce našega izleta do srede, ko smo obiskali otok Spinaloga. Prva polovica tedna (in vsi ostali dnevi) so bili prepojeni s čudnimi slikami, z internimi forami, z iz-jemnimi motivacijskimi in psiho-terapevskimi seansami (ne bo ti ratal), raznovrstno glasbo (od Sa-batona do Taylor Swift in seveda komadoma Snow in Gajba Puna Piva) in z neverjetnimi plesnimi ter pevskimi sposobnostimi.

V sredo smo se zbudili relativno prezgodaj in se odpravili na bus, kjer smo poslušali dolge monologe Srbkinje in Slovenca, nato smo si privoščili sladoled in se s trajektom, kjer smo se igrali uno in morilca, odpravili na otok. Na otoku smo se »ugnezdili« v senco in prvič uživali v peščeni plaži; ko sem se v vodi nabodel na ostro skalo, se je ta užitek sicer zame končal, pa vendar. Sledile so preparacije na spektakularno pi-ramido (v postavi 4-3-1 ali 5-3), ki so se končale s prečudovito sliko Line na Jakobovih ramenih. Vr-nitev s trajektom je zaznamovalo teženje nekega grškega mornarja,

ki je zahteval, da se umaknemo s stopnic. Ob odhodu s trajekta pa smo od taistega mornarja zasliša-li pozdrave v 1000 jezikih (med drugim tudi pizda, za katerega smo smatrali, da ga je izrekel kak srbski turist ob odhodu z ladje). Zvečer smo se odpravili v bar z rusko natakarico in preglas-no musko, kjer smo si naročili raznovrstno pijačo. Sam sem si izbral My lady in Fruit punch ali po Juretovo: »Isto kot Tequila Sunrise, le da ta nima alkohola.« Naslednji dan si je eden izmed mojih sopotnikov omislil kami-kaze (v kozarcu, ne letalu), za katerega pa je Jure menil: »Isto kot Tequila Sunrise, le s preveč alkohola«. Noč smo si popestrili z zastrahujočimi sporočili staršem, češ da smo padli z ladje/balkona, da smo ukradli štirikolesnike (an-gleški turisti znajo biti ob 3 zjutraj z njimi zelo nadležni), bili zaprti, zbežali v Ekvador in se preimenovali v *insert long spanish name here*. Četrtek lahko skopo opišem z besednimi zvezami, kot so: moje šepanje (prve dni je bila boleči-na v palcu neznosna), odlične palačinke z nutelo, odbojka s Francozi, herojsko reševanje žog, ki so padle v morje, in glasni

43

nočni pogovori pijanega Pol-jaka in dveh Rusinj, ki so se v pijano-resnem tonu pogovarjali o krimski krizi, Putinu in Rusijikot potencialno najboljši državi na svetu. Zato pa je bil precej bolj zanimiv petek. Tokrat z Jakobom niti nisva zamudila na bus za v Akvapark, je pa zato zamujal bus sam, a to le za dobro uro. Zdi se mi popolnoma nemiselno opiso-vati lastne doživljaje in doživljaje drugih, saj smo se imeli odlično, izpostavil pa bi predvsem Izakov opečen rdeč hrbet, ki je dejansko bil večja atrakcija kot Timonova višina, neuspešno nihanje naju z Evo (a.k.a Patricijo) po nekem rdečem toboganu in dejstvo, da je Jakob na avtobusu dan pred od-hodom domov pozabil denarnico z osebno in telefonom. Ponoči smo se, kot ponavadi, sprehajali po mestu, pili alkoholne ali breza-lkoholne koktejle in imeli dokaj vnete debate.

Zadnji dan smo najprej spakirali potrebno prtljago in se še zadnjič kopali v morju, kjer smo bili priča Izakovemu in Jakobovemu trans-vestitskemu poziranju. Nato smo pisali svojim staršem, prijateljem in predvsem sošolcem razgled-nice. Sledilo je kopanje v bazenu, neuspešna odbojka, tunkanje, prebita ustnica in izgljubljena žoga. Na avtobusu, letališču (Jakob je dejansko dobil nazaj svojo osebno lastnino) in letalu smo obujali spomine, ki so nam jih pustili vroča Kreta in žoge, ki smo ji jih pustili v zameno, nato pa se vrnili v ljubljanski hlad, se počasi porazgubili in s pretiranim nasmeškom šli spat.

44

This year’s holiday season was probably the most eventful one I’ve ever had. In a bid to avoid sitting behind a computer writing Extended Essays, In-ternal Assessments and other demonic devices of the International Baccalaureate, I decided I’d do something goddamn amazing this time around. Or at least as amazing as a financially, spiritually and bi-ologically impoverished IB student can pull together. Results, as any good commercial will tell you, are not guaranteed and may vary. Indeed, after having been led to a gay club in an unknown city and nearly being eaten alive by mosquitos while lost in the Aus-trian outback, that phrase came back to haunt me.The story requires an amount of preparatory knowl-edge before the motives can be properly explained. A few months back I was invited to be the Tabmaster (Chief Tabulation Officer) of a debate tournament, among the most prestigious in Europe, known as the Heart of Europe, which takes place in Olomouc, Czech Republic. It was at this tournament that I met a lot of extraordinary people (not always to be understood in the positive sense). Heart of Europe is known for having all sorts of weird stuff happen. One good example is how I nearly gave the other Tabulation Officer a combined heart attack and stroke with a cardboard cut-out of Michelle Oba-ma, which had previously been “borrowed” from an American team. Upon discovering the cut-out at two in the morning, his scream was audible two floors down.

Many of the people I met later decided for a Heart of Europe reunion, which would be hosted in Krakow, Poland. Initially, I was hesitant, it’s a long way to Poland and trains are expensive. I replied I simply wouldn’t be able to attend. But it was not long after this that I received a message from a Czech friend

called Kuba (short for Jakub, the Czech version of Jakob). He said he had been holidaying in Croatia (which is very popular with Czechs, by the way) and would be hitchhiking to Poland and invited me to join him. Now, it’s worth remembering that Kuba is 18 years old, but looks between 12 and 15 years old, so I was kind of sceptical of journeying hundreds of kilometres on a potentially dangerous path. So I said yes.

Kuba arrived in Ljubljana on the 4th August and after somehow finding his way to the general area in which I live (which is strange, because most people are half-way to Maribor before they realise they’re not going the right direction to my house), he went to sleep knowing he was prepared for the next day’s journey. Meanwhile, I was running around trying to find where in seven hells I’d left my big 70L back-pack. But of course, I had lent it in the hopes that I would receive it back in a timely fashion. Alas, it was not to be. Instead, I took a 40L bag and prayed to the higher powers that this would not be my demise, seeing as I was not able to take a tent or sleeping matt and just barely even managed to take a sleeping bag.

The next day I had set an alarm for 9.30. I didn’t even stir a leg until 10.00. It was time for an adven-ture! Our plan was to get to Maribor, from Maribor to Vienna and from there to the Czech Republic where the trains are so cheap it doesn’t really matter if you’re picked up or not. Well, that plan could have worked out a bit better. We started at the SMELT building, immediately meeting a French dude who was lost. Very lost. But still wanted to hitchhike to Athens. Soon after, an Italian came up and was also disappointed by how few people actually take

How I hitchhiked to Poland

Daniel Azaz

45

hitchhikers. Waiting for cars is an interesting ordeal. One quickly notices patterns. Dutch people never stop. Ever. They don’t even look at you. Slovenes do sometimes look at your, but it’s usually truck drivers who are most sympathetic. Germans look at you as if you’re scum on their shoes, if they look at you at all. I think we waited about two and a half hours before giving up and calling prevozi.org.

It’s probably worth noting what we looked like at that point. Both of us looked like amateur hitchhik-ers. Our only way of communicating to drivers was a small piece of cardboard picked up in Bosnia, with “MARIBOR” written on one of several A4 papers that we had brought along. And in green whiteboard marker ink as well. He had also stuck a small Czech flag to the cardboard.

The French guy had left, so it was just Kuba, the Italian and myself travelling to Maribor in a slightly cramped car while I listened to some guy with a rel-atively heavy accent explain to me in a rather illog-ical financial fashion how banks would eventually receive all the money in the world or something like that. Pretty weird stuff. After an hour and a half or so, we were dropped off at a non-functioning petrol station near Maribor, which wasn’t the most helpful thing ever. It was very warm, very dusty. I remember having hard Croatian sweets that had melted togeth-er. The Italian guy very quickly got a ride past the border, and we saluted him as he left. That’s one of the interesting things about hitchhiking, one always feels obliged to help another, and it creates a sort of temporary bond of semi-friendship. Comradeship, to some extent.

Our ride came after about half an hour. Or rather, it nearly ran over Kuba after half an hour, but it got us to the border which was good. At the border between Slovenia and Austria we were essentially stuck. We talked to several people, mostly Czechs returning from the Croatian beaches, but also Slo-vaks and such to get us to Vienna. It’s amazing how Czechs and Slovaks fill their cars to the brim with a ton of stuff, and I mean so much stuff it took up the entirety of their boot and part of the backseats as well as the roof. Eventually we found an older Czech

couple who initially refused us with the excuse that they were “safe drivers”, which is infuriating for a hitchhiker, especially two harmless lads like Kuba and myself. They only took us with them when Kuba took the wrong direction around a dustbin and the woman thought he was scavenging for food.

We reached the Czech Republic within a few hours. It turned out we were driving with the manager of a teeny-tiny football club in Czech, and was very dis-appointed when we didn’t recognise it. Not even the offer of a melted Croatian sweet made him happy after that.

The next day, having spent the night at a relative’s house, we moved on towards Olomouc. We were picked up very quickly, within a minute of raising our thumbs. It was only once I entered the car that I realised what we had just done, as there was a holy cross hanging from… well, everything. The jour-ney that followed was that of having a non-English speaking Czech trying to tell me about how four people in the world can see the ghost of the Virgin Mary. And it didn’t end there, oh no! He tried to get me to recite Croatian Christian prayers. Only prob-lem is, we weren’t really sure to break it to him that I was neither Croatian nor Christian and that I hadn’t the foggiest what he was rambling about. Somehow we reached Olomouc anyway. From there, we took a train and a bus all the way to Krakow, which is where everything begins to go absolutely nuts.

Vir

za sl

ike:

Las

tni.

46

Somewhere during the preparation phase of this trip, as I was notified not long before we left, Kuba had managed to make a bet with our Polish hosts. The bet being that we would not only be able to find where they lived, but get into their house before midnight. Somehow he had imagined that we would have sneaked in with the disguise of a pizza delivery man, but instead became one of the most bizarre nights ever.

It started by following our Polish hosts around so we could just sneak up on them at home. Alas, it was not to be, as we lost them (they actually just went to the next door winebar). Being completely lost in a foreign city with no knowledge of the language, we received the address by text. And so we walked for about half an hour to reach our destination. Did we find a row of houses? No! But what we did find was the most popular gay bar in Krakow! In fact, while we had received the address to be at house number 22, there was no house 22, and #21 was the gay bar. The only thought at that point was a long list of ex-pletives, the most innocent being “fuck, we’ve made a mistake”.

At this point it was past 11 o’ clock and we were lost in Krakow, but no good troll lets a prank go unpun-ished. So we “disappeared” ourselves, worrying our hosts to the point that they were about to call the police. Fortunately, sometime past 3.00 we finally answered and were promptly picked up.

I have many positive experiences with Krakow. It’s a beautiful city with a vibrant life. During the day, it’s full of tourists, but not to the point that it becomes bothersome, but rather enriches the scene, creating a feeling that the entire main square is buzzing. At night, the lights come on, illuminating tall towers and ornamented buildings. They also have this ran-dom bronze head in the middle. No idea why, but you can climb inside and stick your head through the eye holes, which is quite fun.

While in Krakow, I mostly survived on cheese cake and a reliance on a pub on Ulica Florianska, which would give you a very large free toasted sandwich when you bought a large beer. To save my life I was

willing to sacrifice my liver, regardless of the fact that I abused this deal until they threatened to kick me out.

I also spent one day at the most infamous site in Poland, i.e. Auschwitz, or as the Polish call it, Oswiecim, which is the name of the nearby town. It’s a harrowing feeling stepping under the gate which holds the last words many hundreds of thousands of people would ever see. The barbed wires still impose on all its visitors even seventy years after they marked the end of the line for those trapped behind them. On the day that I spent there, it was a nice, warm and sunny day, not the gloomy weather that one might associate with it. Every building is a museum of a chapter, for example life in Auschwitz camp (oh the irony), most of them full to the brim with the portraits and code number of those who were imprisoned or died there. There’s even a build-ing with all the objects that were confiscated from the prisoners, tons upon tons of everyday objects, toothbrushes, pots, toys and so on. It’s a very pow-erful place, even after decades the site reverberates with the monstrosities that happened there. One of the most eerie and sombre places was the shooting range next to Block 11. The entire courtyard appears darker than it should be, and the buffer at the wall is full of stones. That is the legacy of decades of Jewish visitors, who place stones instead of flowers as me-morials to the dead.

A couple of days after this I began my way back. After staying a night in the Czech Republic, I bade farewell to Kuba and began my way home. Initially I thought it was going to be a smooth ride home, I was quickly found at a petrol station by a Polish couple who were heading in the direction of Cro-atia. I thought it was great! Maybe I’d get a ride all the way to Ljubljana. Alas, I was left in Vienna, where they picked up friends. At this point I became reliant on my phone’s GPS, the battery of which was at 50% or so, having been used to reach Vienna at all. And so I trudged, hoping to catch a ride on the motorway. But Vienna is built in a fashion where the motorway is literally on the city limits, so there’s no place to stop a car. So I followed the motorway for kilometres. I had been dropped off around 15.00

47

and I didn’t stop walking for more than 10 minutes until 23.00 or so. At this point I had no water, my phone had died and I had lost the motorway. Effec-tively, I was stuck somewhere outside Vienna with only a compass pointing south. Bugger. I had noth-ing except a few clothes, a pen and a piece of paper, and my trusty sleeping bag. Finally, having walked nonstop along paths, through industrial centres and places that I can’t even remember anymore, I stopped. All I remember was that I was some way past a train station, and was next to a field when I had to find a place to sleep. So I walked through a field in the pitch black, not even a street light to guide me, and entered a forest. I laid myself out and tried to sleep. At first, I was just about to drop off to sleep until a train passed over, just a few metres up a hill from where I slept. But then the rustling started. Every few minutes, something would run along the ground near me. But whenever I looked, there was nothing there, but in the dark of the night it’s enough to scare the knickers off a person, so after an hour I just left to go somewhere with more light, which just happened to be next to a DHL center, which had very strong floodlights. I thought finally I would have some peace. And I did. Until the mos-quitos came. I got bitten everywhere, so at 3.00 in the morning I decided it was enough and just kept walking. It was still completely dark, so I had no idea where I was going, until I became trapped in an industrial centre, with no way to go except for back. So I went to sleep on a stone bridge, resting for 20 minutes until dawn. Then it was light enough to see again, so I followed a bicycle path for a few more hours until somewhere past noon. I was tired and sore, so I had another go at getting picked up. I wait-ed at that petrol station for about an hour, taking sips of slivovica (did I mention I had slivovica? The Czechs make excellent slivovica, so I took some of that with me, for medicinal purposes of course). Fi-nally one guy took me with him, all the way to Graz, all the while explaining political conspiracies about how the US owns European countries and an Islamic takeover. Nevertheless, he was very kind, giving me a sandwich and finally leaving me at a shopping cen-tre. I praised goodness and then went to have lunch in McDonalds, where I also charged my phone and got some more to drink. It was a good feeling. And

then I kept walking, for many kilometres. At one point I remember walking over the motorway where it splits in the direction of Klagenfurt and Maribor. But no place to be picked up by a car.

So I walked, through corn fields and stinging net-tles, in the 30 degree sun for hours. I had no water and little food, had not slept and was just about to collapse. But I kept on going, kilometre after kilo-metre, even as I grew more tired and my throat dried, until I reached a petrol station that I thought I could get a ride at. But there was no one. So I did what any normal person would do. I jumped over a 2 and a half metre fence, or rather, two of them, to get to a truck stop. And I hadn’t been the only to do that, judging by the indents and holes in the fence.

Once I had reached that pit stop, I was probably the happiest person in Austria at that moment. There was water! I love Austrian truck stops, they always have toilets, water fountains and can usually be slept on. I drank a litre of water on the spot. While I re-covered from what was probably the hardest ordeal I had encountered thus far, I met some interesting folks. Yet another Polish couple, who shared my slivovica and some Nimm 2 bonbons, as well as this truck driver who promised to take me to Celje the next day. After a couple of hours, I got a ride with a Maribor resident who worked in Austria, who took me all the way to Maribor. I cannot even describe the relief of arriving in Slovenia after spending what was days, but felt like weeks, in foreign countries. I boarded a train and began my journey home, help-ing another couple to get to Ljubljana as well. Yes, they were also Polish.

And so I arrived home to my great relief, finally able to spend the night in a comfortable bed. I had hitchhiked to and back from Poland, which many in their right minds would not even think of. But the experiences I had, the lessons I learned and even the suffering that I felt were important and made me grow as a person. These are the stories that one collects to tell their friends and family. If one thing is certain, I had a kickass summer story.

48

Povzpnemo se po čudnih lesenih stopnicah v zgornje nadstropje. Sedemo ob okno. Prostor je neka mešanica med baročno cerkvijo in leseno planinsko kočo. Slišimo ne-prijazno natakarico, ki pripravlja naše palačinke. Zremo skozi okno. Zanikrna železniška postaja je umazana, sivo je in dežuje. Koraki po stopnicah. Vsaka dobi svojo palačinko s čokolado, pomarančni sok z 80 % sladkorja in mleko s kapljico kave. Ni najbolj okusna stvar na svetu, ampak vse takoj pojemo v tišini. Res je vroče v drugem nadstropju te čudne palačinkarnice. Iz torbe počasi izvlečem zvezek spominov. Iz vse umazanije v nahrbtniku izbrskam še kuli. Pripravim se, da popišem vse, kar smo doživele. Obrnem se k Ani in Lauri, da bi mi pomagali.

Spita. Glavi sta položili na mizo, se krčevito oprijeli torbic z doku-menti v naročju in v sekundi zas-pali. Moja glava se vedno hitreje približuje mizi in širina mojega vidnega polja se z eksponetno hitrostjo zmanjšuje. Lice položim na zamaščeno površino pulta in po šestdesetih urah prvič zaprem oči. Kaj se je zgodilo?

Zgodil se je Sziget 2015.

Za svoj osemnajsti rojstni dan sem od prijateljev kot skupinsko darilo prejela dvodnevno karto za festival Sziget v Budimpešti. To je ogromen enotedenski dogodek, ki ga je letos obiskalo več kot 400 000 ljudi iz sedemdesetih držav. Na velikem otoku Obudai-sziget se je na petdesetih prizoriščih

vsak dan zvrstilo več kot dvesto nastopov najrazličnejših izvajalcev, od lokalnih bendov pa do zvezd svetovnega kova, kot so na primer Robbie Willias, Elle Goulding, Florence and the Machine, The Script, Avicii, Major Lazar, Kings of Leon, Sigma, Grammatik, Alesso ... Razsežnosti dogodka, katerega korenine segajo v leto 1993, ko je nekaj madžarskih študentov organiziralo koncert, so nepredstavljive. Sodelujejo številne nevladne organizacije, cirkus iz Budimpešte, organizirani so bungee jumpingi, vsakodnevni pena partyji, delavnice in podob-no. Otok premore donavsko plažo, kjer Szitizeni (državljani Szigeta) spijo, pijejo, se sončijo in doživlja-jo svojo morsko pravljico.

SVINJSKI SZIGET

AVTO

RIC

I SLI

K:

LAU

RA IN

KA

RA.

Katja Sluga

49

Na otok multinacionalnega poletja in mladosti sva z Lauro prvič vstopili dopoldne dva dni pred koncem festivala. Po ne prav natančnem pregledu prtljage sva se sprehodili po dolgem barvitem mostu, ki je oznanjal prihod v obljubljeno deželo, na otok čiste in popolne svobode. Najprej naju je pozdravil ogromen napis Buda-pest, nato pa neznanska množica ljudi, ki se je valila po ulicah festi-valskega mesta na zajtrke, dogod-ke ali delavnice. Začeli sva najin obhod otoka, da bi našli primerno mesto za najin šotor. Ker sva prišli tako pozno, je bila večina mest že zasedenih. Ob sprehodu čez šotor-sko naselje sva doživeli manjši kulturni šok. Povsod so bile smeti; od napol gnilih lubenic, grmade plastenk, uničenih šotorov, raz-trganih oblek, do uporabljenih kanglic za mojito in odvrženih kondomov. Šotori so bili nekaj centimetrov oddaljeni drug od drugega in pokriti z debelo plas-tjo prahu. Ljudje v njih so kljub neznanskem hrupu spali v spalnih vrečah, v visečih mrežah ali pa kar na golih tleh. Večina šotorov je bila zaradi pomanjkanja prostora postavljena na strm breg in počasi so drseli po klancu navzdol, kjer so se skupaj s smetmi združevali v kupe navlake. Zanimivo. Prah, umazanija in spoznanje, da je ljudem vseeno, so bili moje prve misli o Szigetu.

Po dolgem pohodu z neverjetno težkimi nahrbtniki sva prišli do druge strani otoka, kjer je bila chill-out terasa. Po tleh so bile razgrnjene odeje, med drevesi obešene viseče mreže in povsod so ždele vodne pipe, čakajoč na

svoje uporabnike. Nekaj metrov naprej je bila donavska plaža, do zadnjega kotička zapolnjena z dekleti v bikinijih, ki so srka-la svojo pijačo in se nastavljala madžarskemu soncu. Dostop do Donave je bil zaradi varnostnih razlogov omejen, saj bi lahko zadrogirani Szitizeni ponoči zaplavali v svoje zadnje nočno kopanje. Množica ljudi pa je zlo-mila oziroma odstranila ograjo in omogočila postavljanje šotora tudi na prepovedanem območju na obali Donave. Zdelo se nama je, da je to odlična lokacija za najin šotor in domovanje sva si postavili zraven skupine otročjih in glasnih Nemcev. Kasneje se je izkazalo, da ideja le ni bila tako fantastična, saj so popravili ograjo in nismo mogli priti do svojih šotorov, glasba na bližnji »chill-out« terasi pa je bila tako neverjetno glasna, da nismo zaspale niti za minuto. A dejstvo je, da ti tako velika množica ljudi, kot je bila szigetš-ka, s svojo energijo preprečuje zaspanost. Vsak trenutek novi ljudje, na vsakem koraku se po-govarjaš z nekom drugim in plešeš z novim neznancem. Občutek, ko si v prvi vrsti glavnega odra in je

za teboj še 50 000 ljudi, je nepopisen. Celo prvo noč smo hodile po Szigetu. Najprej smo poslušale bolj slavne DJ-je na glavnem odru, nato smo pod milim nebom ure in ure plesale na različnih prizoriščih z alternativno glasbo. Ko se je začelo svitati, smo šle na gyros in potem spat v šotor. Iz naših načrtov pa ni bilo nič, saj so se tečni sosedje Nemci izkazali za postavne norveške dvajsetletnike in smo se med sončnim vzhodom raje pogovarjale z njimi.

Naslednji dan smo si najprej kupile kavo, nato pa obiskale vse brezplačne stvari, ki jih ponuja Sziget; naredile smo si brezplačno majico, vrečo in porisale čevlje, v zameno za hrano pisale o svojih največjih strahovih pri Združenju madžarskih psihologov, skočile v ogromen bazen pene in ple-sale do onemoglosti, jedle pašto s pomodori, zapičile buciko v že mnogokrat prebodeno Sloveni-jo na zemljevidu narodnosti na Szigetu, obiskale zid Before-I-Die in s kredo na do zadnjega kotičk zapolnjeno površino zapisale svoje želje za prihodnosti, polne polet-nega upanja. Ta večer je bil zadnji

50

večer festivala Sziget in na sporedu so bili moji trije najljubši izvajalci. Najprej nas je s svojim neverjetnim glasom in omamlja-jočim plesom ogrel v črnino odeti Kwabs, sledil mu je prikupni in neverjetno talentirani Passenger s kreativnim nastopom, na koncu pa je prišel na vrsto nemški duet Milky Chance. Onadva sta bila razlog, da sem za darilo dobila Sziget. Očitno je nemška folk-reg-gae glasba nekaj, kar v meni razvi-je ljubezen do umetnosti. Laura in Ana, ki sta nekoliko bolj sposobni pri prerivanju, sta nas spravili v prvo vrsto. V prvo vrsto! Tre-nutek, ko sem stala tam, obdana z najboljšima prijateljica, pela be-sedilo edine pesmi, ki jo znam na pamet, in v nepredstavljivi gneči poskušala majati svoje telo po ritmu Stolen Danca in se obenem kot rešilne bilke oklepala ograje, da me ne bi agresivna dekle-ta okoli mene zrinila z mojega neverjetnega položaja, sem vedela, da pridem naslednje leto nazaj kot prostovoljka, pa četudi to pomeni, da bom morala cel teden prazniti kemična stranišča, pobirati lase iz odtokov dvajsetih tušev, ki so namenjeni skoraj pol milijona lju-di, in deliti kontracepcijo pijanim mladostnikom. Pa jo pač bom, saj moji starši nad zgodbicami s Szig-eta niso preveč navdušeni in zato dvomim o možnosti, da bi me pri potovanju finančno podprli. Pov-ratek na Sziget se mi zdi nujen, saj še nikjer drugje nisem izkusila, da bi bilo ljudem tako vseeno. Ne briga jih umazanija pred šoto-rom, smrdljive noge in strgana zanemarjena oblačila (festivalska moda je najbolj nerealna stvar na Instagramu), vseeno jim je,

koliko je ura in kdaj bo konec festivala. Na otoku si ujet v me-hurček svobode, ki ti omogoči, da za nekaj dni vse pustiš za seboj, delaš, karkoli ti srce poželi, spoznaš nove ljudi in uživaš v tre-nutku, ko glasba šine čez množico tisočih in premakne prav vsakega Szitizena.

Še-vedno-živa-iz-3f o Szigetu:V sedmih dnevih Szigeta se lahko zgodi tako predstavljivo kot nepredstavljivo. Dogodkov je preprosto preveč, da bi jih lahko vse omenila, a se vseeno najde kakšen, ki izstopa in je več kot vreden delitve. Ta dogodek nam je tako močno ostal v spominu, da je interno dobil kar ime “Zgodba o kitari”. Vse se je začelo nekegajutra, ko smo s prijatelji sedeli pred šotorom, še na pol v spancu. Eden izmed Ircev, ki so taborili poleg nas, si je zaželel jutranje glasbe. Prinesel je kitaro, prisedel in začel igrati. Kar naenkrat se je iznad nas dvignila okrog dva met-ra visoka postava in zraven šotora je stal malce močnejši moški, ki je bil po oblekah sodeč motorist. Medtem ko se je tresel od jeze, nas je začel nadirati. S tipičnim itali-janskim naglasom je povedal, da je to njegova kitara in da ima zelo slabe izkušnje s krajami. Pokazal nam je še rane po telesu, ki jih je dobil, ko mu je nazadnje nekdo nekaj vzel. Irec se je opravičil in rekel, da ga ni želel buditi pa je samo vzel kitaro, ki bi jo takoj prinesel nazaj. Motorist je odgovoril, da nam je tokrat oproščeno, da je kitaro prinesel za zabavo in nam jo je pustil. Opozoril nas je le, naj naslednjič vprašamo. Vse bi bilo lepo in prav, če bi se zgodba

tu končala. Vendar pa se tu šele začne. Čez nekaj minut ne tako nežnega igranja - Irec je bil nam-reč zelo strasten glasbenik - se nam je strgala struna. Šokirani smo se zavedali, da kitara pripada jeznemu in velikemu motoristu ter na srečo opazili, da so v bobnu kitare nove strune in zlomljeno pogumno začeli menjati. Ker pa ne gre brez dodatnih zapletov, je Irec brez zadržkov potegnil iz kitare plastičen del, na katerega je struna vpeta. Ta se je pri tem zlomil. Strinjali smo se, da je skrajni čas, da Irec kitaro vrne, pa si seveda ni upal. Ker nismo imeli veliko izbire, smo struno z malo improvizacije vpeli v del, ki je bil še cel. Potrebovali smo samo še sekundo lepilo, da bi skrili vse dokaze in vsaj na videz popravi-li kitaro. S prijatelji smo morali tako ali tako po hrano v trgovino in Irec, ki smo se ga že precej naveličali, se nam je pridružil. Oddaljeni od kakršne koli civi-lizacije smo do trgovine prehodili dva kilometra. Po žgočem soncu. Z Ircem. Kupili smo lepilo, zalepili kitaro in se vrnili k šotorom, kjer nas je že čakal motorist. S pri-jatelji smo se subtilno umaknili in prepustili situacijo Ircu. Še danes ne vemo, kaj točno sta si rekla, a nas takrat sploh ni zanimalo. Bili smo samo veseli, da se je motorist umiril. Odšel je s kitaro in nis-mo ga nikoli več videli. Morda še danes ne ve, kaj se je zgodilo, in iskreno upam, da nikoli ne prebere tega članka.

51

Ko smo prispeli na letališče Stansted in prvič poljubili angleška tla, smo si želeli samo prhe in tople večerje. Toda kdo ima čas za tako preproste stvari, ko pa smo se znašli v Londonu, eni od svetovnih prestolnic. Rajši smo odložili svojo skromno prtljago v hostlu in odhiteli v najbližji pub na sok. Naše dolgo pričakovano potovanje se je začelo.

V London smo poleteli z razlogom, da uprizorimo Shakespearovo dramo Othello na Shakespearovem šolskem festivalu. Srečni prsti režiserja Svita so prav nam omogočili, da pokažemo plod enoletnega dela tudi na mednarodnih tleh. Pričakovali smo sicer, da bomo predstavili Svitovo delo, vendar pa je pravilnik festivala od nas zahteval originalnega Othella. V zad-njih tednih smo zato pridno vadili, da bi nam uspelo v tako kratkem času postaviti zgodbo na oder.

Ko smo tako sedeli v pubu in jedli humus, se nam ni dozdevalo, da bi naša nova predstava lahko konkuri-rala stari. Toda bili smo tukaj in prišli smo pokazat, česa smo zmožni v danih okoliščinah, tudi če to ne bo vrhunec. Te misli, čeprav zaskrbljujoče, smo ta večer postavili malce bolj v ozadje, saj nas je prevzelo toliko drugih stvari – londonski zrak je vendar nekaj posebnega, sploh če ga vdihneš prvič. Naslednje jutro smo se po zajtrku v hostlu z Under-groundom odpeljali do gledališča Globe, kjer je svoja dela uprizarjal Shakespeare. Vodič nam je slikovito opisal takratno dogajanje v teatrih in skozi to tudi Shakespearovo življenje. In ne, nezadovoljni gledalci na oder niso metali pomaranč, ki so bile takrat izred-no drage, ali paradižnikov, ki še niso bili prinešeni iz Amerike v Evropo. Res je, da toaletnih prostorov v

SHAKESPEARE SCHOOLS FESTIVAL

VIR

I SLI

K: L

AST

EN

ALEKSANDRA KRAJNOVIĆ

gledališču ni bilo, zato se je moral vsak posameznik znajti po svoje (ženske s širokimi krili so bile pri tem v prednosti). Zanimivo je tudi, kako je Shake-speare nenadoma zaključil svojo kariero, ko je med eno izmed svojih predstav ustrelil top, iz katerega je očitno odletela iskra in vžgala slamnato streho. Celo gledališče je pogorelo, zapisov o Shakespearovem delovanju pa od takrat naprej ni več.

Čeprav so nas že malo bolele noge, smo se odločili, da bomo sledili profesorici na kratek sprehod čez Millenium Bridge, mimo katedrale sv. Pavla in nato do slavnih ječ Tower of London. Nato so se naše poti razšle. Prva je vodila do Subwaya in Starbucksa in hrane, druga pa še naprej do ostalih znamenitosti. Ko smo se najedli, smo se pogovorili o naših načrtih za ta dan. Ker so se razlikovali, smo se še v manjših skupinah namenili vsak v svojo smer.

52

Naša skupina se je odločila za Science Museum. V njem se nahajajo zbirke, ki govorijo o letalstvu, astronavtih in astronomiji, okoljskih problemih, človeku, kmetijstvu, informacijah in energiji. Sestav-ljene so tako, da v njih staro in mlado najde zase kaj zanimivega. Sprehajali smo se skozi ogromne hale in se ob tem naučili kaj o sebi in naši okolici, kar je tudi smisel znanosti.

Pot smo nadaljevali proti Oxford Streetu, da smo potešili tudi svoje želje po nakupovanju. Trgovine so bile res velike, zato si v njih (preverjeno) lahko porabil tudi več kot uro in pol. Toda za pripoved o nakupovanju je res škoda besed, vsak si je našel ne-kaj zase, kmalu pa je že odbila ura, ko smo se morali vrniti v domače okrožje Swiss Cottage in v domači pub, da smo si ogledali tekmo Arsenal – Bayern in občutili nogometno vzdušje Anglije. Pub je bil poln in navijači so zasedli mesta tik ob televizijah. Mi smo se usedli v kot in opazovali tako tekmo kot njih in uživali v dogajanju.

V hostlu oziroma pred njim smo še zadnjič pred pri-hodom na oder ponovili predstavo in odšli spat.

Naslednji dan je bil dan D. Iz hostla smo odšli že zgodaj in se po ovinkasti poti namenili v Pleasance Theatre. Tam nas je pričakala še malo mlajša skupi-na, s katero smo imeli jutranjo vajo. Ogledali smo si njihov nastop, nato smo imeli eno uro časa, da se dogovorimo o lučeh, zatem smo predstavo odi-grali mi. Očitno nas je oder prelevil v druge osebe, kajti odigrali smo predstavo kakor še nikoli prej. Presenetili smo sami sebe in videli, da lahko zvečer na dogodku presenetimo tudi gledalce.

Do takrat pa smo imeli še pet ur časa. Spet smo se razdelili po skupinicah in šli na ogled Londona. Mi smo se odločili za King’s Cross, da se slikamo z vozičkom Harryja Potterja, kar nam zaradi gneče ni uspelo. Pot smo zato nadaljevali proti Camdenu, centru hipsterstva na Zemlji. Najprej smo nekaj po-jedli, nato pa si ogledali okolico, nad katero smo bili navdušeni. Na vsakem vogalu si lahko narediš tattoo, vintage trgovinice so povsod, imajo stojnice s hrano z vsega sveta, umetninami in oblačili, našli smo celo trgovino z vinilkami in comic book store.

Čeprav je bilo tam še veliko stvari, ki bi jih želeli videti, smo se morali obrniti nazaj.

Bližala se je šesta ura, v gledališču smo bili vsi v pričakovanju tega večera. Našo skupino je prišel vzpodbudit celo slovenski veleposlanik v Londonu, gospod Tadej Rupel. Že v kostumih smo se na hitro slikali in nato odšli v garderobo, da počakamo na naših pet minut slave.

Na vrsti smo bili drugi in skozi stene smo slišali, kakšen aplavz je požela skupina pred nami. Seveda smo jim morali konkurirati. Oder se je zatemnil in stopili smo nanj. Zavzeli smo položaje in igra se je pričela.

Občutek je bil neverjeten. Publika je 30 minut dihala z nami, se odzivala na naše besede, vzdihovala ob ne-pričakovanih obratih dogajanja, jokala nad tragično usodo likov in se veselila ob snidenjih junakov. Violinska glasba je dogajanje poosebila in mu dodala novo globino, ki je samo igranje ne more.

Naša igra je minila hitreje kot kdajkoli prej, blesteli

53

smo in publika je navdušeno ploskala. Mi smo bili upravičeno ponosni na svoj nastop in stopili z odra z eno neverjetno izkušnjo več.

To je klicalo po proslavi, zato smo se vrnili v Cam-den, tam našli pub in delili občutke o tem dnevu. Pogovor je kmalu zašel tudi drugam in prehitro je odbila ura, ko se je pub zapiral, mi pa smo morali nazaj.

Naslednji dan smo odrinili iz hostla proti letališču in tam opravili še zadnje nakupe, si malo odpočili noge od napornih londonskih dni ali pa kaj pojedli. Let je minil hitro in mirno in kaj kmalu smo stali na tleh celinske Evrope, v Trstu, in se odpeljali proti Ljublja-ni.

Nihče ni veliko pričakoval od potovanja, pokazalo pa se je ravno obratno. To je bilo eno izmed lepših, saj smo bili samostojni in izbirali smo, kaj si bomo ogledali, hkrati pa nas je skozi teh nekaj dni vseskozi preganjala misel na predstavo, ki je bila na koncu osupljiva. In nenazadnje, kdo še lahko reče, da je pri osemnajstih letih nastopal v londonskem gledališču?

Čeprav je bilo tam še veliko stvari, ki bi jih želeli videti, smo se morali obrniti nazaj.

Bližala se je šesta ura, v gledališču smo bili vsi v pričakovanju tega večera. Našo skupino je prišel vzpodbudit celo slovenski veleposlanik v Londonu, gospod Tadej Rupel. Že v kostumih smo se na hitro slikali in nato odšli v garderobo, da počakamo na naših pet minut slave.

Na vrsti smo bili drugi in skozi stene smo slišali, kakšen aplavz je požela skupina pred nami. Seveda smo jim morali konkurirati. Oder se je zatemnil in stopili smo nanj. Zavzeli smo položaje in igra se je pričela.

Občutek je bil neverjeten. Publika je 30 minut dihalnami, se odzivala na naše besede, vzdihovala ob ne-pričakovanih obratih dogajanja, jokala nad tragičnusodo likov in se veselila ob snidenjih junakov. Violinska glasba je dogajanje poosebila in mu dodalnovo globino, ki je samo igranje ne more.

Naša igra je minila hitreje kot kdajkoli prej, blesteli

54

Mariša Cvitanič, sinteza sintezne biologinje in dijakinje 4. letnika, je skupaj s sedmimi drugimi dijaki zastopala Slovenijo na najbolj prestižnem svetovnem tekmovan-ju iz sintezne biologije iGEM, ki ga organizira Massachusetts Institute of Technology (MIT) v Bostonu, na katerem so dijaki s svojim raziskovalnim projektom osvojili zlato medaljo! Pod vod-stvom mentorjev s Katedre za biokemijo s FKKT in Kemijskega inštituta so modificirali bakterije, tako da bi butanojsko kislino (od-padni produkt pri proizvodnji bio-vodika) pretvarjale v biobutanol (gorivo, ki se lahko uporablja kot nadomestek za bencin v motorjih z notranjim izgorevanjem).

Ste v ZDA že odpotovali z bak-terijskim gorivom oz. do kakšnih rezultatov ste prišli?Ne, v ZDA nismo odpotovali z bakterijskim gorivom, in sicer zato, ker je vnos kakršnihkoli živih organizmov na tekmovanje pre-povedan zaradi GMO-jev, ki jih je prepovedano vnašati v okolje. Sicer pa, če te prav razumem, me sprašuješ, kaj točno smo dosegli. Uspeli smo vkomponirati vse tri gene, ki so potrebni za proizvod-njo biobutanola, v vektorje in jih uspešno transformirali v bakterije.

Kaj bi pa še morali narediti, da bi prišli do končnega cilja?Da bi dobili biobutanol, bi morali potem še vse tri posamezne vektorje združiti na en sam vektor, torej zligirati, in potem ta vektor spraviti v bakterijo - kar pa se je izkazalo za precej težko, vsaj glede na čas, ki smo ga imeli na voljo.

Za širšo javnost pojasni samo nekaj osnovne terminologije: kaj sta vek-tor in ligiranje?Vektor: bakterije imajo načeloma svoj genski material spravljen na kromosomski DNA, lahko pa im-ajo tudi plazmide – to so manjše molekule DNA, ki so fizično ločene od kromosomske DNA, bakterije pa si jih lahko ‘izmenjujejo’. Na primer, zapis za rezistenco na an-tibiotike je običajno na plazmidu, zato se rezistenca lahko razširi med bakterijami. Vektor je ‘orod-je’, s katerim bakteriji vstaviš DNA in plazmid je eden izmed načinov.

Kdaj in kako je tekmovanje potekalo?Tekmovanje ni potekalo na MIT-ju, ker je v zadnjih nekaj letih postal premajhen za toliko tekmovalcev. Letos je samo v srednješolski kategoriji sodelovalo 35 ekip, skupaj s študentskimi pa je bilo ekip malo manj kot 300, kar nanese 3000, 4000 ljudi. Zato

tekmovanje poteka v Hynes Con-vention Centru v Bostonu, letos je bilo to od 24. do 28. septembra.

Kako pa je vse izgledalo, so bila organizirana kakšna predavanja?Ja, tudi. Prvi dan smo imeli samo registracijo vseh ekip, potem pa so imele vse sodelujoče ekipe tri dni od jutra do večera predstavitve svojih projektov. Mi smo k sreči imeli predstavitev že prvi dan, zato smo bili potem dokaj prosti. Vsak dan sta bili na sporedu dve rundi predstavitev, dopoldanska in popoldanska. Po vsaki rundi so bili organizirani dodatni dogodki, to so bila razna predavanja s po-dročja biotehnologije; FBI je imel, recimo, predavanje o varnosti v sintezni biologiji, imeli smo predstavitve najnovejših metod v molekularni biologiji in podobno.

Kakšna pa je bila tvoja izkušnja na tekmovanju, kakšne se ti zdijo pred-nosti in pomanjkljivosti področja biokemije in sintezne biologije zdaj, ko si imela priložnost za »bližnje srečanje«? Ali pa, kaj ti je bil najl-jubši dogodek tam?Najljubša so mi bila ravno predavanja, in sicer zato, ker so to, vsaj zame, trenutki, ko se res navdušiš nad nečim in dobiš tisoč idej. Imeli smo na primer

INTERNACIONALNA GENSKO

MODIFICIRANA MAŠINA

Svit Komel

55

predavanje iz »sesalske sintezne biologije« in na takšnih dogodkih spoznaš, koliko je še priložnosti za odkritja in izboljšave na teh po-dročjih. To je definitivno prednost biokemije, da je svet molekul, ki sodelujejo v življenjskih procesih, neskončen in da ga zaenkrat poznamo dokaj malo. Po drugi strani se mi zdi, da biokemija ponuja še toliko rešitev za prob-leme sodobne družbe, od zdravja do proizvodnje goriv.

Ste imeli tam že kakšne ponudbe za delo od kakšnih večjih podjetij?Direktnih ponudb nismo dobiva-li, je bil pa eden od teh posebnih dogodkov tudi karierni sejem, kjer so se predstavili bodoči delodajalci, ki zaposljujejo ljudi s področja sintezne biologije, eden izmed njih je bil tudi Monsanto. Poleg delodajalcev so se tam pred-stavile tudi univerze, ki ponujajo pripravništva za študente.

Bila si v tem velikem kolektivu ljudi, ki se zanimajo za to področje, si od tega kaj odnesla, se ti zdi, da si od drugih še kaj več izvedela?Glede na to, da so večinoma tam študentje, v bistvu v večini kar s podiplomskega študija, je bila zame to super izkušnja. Večino-ma sem se z njimi pogovarjala o študiju in pogojih za delo na teh področjih, zanimale so me nji-hove izkušnje in vtisi. Definitivno je prednost to, da imajo veliko več izkušenj in so mi lahko svetovali glede študija in podobno. Recimo, da si zdaj lažje predstavljam, kaj si želim sama. Prav ta vidik izmenjave vtisov mi je pri iGEM-u najbolj všeč.

Ali zdaj torej veliko bolje veš, kaj boš študirala?Bila sem v dilemi, ampak na kon-cu sem se odločila za to, kar sem imela že ves čas v mislih, torej za biokemijo.

»Vsi poznamo« problematičnost genskega modificiranja, največkrat povezno z Monsantom, ki čara v svojih laboratorijih in ustvarja ta gensko spremenjena semena, s katerimi potem zavzema svetovni trg itn. Ampak kako je s tem, kako sploh poteka gensko modificiranje. Zdaj ko si ga preizkusila na bakterijah, kjer je lažje, ker imaš samo en kromosom – pa si rekla, da vam na koncu ni uspelo prenesti tega gena na enotnem vektorju: torej je to veliko težje, kot smo si predstavljali?V teoriji deluje preprosto: imaš gene, jih izoliraš in potem ligi-raš na nek vektor, ki ga vstaviš v bakterijo. Ampak problem je, da ligacije iz takšnih in drugačnih razlogov ne uspejo in ti v večini primerov ne veš, zakaj. Profesorji z biokemije so nam lepo razložili: biokemija pač.

Kako pa to izgleda? To daš v neko epruveto, na neko gojišče …Ja, vse delaš v takih majhnih epruvetkah, epicah: mešaš ligaze, nukleotide, restriktaze, DNA ter razne encime in celice. Vse skupaj ne izgleda preveč zanimivo, ker je vse iste barve in ne vidiš, kaj delaš - edina stvar, ki jo na koncu res vidiš, so rezultati na gelelektroforezi.

Kje pa dobiš gene, ki jih potem vnašaš v bakterije?Mi smo jih hoteli najprej izolirati iz mešane kulture bakterij – imeli smo brozgo, v kateri smo vedeli, da je ta organizem, katerega gene smo potrebovali, ampak nam na žalost ni uspelo. Predvide-vamo, da zato, ker so bili ti geni na plazmidu, ki ga je organizem že izgubil. Na koncu, najlažji, in tudi najdražji način je, da naročiš umetno sintetizirane gene od podjetja, ki ti jih naredi po naroči-lu.

So ti kakšni projekti, ki so tekmova-li z vami, ostali v spominu?So. Na primer, spomnim se skupine, ki je z bakterijami proiz-vajala ultralahko bioplastiko, ki bi jo lahko uporabljali na misijah v vesolju.

In to bioplastiko producirajo bak-terije?Ja.

Torej so bili vsi projekti zastavljeni na genskem modificiranju bakterij?Večina projektov, ja. Čeprav zadnja leta uvajajo tudi posebne sekcije, na primer za umetnost ali pa za razvoj opreme. Ena izmed skupin je ravno v sklopu umet-nosti izdelala 3D prikaz življenja v celici. Videla sem en projekt, kjer so študentje pripravili stereografsko projekcijo življenja v celici – skupaj z glasbo je na koncu izpadlo res hudo. In ekipa s Cambridgea je razvila mikroskop DIY, ki ga lahko za 50 funtov natisneš s printerjem 3D.

56

Mariši lahko prisluhnete tudi na povezavi: http://radiostudent.si/internacionalno-gensko-modificirana-mašina

VIR

ZA

SLI

KE:

LA

STN

I.

57

Letošnja 56. Mednarodna matematična olimpijada je potekala na Tajskem v mestu Chiang Mai. Slovenijo smo na tekmovanju zastopali Amadej Kristjan Kocbek, Luka Lodrant, David Popović, Jakob Jurij Snoj, Lenart Treven in Domen Vreš, spremljala pa sta nas Gregor Dolinar in Matej Aleksandrov.

Na pot smo se odpravili 7. julija v zgodnjih jutranjih urah s kom-bijem z zbirnega mesta na glavni avtobusni postaji v Ljubljani. Po petih urah vožnje, dveh rešenih nalogah, ničkolikokrat prepeti pe-smi Yellow Submarine in opazki, da se v Nemčiji očitno vsi kraji imenujejo Ausfahrt, smo prispeli do letališča v Münchnu. Tam smo srečali avstrijsko ekipo, s katero smo hitro navezali stike, se podali skozi vse potrebne varnostne pre-glede in nato vkrcali. Leteli smo s Thai Airways in že uro po vzletu doživeli prvi stik z eksotično tajsko kulinariko, nad katero nismo bili pretirano navdušeni. Tekom ol-impijade se je polovica slovenske ekipe navadila na močno začin-jeno mešanico kislih, pekočih in sladkih okusov, druga polovica pa je v tem tednu pojedla veliko belega riža, nekateri celo za zajtrk.

Kot edina prehrambna stalnica se je izkazala coca-cola, ki je ime-la nič kaj presenetljivo isti okus kot vedno. Let je potekal mirno, a dokaj enolično in neudobno, zato smo se razveselili, ko smo po prestopanju v Bangkoku končno prispeli na cilj, kjer so nas organi-zatorji prijazno sprejeli.

Nastanjeni smo bili v prostornem in razkošnem hotelu, ki nas je negativno presenetil le z višino stropa, zaradi katere smo pre-jeli marsikatero buško na glavi. Večino prvega dne smo prebili ob spoznavanju tekmovalcev z vsega sveta in temeljnih značilnosti tajskega življenja. Tako smo ug-otovili, kako se po Tajsko zahvali, da je glava sveti del telesa in da so pretirano navdušeni nad upora-bo klim. Te so s svojim izjemno intenzivnim delovanjem najbolj motile mene, ki sem kljub zunanji temperaturi 35°C v hotelu potreboval pulover, zaradi česar sem si prislužil naziv Ubožček. Naslednje pomembno odkritje je bilo dejstvo, da voda iz pipe na Tajskem pod nobenim pogojem ni pitna. V teoriji smo to vedeli že prej, po slabosti našega člana zaradi zastrupitve z vodo pa smo to potrdili še eksperimentalno.

Že nadvse zgodaj zjutraj nasled-nji dan smo imeli otvoritveno slovesnost, ki ji je prisostvovalo celo njeno visočanstvo princesa Maha Chakri Sirindhorn. Njena udeležba je v očeh organizatorjev pomenila veliko čast, zato smo se morali kar se da lepo obleči (no ja, ruski ekipi so dovolili vstop, kljub temu da so bili videti, kot da se odpravljajo na Šmarno goro) in biti v izogib nepredvidljivim zapletom prisotni na kraju prireditve kar tri ure prej. Tam so nam nato zapovedali primerno obnašanje, ki smo ga imeli čas tudi dodo-bra zvaditi, kar se je odrazilo v brezhibnem poteku otvoritve. Sledilo je skupinsko slikanje, ki je glede na ogromno število udeležencev potekalo približno tako gladko, kot si lahko zamislite.

Zaradi rahle živčnosti in časovne razlike, ki smo jo še vedno čutili, v noči pred tekmovanjem nismo spali najbolje, a smo se vseeno optimistično podali zahtevnim nalogam naproti. V tekmoval-ni prostor sem kljub strogemu nadzoru brez težav prinesel sicer nedovoljeni geotrikotnik, ki pa ga, kot se je izkazalo pozneje, nisem potreboval. To mi je uspelo tudi drugi dan, ko bi mi njegova upo-

SLONI SO ZAKON!VTISI Z MATEMATIČNE OLIMPIJADE

DAVID POPOVIĆ

58

raba lahko prišla prav, a ga na koncu zaradi mešanice etičnih dilem in dejstva, da si lahko enako dobro skico narišem z navadnim ravnilom, prav tako nisem upora-bil. Prva naloga je bila kombina-torična geometrija, kjer si moral dokazati obstoj končne množice točk v ravnini, ki ustreza določenim kriterijem. Na začetku sem se je prikrito razveselil, saj sem dobil občutek, da jo lahko rešim. Ta se je izkazal za nekoliko prenaglega, saj sem se z njo ukvarjal vse od začetka in jo premagal šele v izdi-hljajih štiriinpolurnega tekmoval-nega dneva. Večina članov sloven-ske ekipe jo je rešila precej hitreje, na žalost pa se je pozneje izkazalo, da je bila v večini teh rešitev prisotna resna napaka. Druga in tretja naloga sta bili teorija števil in klasična evklidska geometrija, a mi zato, da bi se vanju resno poglobil, ni ostalo dovolj časa.

Drugi dan se je tekmovanje začelo z nalogo iz geometrije, ki sem jo rešil po dobrih treh urah. Nasled-nja naloga, ki me je zaposlovala do zaključka tekmovanja, je bila zanimiva, a težka funkcijska enač-ba. Uspelo mi je narediti nekaj koristnih korakov proti rešitvi, a me je na koncu preprosta napaka pri seštevanju ločila od ene točke, ki bi jo lahko dobil za svoje ugotovitve. Mislim, da 1+0=0 ali nekaj takega.

Po tekmovanju je večinoma nezadovoljna slovenska ekipa modro ugotovila, da do tedaj še ni zapustila okolice epsilon Lotus Pang Suan Kaew Hotela, zato se je odpravila pohajkovat po centru Chiang Maia, kjer smo obiskali

nočno tržnico. Tam smo se z iz-jemo odločnega nasprotnika tako plehkega potrošništva založili s spominki po prijetno dostopnih cenah. Ker je bilo tekmovan-ja konec, smo se končno lahko popolnoma sprostili in začeli še bolj uživati. Sledila sta dva dneva ekskurzij, v katerih smo obiskali tradicionalni obrat ročne proiz-vodnje dežnikov in senčnikov, hidrološki raziskovalni center, živalski vrt, mnogo budističnih templjev in slonji park. Prav sloni so namreč največja turistična znamenitost Tajske in nismo bili razočarani. Res so zakon! Igrali so nogomet (kjer je bil en slon tudi golman), metali žogo na koš z rilcem, plesali, slikali in počeli še mnoge druge presenetljive stvari. In moram priznati, da je bila vaza z rožami, ki so jo narisali, lepša, kot če bi jo narisal jaz. Pa s tem ne

želim poudariti, da ne znam risati (čeprav je to prav tako res). Slone smo lahko tudi hranili z bananami in jih na ta način podkupili, da so nas objeli z rilcem in se želeli slikati z nami.

Da so bili objavljeni uradni rezultati, smo izvedeli nekega večera, ko so Američani začeli z zastavo teči po hotelski avli in vzhičeno vzklikati. Tudi sam sem bil presrečen, saj sem osvojil bro-nasto medaljo, slovenski uspeh pa je s pohvalo dopolnil Jakob Jurij Snoj. Prejel sem jo na predvečer našega odhoda na zaključni slovesnosti, ki sta ji sledili slavnostna večerja in nepozabna noč. Na žalost pa so se s tem nezadržno bližali tudi konec olimpijade, čas za odhod in nato stik s kruto realnostjo. Pa ni bilo tako hudo. Navsezadnje smo bili le sredi počitnic.

Zgoraj od leve proti desni: Gregor Dolinar, Jakob Jurij Snoj, Domen Vreš, Amadej Kristjan KocbekSpodaj od leve proti desni: Lenart Treven, David Popović, Luka Lodrant, Matej Aleksandrov

VIR

ZA

SLI

KE:

LA

STN

I.

59

V indijskem Mumbaju je letos po-tekala 46. Mednarodna fizikalna olimpijada. V sovražnem okolju (vročina, vlaga, pekoča hrana in hotel – zapor s petimi zvezdicami) smo prebili deset dni. Končni rezultat? Pet bronastih kolajn za slovensko ekipo!Priprave na olimpijado so letos potekale konec junija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Lju-bljani. Tam smo se spoznali z malo bolj poglobljenimi koncepti področij fizike, ki so v srednji šoli zanemarjena, predvsem pa bili deležni mnogoterih opozoril glede indijske hrane, indijske vode in Indije same nasploh. Tako smo se polni previdnosti in novega znan-ja podali na pot v daljno Indijo.Ob 10. uri dopoldan smo 3. julija poleteli z zagrebškega letališča, prestopili v Istanbulu in okoli 5. ure naslednji dan po lokalnem

času pristali v Mumbaju. Tam smo se že takoj soočili z mogočnostjo indijske dlakocepske birokracije in formalizma, ko smo se skozi vsaj tri preverjanja potnih listov in viz prebijali do naše prtljage, to pa so ob izhodu seveda še enkrat pregledali. Ob izhodu iz letališke stavbe nas je že navsez-godaj pozdravila dušeča vročina in pa organizatorji tekmovanja, ki so nas takoj ločili od naših slovenskih spremljevalcev.Prvi dan smo porabili za to, da smo se nastanili v hotelu, spoznali z ogromnim kompleksom, ki je pozneje postal naša zlata kletka, in si nabrali novih moči. Takrat smo tudi našli čas, da smo se izmuzni-li iz hotela in si na lastno pest privoščili izlet po mestu. Prvi izziv nas je čakal že nedaleč od hotela. Prečkanje ceste namreč ni tako preprosto, kot to zveni v

kontekstu slovenskega prometa. Izogibanje švigajočim rikšam, ki vozijo nagnetene po vozišču, širokem kot naša mogočna Dunajska, je opravilo, ki zahteva veliko mero zbranosti. Ko smo si oddahnili od prometnega šoka, smo skle-nili, da za našo pot izkoristimo železniško omrežje, ki se je boho-tilo nad ulicami. Izkazalo se je, da je sistem nadhodov v Mumbaju pravo mestece v malem, saj je na njem mogoče kupiti hrano, pijačo in vse mogoče (čeprav to močno odsvetujem). Naš prvi vlak je bil produkt moderne industrije, s klimo, ki bi Skandinavce prisilila v nošnjo šalov, in natančnostjo, ki se je še Švicarji ne bi sramovali. Drugi vlak pa je bil klišejsko indijski – z ventilatorji, ki prezračujejo notranjost, in potni-ki, ki visijo z vagonov, da bi se ohladili na mimobežečem zraku.

TOMAŽ CVETKO

Misija Mumbaj: USPELA!

VIR

ZA

SLI

KE:

LA

STN

I.

60

Izstopili smo na postaji Mumbai Central, od katere smo pričakovali mogočno stavbo, ki bi načelovala mogočnemu prometnemu omrež-ju. Ampak ne le, da stavba ni bila mogočna, tovrstne stavbe sploh nismo našli, vse je bil le še en skupek nadhodov, polivinilastih nadstreškov in stojnic. V bližini te centralne postaje sta se bohotila dva nebotičnika, ki sta od daleč obljubljala razkošje elitne četrti.

In res, iz garaž ob njunem vznož-ju so redno prihajali spolirani avtomobili, toda že par metrov stran so ulici zopet vladali ulični prodajalci in brivec, ki je svoje storitve nudil kar na preprostem podstavku iz zidakov. Tako smo se hitro soočili z bliščem in bedo Mumbaja, pa smo videli le majhen del tega megalopolisa.Naslednji dan je bil posvečen zlasti otvoritveni ceremoniji, ki je upravičila svoje ime, saj je s svojo dolgotrajnostjo in enoličnostjo us-pela vznejevoljiti prav vse prisotne v avditoriju Homi Bhabhe. Dan pred tekmovanjem smo obiskali planetarij, v katerem smo poleg dejstev o vesolju, kot so ga poznali v sedemdesetih letih prejšnje-ga stoletja, izvedeli tudi nekaj o zgodovini indijske osamosvojitve. Oziroma bolje rečeno: so izvede-

li tisti, ki si niso privoščili malo okrepčilnega spanca.V torek, 7. julija, pa nas je čakal prvi izziv. Eksperimentalni del tekmovanja. Začetek je bil načr-tovan za deseto uro dopoldne, a smo po »krajšem« čakanju začeli »le« 45 minut kasneje. Nihče ni vedel, zakaj. Poskus je dokaj pričakovano imel opraviti pred-vsem s svetlobo (leto 2015 je mednarodno leto svetlobe). V prvem delu smo tekmovalci morali določati geometrijske parametre navadne vijačne vz-meti in dvojne vijačnice. Vzorec smo osvetlili z laserjem in potem opazovali uklon ter interferen-co na oddaljenem zaslonu. Za prvi del je bilo potrebno opraviti ogromno meritev, zato je večini vzel večji del petih ur, ki so bile na voljo. Drugi del eksperimenta je obravnaval interferenco laserske svetlobe na vzvalovani vodni glad-ini. Laserski žarek smo pod kotom usmerili na gladino vode, ki smo jo zbujali z generatorjem frekvenc, in merili interferenčno sliko na zaslonu. Sama slika je bila odvisna od frekvence valov, površinske napetosti, gostote in viskoznosti vode ter valovne dolžine laserske svetlobe, ki pa je bila seveda kon-stantna in podana. Celoten drugi del je bil posvečen določanju koeficienta površinske napetosti in koeficienta viskoznosti vode. Ta del je bil vsebinsko nekoliko bolj zahteven, pa tudi bolj zanimiv, toda zanj je ostalo bolj malo časa in večini (iz slovenske ekipe) se ni uspelo dobro poglobiti v ta izziv. Vsi pripomočki za eksperiment so bili brezhibni in vse meritve se je dalo izvesti brez tehničnih težav, tako da glede tega gredo vse

pohvale organizatorjem.Po eksperimentalnem dnevu je sledil dan premora, ki ga je zapolnil

ogled raziskovalnega centra TIFR (Tata Institute of Fundamental Research). Prva nervoza se je že razkadila in kar prešerno smo si ogledali laboratorije, čeprav že malo naveličani čakanja, ki je zaznamovalo vsak odhod, prihod, začetek ali zaključek česarkoli pač že. Na inštitutu smo ugotovi-li, da tam izvajajo zelo zanimive raziskave, je pa bil nekajminut-ni ogled veliko prekratek, da bi potešil našo radovednost za že omenjene raziskave.Po dnevu počitka je sledil teoretični preizkus znanja, za katerega je bilo na voljo prav tako 5 ur, moč pa je bilo doseči 30 točk (eksperimentalni del je bil vreden 20 točk). V sklopu so bile tri naloge, vsaka vredna 10 točk.Prva naloga je obravnavala delce s Sonca. V prvem delu Sončevo sevanje, v drugem pa nevtrine, ki priletijo s Sonca do Zemlje. Na začetku je bila obravnavana sonč-na celica z določeno površino, na katero vpadajo sončni žarki pra-vokotno, potem pa je bilo potre-bno izračunati ali izraziti različne značilnosti tega sistema. V dru-gem delu smo obravnavali gostoto toka nevtrinov, ki vpadajo na

61

Končna ugotovitev? Misija Mumbaj: USPELA! Olimpijade se je udeležilo 382 di-jakov iz 82 držav. Prav vsi člani ekipe (poleg podpisanega še Jakob Jazbec, Aleksej Jurca, Blaž Karner in Žan Kokalj) pa smo se precej uspešno spopadli z nalogami in iz sovražnega okolja, polnega vlage, vročine, čakanja in pikantne hrane, odnes-li kar pet bronastih kolajn! To je izjemen ekipni uspeh za Slovenijo na fizikalni olimpijadi, saj še nikoli ni nobena ekipa osvojila petih kolajn.

Zemljo, trk nevtrina z mirujočim elektronom in berilijev atom kot gibajoči se vir nevtrinov. Druga naloga se je osredotočila na načelo minimalne akcije. V delu A smo obravnavali to načelo v mehaniki, v delu B izpeljali lomni zakon za svetlobo, del C se je »dotaknil« valovne narave delcev, del D pa je podajal model prehajanja snopa elektronov s področja z manjšim potencialom na področje z več-jim. Tretja naloga je bila s točkami najbolj radodarna in zato tudi nam, tekmovalcem, najljubša. Med reševanjem le-te smo se ukvarjali z modelom gorivne celice jedrs-kega reaktorja. V prvem delu smo odkrivali energijski aspekt gorivne celice, izračunali njeno moč na enoto prostornine in se ukvar-jali s toplotnim ravnovesjem te celice. Drugi del nam je predstavil mehanizem delovanja reaktorja na atomski ravni, obravnavali smo trk nevtrona z atomom modera-

torja v reaktorju. Zadnji del pa je spraševal po optimalnih dimen-zijah reaktorja in masi uranovega oksida, potrebnega za stacionarno delovanje jedrskega reaktorja.Razpoloženje po končanem teo-retičnem delu v ekipi je bilo zelo različno, od neprikritega opti-mističnega navdušenja, mešanih občutkov, prek absolutne stoične drže do prvih znakov depresije. Toda kmalu smo se vsi zedinili v olajšanju, da je breme fizikalne olimpijade za nami in lahko začnemo uživati v našem bivanju v Mumbaju. No, tako smo vsaj mislili. Naš poskus sprehoda po okolici hotela se je končal pri stražarnici na koncu dovoza do hotela. Izkazalo se je, da je hotel varovalo nekaj sto policistov in da nam nikakor niso mogli (ali hoteli) dovoliti izhoda. Očitno so vedeli, kaj vse preži na nas na ulicah, zato so se nas bali spustiti ven samo v spremstvu mladih

vodičev (večina ni bila starejša od 18 let). Ali pa je spet kaj zakuhala nepremakljiva indijska birokraci-ja. Kakorkoli že, naslednje dni smo posvetili počitku ob hotel-skem bazenu in rekreaciji v fit-nesu. Ekskurzijo v 6 ur oddaljeno tovarno avtomobilov smo izpus-tili, ker nam je čakanje, ki so ga organizatorji uvedli kot vseprisot-no dodatno aktivnost, že dodobra presedalo. Celoten dogodek smo pri sebi preimenovali kar v Medn-arodno čakalno olimpijado.Pa smo po tem vseeno še malo čakali. Na rezultate. Ti pa so bili vsekakor vredni čakanja. Da smo novico o kar petih bronastih medaljah premleli in popolnoma dojeli, je trajalo kar nekaj časa, nato pa smo proslavili v velikem slogu: z rižem in ustekleničeno vodo – pa tudi kakšna tortica se je našla v naši zlati kletki.

62

Seba je prve prošnje za intervju za šolski časopis lani zelo odločno zavrnil. Letos pa je po sistematič-nem pregovarjanju klonil in pristal na pogovor, za katerega trdi, da me bo izstrelil med bežigrajske zvezde kot edino osebo, ki je kdaj opravila intervju z njim. In tukaj je; personi-fikacija tihe avtoritete naše gimnazije, ki je v resnici veliko bolj človeški, kot se zdi na prvi pogled. Z mano je delil svoj pogled na GIMB, poklic var-nostnika, dijake in se opredelil glede nekaterih globalnih vprašanj.

Opiši nam svojo karierno pot.

Začel sem pred petnajstimi leti na trgovski šoli na Poljanski. Nato sem se prestavil na Gimnazijo Bežigrad, kjer delam že deseto leto.

Kakšna je tvoja izkušnja s trgovske šole?

Na trgovski šoli je bilo bolj divje. Ljudje so bili neotesani, grozljivi in tako naprej. Enkrat sem moral uporabiti tudi silo, da sem odstranil nasilnega posameznika.

Deset let je dolgo obdobje. Kakšne spremembe si opazil pri dijakih?

Učenci so vedno bolj otročji in vedno bolj zagreti za knjige. Vedno več je ljubezenskih zvez, več ljudi je skupaj.

Kako bi opredelil svoj odnos z dijaki?

Pogovarjam se z vsaj 70 % ljudi in sem z njimi v dobrih odnosih, ostalih pa ne poznam razen na videz. Poznam pa vse obraze dijakov, ki obiskujejo Gimnazijo Bežigrad.

Kakšno je tvoje splošno mnenje o Bežigrajčanih?

Ma vsi ste super (smeh). Zelo rad se družim z dijaki.

No, prav gotovo te pri dijakih kaj moti.

Veš, kaj mi gre pri nekaterih res na živce? Samovšečnost. Človeka ne moreš skulirat, misli, da je bolj pomemben od tebe in vseh ostalih.

Kakšen je pa tvoj odnos z dežurnimi dijaki?

Ja, oni spadajo pod mojo komando. Jaz jim povem svoja navodila, če se jih držijo, v redu, če ne, pa sledijo sankcije.

KATJA SLUGA

SEBA RAZKRIVA

VIR

ZA

SLI

KE:

LA

STN

I.

63

Imaš morda kakšno sporočilo/nasvet vsem Bežigrajčanom?

Ostanite takšni, kot ste. Pa ne kadit po WC-jih.

Veliko ljudi zanima, kaj tvoje delo na Gimnaziji Bežigrad sploh je. Kaj so tvoje naloge oziroma dolžnosti?

Poskrbeti moram, da noter ne prihajajo učenci z drugih šol in vzpostavljati mir.

Kakšne postopke ubereš, če pride dijak z druge šole?

Odstranim ga.

Kako?

Z lepo besedo. Lepa beseda lepo mesto najde. Še nikoli mi ni bilo treba odstraniti dijaka s silo. Na tej šoli se da vse urediti z dialogom.

Kaj je najboljša stran tvojega poklica?

Najboljša, da sem med ljudmi.

Kaj pa najtežja?

Pasenje dolgčasa.

Kakšne lastnosti mora imeti odličen varnostnik Gimnazije Bežigrad?

Nujno je, da je komunikativen, tako kot jaz.

Kakšen je tvoj delovnik na Gimnaziji Bežigrad?

Osem ur, od sedmih do petnajstih.

Kaj pa delaš, ko nisi v šoli?

Zelo veliko se družim s prijatelji in svojo družino. Organiziram tudi piknike v naravi, kjer pečem na žaru,

v čemer sem precej dober.

Kje ješ malico?

Vsepovsod.

Žito ali Mlinar, zakaj?

Mlinar. Ker je bližje, če se kaj zgodi.

Ali imaš raje sirov ali špinačni burek?

Sirov, seveda.

Razumljivo. Dotakniva se zdaj perečih vprašanj Bežigrada. Kajenje pred šolo – kaj je s tem?

Kajenje je prepovedano samo do mreže levo od vhoda. To je meja, od katere naprej se lahko kadi. Torej je kajenje v parkcu pred šolo dovoljeno.

Zaklepanje vrat v telovadnico? Je komentar potreben?

Joj, ne mi s tem (smeh). Iz varnostnih razlogov jo zaklepamo. Prihaja do kraj med dijaki.

Kaj pa ločevanje odpadkov?

Zdi se mi primerno. Dijakom pa očit-no ne. Zelo veliko jih ne ločuje.

Deli z nami svoje mnenje o zbiralnih akcijah za begunce na šoli.

Sem menja, da je v Sloveniji veliko revnih ljudi, ki so bolj potrebni pomoči.

Ali bi Slovenija morala sprejeti be-gunce?

Ne, mislim, da so bila devetdeseta leta dobra šola.

Kaj bi po tvojem mnenju torej morali narediti s štirimi milijoni beguncev, ki so zapustili Sirijo?

Poslati jih v Ameriko. Oni so to zakuhali. Pa Rusija, to je njihova odgovornost.

Ali je Pluton planet?

Seveda je.

Kakšne možnosti ima Donald Trump?

40, 50 % je možno, da zmaga.

Kakšna bo prihodnost, če Trump zmaga?

Mislim, da bo to bolj slabo.

Ali ti je bolj všeč vzdevek Seba ali varko?

Seba, seveda.

Hvala, Seba!

64

KAJ NAREDITI, ČE SI SE V ŠOLO PRIPELJAL Z BICIKLOM, SEDAJ KO MORAŠ DOMOV, PA

SE JE ULILO KOT IZ ŠKAFA?

Ako si zarana prikolesaril v šolo, sedaj moraš domov, pa dežuje, sledi naslednjemu navodilu.Kot prvo poišči na spletu »rain alarm« in preveri, koliko cajta bo še lilo. Če bo kmalu nehalo, počakaj in pojdi domov s kolesom, drugače pa sprejmi življenjsko odločitev: ali si iz cukra ali ne? Če si na prejšnje vprašanje odgovoril pritrdilno, iz denarnice potegni urbano in se odpravi na avtobusno postajo. Če je tvoja urbana prazna, pojdi do najbližjega urbanomata oz. trafike, jo napolni in se napoti proti avtobusni postaji. V primeru, da si urbano pozabil doma, da nimaš denarja ali da v bližini ni delujočega urbanomata oz. odprte trafike, iz šolske torbe potegni marelo in pojdi domov peš. Če te je volja, lahko hkrati

potiskaš tudi kolo, drugače pa ga pusti v šoli. Poskusiš lahko tudi, da se pelješ s kolesom in hkrati v eni roki držiš dežnik, kar pa ni priporočljivo, saj je v tem primeru efekt dežnika enak nič. Če pa si marelo pozabil doma, pojdi domov peš brez dežnika ali pa si čestitaj za odlično potezo, pozabi vse našteto in beri naprej. Sedaj se zopet vrnemo na prvotno vprašanje. Če si nanj odgovoril nikalno, takoj pokliči domov ali pošlji sms in poskrbi, da bo, ko boš prišel domov moker kot cucek, na šporhetu vrel pisker vroče župe. Če doma ni nobene dobre duše, ki bi izpolnila prejšnji korak, moraš zanj poskrbeti sam, ko prispeš na cilj. Sedaj si na točki, ko nikakor ne smeš več za-bušavati: zajahaj svojega konjička in odkolesari domov, kakor veš in znaš …

65

»Kaj? Kje ga najdem? Kje sem?« se je Hašimir zbegano začel zavedati svoje okolice. »Dim zmajev, dim podi čajev!« je vzkli-knil Rizloslav. »Pipe miru potegni hitro iz, lahko da tvoje letalo stabilizira se, strmoglaviti sme ne.« Hašimir in Mirko sta naredila še nekaj požirkov čaja in kmalu sta bila spet v suhi pustinji pri posušeni skali. »Čaja še, čaja še!« je vzklikal vrač. »Nadaljevati va-jina pot mora se. Pazita vendar pa, hrane tam se ne je, ješ kajti če jo, več zbudiš se ne.« Rizloslav ju je pojil s čajem, medtem ko jima je starka mahala s svoje skale.»Dođiii ... dođiii …« ju je vabila. »ČAJAAAA!« je popizdeval Rizloslav. Hašimir in Mirko sta čutila, kako pijeta in pijeta, videla pa sta vedno bolj le še starko. Še naprej sta pila, nenadoma pa sta začutila, kako čaj pije njiju. Posrkana sta bila v globino pipice. »Čnosreee!« je odmeval vračev glas za njima.

Mirko in Hašimir sta se zbudila naplav-ljena na obali nekega zelenega morja, ki se je pod pravim kotom zdelo še bolj mastno kot nekaj let neumita kralje-va lasulja. Ne duha ne sluha ni bilo o skrivnostnem vraču ali o starki iz njune vizije. »Presneto, Mirko, kje spoh sva?« se je obupano prijel za glavo hrabri vitez. »Spet sva zgubljena in še nazaj ne mor-eva!« »Oh, ti šmeeeent,« je pretenciozno prhnil Mirko. »Nikoli več ne bom videl svoje Radoda-jke,« je gledajoč v neskončno obzorje obupano ihtel Hašimr.

Minevale so ure, med katerimi sta se Masimir in Hirko pocasi susila za cgozem soncu. Njuna telesna temper-

atura je vedno bolj deviirala od standardnih sestintrideset stopinj Celzija. Pri zivljenju ju je ohranjal le se pot, ki je lil iz njunih zlez znojnic. Hasimirju so tekle solze po licih, a jih je, zaradi hude zeje, kar poziral. Sonce je pocasi zaslo in nadomestile so ga luna in zvezde. Kar naenkrat se je temperatura zraka spustila za stiridest stopinj in junaka sta se zacela tresti. Nista vedela, kaj naj naredita, bila sta brez kakrsnekoli strehe nad glavo. Dolgoletna prijatelja sta se stisnila in z mislijo na smrt zaspala. Hasimir je sanjal svojo predrago Radodajko Nikadceno, princeso, ki na dan zauzije toliko tekocih izboljsevalcev volje, da se se Hasimirjeva hibridna zeljanica zdi izredno poceni. Mirko pa je sanjal, kako iz odstavka nekega visokoslovnega besedila krade stresice in si z njimi zida svojo streho v neskoncni pustinji.

Ko sta se sanjača zbudila, je žopet zgalo. Po toliko urah brez hrane in vode se je vitezu in njegovemu konju že pošteno dleblo.

»Mi ... Mirko, ej, Mirko ... a veš kako se reče teb v puščavi?« je Hašimir omotično nagovoril Mirka. »Ne, kako?«»Hot’Horse!« se je zakrohotal Hašimir. Ravno preden bi Mirko zašamaril Hašimirja, ki z ustnic na noben način ni mogel izbrisati histeričnega nasmeha, se je iz bližnje daljine zaslišal raskav piska-joč glas: »Vse je sveže dragi moji.«Junaka sta poskočila, ko sta zaslišala neznan glas, ki ga je spremljal vonj po sveže pogretih hlebčkih. Zagledala sta starko starejšo od najstarejše. Bila je popolnoma gola. Zavita je bila v svo-je dolge bele lase, ki so se ovijali okoli njenega telesa. Imela je gube tako dolge in globoke, da bi notri lahko varila Rizlo-slavov čaj. Kljub svoji posušeni starosti je bila presenetljivo gibka. Hašimir in Mirko sta debelo gledala, ko se je starka odrinila s skale in pristala pred njima. »Ste vi Beluša?« je starko vljudno vprašal Hašimir. »Kaj prauš mladenič, boš mogu bol naglas govort?« je s prijaznim, a rahlo

ČIPER IN BONGVUTRO ZA DOBRO JUTRODOGODIVŠČINE VITEZA HAŠIMIRJA

VIR

ZA

SLI

KE:

Mirk

o in

Haš

imir.

[int

erne

t]. [c

itira

no 3

. 11.

201

5]. D

osto

pno

na n

aslo

vu:

http

://w

ww.

brya

ngira

.com

/wp-

cont

ent/u

ploa

ds/2

011/

08/D

runk

-Peo

ple-

hors

e.jpg

.

66

iritiranim nasmehom odgovorila starka. »Ali ste vi Beluša, sem vprašal!« je zdaj občutno glasneje vprašal plemeniti vitez. »Kaaaaj?« je zablejala starka.»A STE BELUŠA!?« je zavpil Hašimir. »Ni se treba dret no, sej nism gluha,« je starka okarala heroja, nato pa vseeno prikimala. »Da, jaz sem Beluša.«»Potem sva le prišla na pravo pot,« se je razveselil Hašimir. »Čarovnik Rizloslav naju je poslal sem.«»Vem, dragi moj, le njegovo zelišče je tako močno, da doseže te kraje,« se je za-režala Beluša in pokazala svoje škrbaste rumene zobe. »Pridita, pridita, najbrž sta žejna.«Starka ju je prijela pod roko in ju zvlekla nekaj metrov stran. Vstopili so v pros-torno votlino, polno tepihov in loncev, iz katerih je dišalo po pecivih in hle-bčkih vseh vrst. Hašimir in Mirko sta se spomnila Rizloslavovega opozorila glede starkine pogostitve, a sta nanj pozabila v trenutku, ko sta zagledala gostijo na mizi. »Vem, da Rizijev čaj osuši usta in sprazni želodec,« jima je dejala Beluša »Postrezi-ta si.«Junaka sta si, še preden je do konca izrekla svoje vabilo, že postregla s picami, slaniki, palačinkami in zavitki vseh vrst. Naložila sta si tudi mastnega mesa, ki je spominjalo na kebab njune do-mače dežele in si natočila sladkih pijač. Hašimir je skoraj že zagrizel v prvo jed, ko mu je zadonel v glavi Rizloslavov glas: »Da ne biiiiii ...«Vitez je okleval. Skoraj je že odložil kos pice, ko ga je starka pobarala: »Je kaj narobe?«»Slišal sem, da veste, kje se nahaja meč legend,« je začel Hašimir. »Meč, s katerim bi lahko porazil zmaja Munchiesa.«»Res je,« je odgovorila Beluša. »Jaz sem varuhinja njegove skrivnosti. Ampak ne

prenagli se, najprej kaj pojej, za svojo pot boš potreboval energijo.«Hašimir je zopet okleval, nato pa ga je Mirko dregnil v čmar in ga pomenljivo pogledal.»Ne seri, jej,« mu je rekel in pogoltnil čokoladni zavitek.Vitez je skomignil z rameni in junaka sta zagrizla v Belušino gostijo. Starka ju je z zadovoljstvom opazovala, kako uživa-ta v jedači in pijači. Ko sta za trenutek prenehala jesti, sta bila sita kot še nikoli. Dvignila sta pogled proti gostiteljici, da bi se ji zahvalila, vendar je nista videla nikjer – o njej ni bilo ne suha ne dlu-ha. Od nikoder je zaškrtalo in tla pod Mirkom in Hašimirjem so izginila. Padla sta v temno, smrdljivo sobo. Ko so se njune oči privadile na temo, sta videla prazno štirioglato sobo. Iz goste kisle meglice, ki je prihajala iz tal, se je počasi začela dvigovati podoba Hašimirjevega očeta. »Kaj delaš, sin?« je razočarano vprašal Hašimirja. On ga je nekaj časa prestrašeno gledal, potem pa je skozi suhe zaprte ustnice odgovoril: »To je ... mislim, nič ne del ...« Hašimir se je začel smejati. Oče je bil za trenutek zmeden, a je hitro ugotovil, kaj se dogaja. »O tem se bova pogovorila. Pojdi zdaj spat,« je jezno, a s solzami v očeh odgovoril oče in počasi začel bledeti v temo. Hašimir se je v trenutku nehal smejati. Čutil je, kako mu živčni pot teče po hrbtenici. »Ne. Kaj sm naredu, Mirko? Zdej bom lahko sam še pil ...« je bil obu-pan Hašimir. »Slaba, brt,« je skomigajoče odvrnil Mirko, ki je zdaj stal na eni nogi in poskušal posnemati pozo nekakšnega žerjava. Vitez se je obrnil proti odsot-nemu konju. »Kaj delaš model, no?« je bil tečen ne več tako pogumen heroj.

»Kako kaj delam? Skrivam se pred tvojim fotrom!« je kot da je to samo po sebi umevno odgovoril vitezov nosač. »Veš, kaj bi mi naredu, če bi me vidu na taki višini. In to s tabo!« je nadaljeval. » H gorskim kozam bi me poslou. Tm k ni dobre domače trave, sam una light za dietnike, sej vidš kako poskakujejo.« Iz teme se je zaslišal nežen premik. Pred popotnikoma se je pojavil nena-vaden stvor. Le po njegovem obrazu sta prepoznala, da je ta pošast prav tista prijazna starka, ki ju je nahranila. »Užila sta mojo gostijo, sedaj pa se bom jaz pogostila z vama,« je grozeče dejala Beluša. »Še kakšne zadnje besede?«Junaka sta tuhtala, kako bi se lahko izmazala iz te neprijetne situacije, pošast pa jima je bila vedno bližje. Hašimir je pomislil na Belušino hrano in na svoj dom, po katerem se mu je tako tožilo. Nato pa se mu je posvetilo.»Tvoj giros nima za burek proti kebabu,« je izdihnil v Belušin spačen obraz.»NEEEEEEEE,« se je zadrla. »Kako si lahko opazil razliko v mojem mastnem mesu?!« Beluša je padla po tleh in se začela trestI, kot da bi dobila tri epilep-tične napade naenkrat. Tresla se je toliko časa, da se je gostoma začelo že zehati. Gledala sta jo in gledala, a starka se ni hotela ustaviti. »Ej, si grem še neki za jest iskat, dej me poklič, k se bo umirila,« je svojega gospodarja obvestil Mirko in kot gams z enim odrivom skočil iz luknje. Hašimir je še naprej strmel v tresejoč se stvor. Zdelo se mu je, da se počasi vrača v obliko, ki jo je imela kot prijazna gostiteljica. Kar naenkrat se je starka nehala tresti in odprla oči. »Bemtiš, matičkovo basico da ti spalim, mladenič! To se vedno zgodi. Oprostita, ker sta tako dolgo čakala. Stari ljudje smo malo bolj počasni, če vesta kaj mislim,« se je kot prava babica zasmejala starka. Hašimir je bil čisto miren in je še vedno strmel v starko. »Da se vrnemo k stvari, po katero sva prišla,« je nadaljeval. »Ker sta opravila test in sta me zabavala, vama bom izdelala skrivnost Big Bonga.«

VIR

ZA

SLI

KE:

Bel

uša.

[int

erne

t]. [c

itira

no 3

. 11.

201

5]. D

osto

pno

na n

aslo

vu: h

ttps:/

/mik

este

eden

.file

s.wor

dpre

ss.co

m/2

014/

04/o

ne-t

ooth

.jpg.

#UN70