LETNIK 13 [TEVILKA 3 19. september 2008...NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 13, {tevilka 3, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Marjana

$Page 1: LETNIK 13 [TEVILKA 3 19. september 2008...NOVICE OBÎNE DUPLEK, letnik 13, {tevilka 3, javno glasilo IZDAJA: OBÎNA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Marjana$
Po{tn

ina p

la~an

a pri

po{ti

2241

Sp

. Dup

lek

LETNIK 13[TEVILKA 3

19. september 2008

NOVICE OBÎNE DUPLEK, letnik 13, {tevilka 3, javno glasilo IZDAJA: OBÎNA DUPLEK

ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUCUREDNI[KI ODBOR: Marjana GLONAR, Mateja JAMNIK, Glorija MARINOVI^

LEKTORIRANJE: Tanja GREGORIÛREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28,

e-po{ta: [email protected]; splet: http://www.duplek.siJavno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo

Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridrùje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk po obsegu in izrazu.Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10Tisk: Florjan~i~ tisk d.o.o., Nad izviri 28, Miklav` na Dravskem polju

Naslovnica: Olimpijka Sabina Veit iz Dvorjan

Vsem u~encem in u~iteljem èlimo prijeten za~etek {olskega leta, varne poti v {olo in mnogo uspehov

ter zadovoljstva v {olskih klopeh.ùpan Janez Ribi~

in ~lani Ob~inskega sveta Ob~ine Duplek

Novice ob~ine DUPLEK 1

ŽUPANOV UVODNIK

Sin, ohrani ~isto vest, varuj se strasti!Josip Jur~i~: Deseti brat

V ~asu razvnetih strasti, mi je pri{el na misel ta apel prvega slovenskega ro-manopisca. ê strast - strast po mo~i, denarju, slavi, ma{~evanju, lagodno-sti, po ~emerkoli - prevlada nad razu-mom, lahko ~lovek postane {kodljiv. Napake, ki jih porodi prevelika strast, so lahko usodne. Odvisno od poloàja posameznika, lahko vplivajo na stanje v dolo~enem okolju oziroma v dru`bi. In ~e zaradi tovrstnih napak ni kazno-van kako druga~e, se ~lovek prej ali slej soo~i z nemirno vestjo. To pa je te`ko breme. [koda, da so nekateri, v na{i dru`bi izpostavljeni posamezniki, pozabili na Jur~i~evo izro~ilo. Seveda bi bilo ìvljenje brez strasti pu{~obno. Brez strasti po pravi~nosti, po lepoti, po obstoju bi bilo ìvlje-

nje nesmiselno. Smisel ìvljenja je v ravnote`ju vseh sestavin na{ega bitja. Simbolno povedano, v objemanju srca in razuma. Zgodovina na{e ob~ine potrjuje, da bivajo~i v tem okolju pravilno razu-memo ìvljenje. Izrazitih pojavov me-galomanstva in malodu{ja - pojava tako zna~ilna za ta ~as - med na{imi ob~ani ni. Skozi {tevilna dru{tva pa je ìva raznovrstna prostovoljna ozi-roma ljubiteljska dejavnost ob~anov. Za materialni standard torej skrbimo, ne da bi se odrekli velikim in malim ìvljenjskim radostim in vrednotam. To smo potrdili z obiskom na{ih tradi-cionalnih kulturno-zabavnih prireditev v ~asu ob~inskega praznovanja; to ne-nehno dokazujemo skozi druàbnost, skozi pripravljenost pomagati pomo~i potrebnemu so~loveku ali ìvali, skozi razli~na po~etja za dobro vseh. Tudi v vodstvu ob~ine se nismo lotevali spektakularnih projektov, s katerimi bi »o~arali« ob~ane, dejansko pa gradili lastne »spomenike«. Nismo dovolili, da bi nas dosedanji uspehi »opijanili«, ali da bi nas, zaradi kakega nerazumeva-nja dràve ali iz kakr{nihkoli razlogov, preèlo malodu{je. Pri izvajanju nalog smo vedno izhajali iz prevladujo~ih resni~nih potreb prebivalstva na{e ob~ine, upo{tevajo~ prioritete, kolikor se je dalo. Zato imamo nadpovpre~ne rezultate.Pogoje za dostojno ìvljenje ustvar-jamo z istim tempom naprej. Pripra-vljamo projekte za gradnjo vodovoda in kanalizacije ter obnovo cest. Nekaj sredstev v ta namen smo zagotovili tudi iz evropskih skladov. Kmalu bomo za~eli z obnovo kulturnega doma v

Koreni; projektna dokumentacija za gradnjo otro{kega vrtca v Zgornjem Dupleku je è v kon~ni fazi. Dela je ve-liko (zaradi tega pripravljamo rebalans prora~una) - vlagamo, kot je razvidno, v infrastrukturo, vzgojo, kulturo, oskr-bo ..... Brez megalomanije, toda vztraj-no in uravnove{eno. Na{a ob~ina postaja vedno bolj privla~na za investitorje. Tako je v pri-pravi projekt za gradnjo trgovskega centra v Zgornjem Dupleku. Gradnja je na~rtovana v naslednjem letu. Drage ob~anke, spo{tovani ob~ani! Pri izvajanju trajnega in uravnoteène-ga razvoja ob~ine, je odlo~ilna va{a podpora. Vi jo zagotavljate, ker pravil-no razumete smisel ̀ ivljenja. Zavedate se pomena omenjenega Jur~i~evega na-sveta (izro~ilo najbolj{ih sinov sloven-skega ljudstva bi nam resni~no lahko bil zanesljiv ìvljenjski kaìpot). Tako skupaj potrjujemo, da je z mo~jo srca in razuma mo`no veliko postoriti.

Naredil bom vse, kar je v moji mo~i, da tak{no pojmovanje ìvljenja u~inkoviteje prena{amo na na{e otroke in vgrajujemo v slovensko miselnost.

Janez RIBI^

Novice ob~ine DUPLEK2

OBÎNSKI SVETSPREJETA ZAKLJU^NI RAÛN ZA LETO 2007 IN REBALANS PRORAÛNA ZA LETO 2008Ob~inski svet Ob~ine Duplek se je sestal na svoji 15. redni seji 17. junija 2008. Med drugim je obrav-naval letno poro~ilo o poslovanju javnega podjetja Mariborski vodo-vod, d.d., za leto 2007, osrednji to~ki dnevnega reda pa sta bila zaklju~ni ra~un za leto 2007 in re-balans prora~una za leto 2008Iz poro~ila javnega podjetja Maribor-ski vodovod je razvidno, da povpre~na lastna cena vode v celotnem sistemu mariborskega vodovoda zna{a 0,85 evra/m3, za ob~ino Duplek pa 1,02 evra/m3. Povpre~na prodajna cena vode zna{a 0,52 evra/m3. Ker je cena vode v ob~ini Duplek glede na stro{ke prenizka, je na voljo premalo sredstev amortizacije. Amortizacija za leto 2007 zna{a 95.452,00 evrov, iz poslovnega rezultata pa vidimo, da je pokrita le v vi{ini 1.168,00 evrov. Preostali del amortizacije mora Ob~ina Duplek pla~ati ali pa odpisati v breme premoènja Ob~ine Duplek, ki ga ima Mariborski vodovod v upravljanju. Obrazloìtev letnega poro~ila sta po-dala predstavnika Mariborskega vo-dovoda Fatur in Erjavec. Po razpravi, kjer so se vpra{anja svetnikov, name-njena predstavnikoma Mariborskega vodovoda, nana{ala predvsem na {te-vilne okvare na vodovodu in dolg re-akcijski ~as, so svetniki letno poro~ilo potrdili in sprejeli sklep o odpisu dela amortizacije vodovodne infrastrukture Ob~ine Duplek, ki je ni bilo mogo~e vra~unati v ceno vode.

Odlok, ki bo omogo~il gradnjo doma za starostnikePo hitrem postopku so svetniki obrav-navali Odlok o ob~inskem podrobnem prostorskem na~rtu za center 2 v Sp.

Dupleku. Za to obmo~je, ki leì zaho-dno od obstoje~e zdravstvene ambu-lante v Sp. Dupleku, zazidalna zasnova predvideva v osrednjem delu obmo~ja pozidavo z ve~stanovanjskimi objek-ti, namenjenimi predvsem varovanim stanovanjem. Ju`ni del obmo~ja je na-menjen gradnji doma za starostnike. Objekti so eta`nosti do P + 2. Sever-ni del obmo~ja predvideva izgradnjo objektov poslovno storitvenih in tr-govskih dejavnosti. Svetniki so odlok sprejeli.

Iz evropskih skladov 1,8 milijona evrovOb~inski svet je obravnaval in sprejel zaklju~ni ra~un Ob~ine Duplek za leto 2007 s poro~ilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru. V letu 2007 so bili prihodki realizirani 87,6% in so zna{ali 4.292.506,00 evrov. Odhodki so bili realizirani 88,3% in so zna{ali 4.760.436,00 evrov. Velik del realiza-cije je bil namenjen pomembnej{im investicijam, in sicer za kanalizacijo v Sp. Dupleku (338.051,00 evrov), ureditev cest (307.797,00 evrov), re-konstrukcijo O[ Duplek (293.749,00 evrov), izdelavo prostorskih na~rtov (290.889,00 evrov), za izvajanje sana-cijskega programa na podro~ju oskrbe z vodo (413.774,00 evrov) in druge manj{e investicije. Ob~inski svet se je pred sprejetjem zaklju~nega ra~una seznanil tudi s poro~ilom nadzornega odbora, ki je k poslovanju ob~inske uprave v letu 2007 izrekel pozitivno mnenje. Svetniki so potrdili tudi rebalans prora~una za leto 2008, ki je bil po-treben zaradi uskladitve investicijske dokumentacije za nekatere projekte, ki bodo sofinancirani iz dràvnih oz. evropskih sredstev. Z rebalansom je predvideno 5,4% povi{anje prihodkov. Iz naslova sofinanciranja iz dràvnega prora~una oz evropskih skladov ob~ina Duplek pri~akuje 1.882.048,00 evrovMed projekti, kjer se pri~akuje najve~ tovrstnih sredstev, je treba omeniti ob-novo ceste na Duple{ki vrh in gradnjo novega vrtca v Zg. Dupleku.Ob~inski svet se je seznanil z letnim poro~ilom o delu nadzornega odbora

Ob~ine Duplek v letu 2007 in letnim programom dela tega organa za leto 2008.Za potrebe izgradnje protipoplavne-ga nasipa ob reki Dravi, ki ga bo na obmo~ju ob~ine Duplek gradilo Mi-nistrstvo RS za okolje in prostor, je ob~inski svet izlo~il del zemlji{~, ki so bila do sedaj javno dobro. To je bilo potrebno, ker sicer za gradnjo nasipa na teh zemlji{~ih ne bi bilo mogo~e pridobiti gradbenega dovoljenja. Imenovan je bil tudi novi uredni{ki od-bor Novic ob~ine Duplek. To funkcijo bodo v {tiriletnem mandatu opravljale Vekoslava Marinovi~, Mateja Jamnik in Marjana Glonar.

Milena ROPO[A

PRORAÛN VSAKO LETO VE^JI IN BOLJ INVESTICIJSKO NARAVNANOb primerjavi podatkov preteklih prora~unov pa sem pri{el do ugo-tovitve, da je letni prora~un Ob~ine Duplek vsako leto obse`nej{i in bolj ambiciozen. Prora~un v letu 2008 v tem trendu rasti najbolj izstopa. Najbolj zanimiv je zlasti podatek, da je v letu 2008, kar 58,75 odstotkov vseh odhodkov investicijske narave. V preteklih letih je bil trend ravno obraten in je bil dele` investicij vedno okrog 40 % odstotkov. Ob pripravi polletnega poro~ila prora~una Ob~ine Duplek sem primer-jal tudi polletno realizacijo v preteklih letih. Povsem obi~ajno je, da so izdat-ki za investicije precej vi{ji v drugi polovici leta, saj se investicijska dela pri~enjajo spomladi, in zaklju~ujejo v jesenskih mesecih. Takrat so najvi{ji tudi izdatki. Tako visok dele` investicij je predvsem posledica {tevilnih razpisov za sofinan-ciranje projektov iz skladov EU. Ob~ina Duplek je bila v pridobivanju teh sred-stev uspe{na, ~aka pa nas {e veliko dela pri izvedbi investicij in kasneje pri


~rpanju teh sredstev. Ob~ina mora na-mre~ financirati ves projekt, sredstva iz skladov EU pa so na osnovi zahtev-kov nakazana ob~ini. Tak na~in sofi-nanciranja pomeni ogromne likvidno-stne pritiske za majhne ob~ine, zato je treba biti zelo previden pri na~rtovanju vseh prihodkov in odhodkov. V Ob~ini Duplek te nenehno spre-mljamo in usklajujemo prora~un ob pomembnej{ih spremembah projek-tov. V septembru bo pripravljen è drugi rebalans prora~una, kjer bomo uskladili na~rtovane odhodke z novimi znanimi podatki iz projektnih doku-mentov in è znanimi investicijskimi izdatki. Prav tako je zelo pomembna nova ocena predvidene realizacije pri-hodkov. Tukaj se sre~ujemo s proble-mom pridobitve sredstev Ministrstva RS za okolje in prostor. Sredstva v vi{ini 228.741 evrov nam pravno ne-sporno pripadajo na osnovi dobljenih to`b in posledi~no odlo~b. @al pa je v na{i dràvi vedno ve~ birokratskih ovir in vedno manj ljudi, ki bi se bili sposobni oz. bi se bili pripravljeni tej birokraciji upreti ali vsaj izogniti. Drug sporen vir prihodkov, ki je za nas zelo pomemben, pa je dolg Mestne ~etr-ti Brezje, Dogo{e, Zrkovci do Ob~ine Duplek. Dolga, ki skupaj z zakonitimi obrestmi zna{a 946.646 evrov, nam mestna ~etrt ni sposobna poravnati, zato smo se lotili intenzivnih pogovo-rov s predstavniki Mestne ob~ine Mari-bor. Obe strani sta pripravljeni skleniti izvensodno poravnavo.Verjamemo, da pomeni trend rasti prora~unskih izdatkov tudi trend ra-zvoja ob~ine in rast kakovosti ìvljenja za vse ob~ane. Prav zato ostajamo am-

DUPLE[KI TEDEN-12. OBÎNSKI PRAZNIK Program ob prazniku Ob~ine Du-plek – Duple{kem tednu je bil izje-mno bogat. Prireditve so se za~ele

è 18. junija z mednarodnim turnir-jem v judu, s pohodom po ob~ini in veliko mednarodno prireditvijo z naslovom Olimpijski triatlon. Veli-ko prireditev se je v tem ~asu zvr-stilo tudi na gradu Vurberk, pred-vsem gledali{ke predstave in è tradicionalni Vurber{ki festival. Praznovali pa smo tudi 30 let O[ Du-plek in 110 let O[ @ite~ka vas. Dru{tvo upokojencev Duplek je pripravilo tekmovanje ribi~ev, tekmovanje v ke-gljanju in streljanju z zra~no pu{ko in sre~anje upokojencev iz ob~ine Du-plek. S koncertom nas je razveselil tudi Pihalni orkester Ob~ine Duplek. Mladi so lahko zaplesali na plesno-glasbeni prireditvi v {otoru, ki jo je zanje orga-nizirala plesna skupina Step in kjer so nastopile tudi {tevilne druge plesne skupine. S konjeni{kim spektaklom pa smo po~astili dan dràvnosti. Teni{ko dru{tvo je pripravilo odprto prvenstvo v tenisu za posameznike in dvojice za pokal Ob~ine Duplek. V tem ~asu so se veselili tudi ljubitelji nogometa, saj so si lahko ogledali turnir v malem nogometu med vasmi ob~ine in nogo-metni turnir za memorial {portnikov – Partlji~a, Bra~ka in Jurgca. Lovska druìna Duplek je pripravila streljanje na glinaste golobe v Ciglen-cah. Prizadevni ~lani KO RK Vurberk so na Vurberku organizirali sre~anje

Ma{o na voro{kem ègnanju je letos daroval vurber{ki ùpnik dr. Avgu{tin Lah ob soma{evanju doma~ega ̀ upnika Ivana Vodeba.

Foto: Ivo Glonar

biciozni, imamo zadane cilje in pripra-vljeni smo, kljub teàvam in oviram na poti, dose~i cilje v korist vseh ob~ank in ob~anov.

Mitja HORVAT


starej{ih ob~anov, invalidov in krvo-dajalcev. Odprli smo tudi razstavo Dnevi ustvarjalnosti, kjer so se tudi le-tos predstavili nekateri mojstri ro~nih spretnosti. Tega dne je bila v {otoru prireditev za mlade. Poslu{ali smo lahko tudi strokovno predavanje Mi{e Pu{enjak Gensko spremenjeni organiz-mi v pridelavi rastlin in na{i prehrani. Deseto obletnico pa so praznovale ~la-nice Kluba duple{kih maòretk. Duple{ki teden se je tudi letos kon~al z voro{kim ègnanjem, ko se daruje ma{a Gorski Materi bo`ji, za{~itnici pred naravnimi nesre~ami, predvsem to~o. Ma{o je vodil dr. Avgu{tin Lah, ùpnik fare Vurberk. Soma{eval je doma~i ùpnik Ivan Vodeb. Po ma{i je vse zbrane pozdravil ùpan Janez Ribi~. Po nagovoru so prisotni è po tradiciji v sprevodu krenili proti {oto-ru, kjer so ~lani Strojnega kro`ka Du-plek in Oltajmer kluba pripravili zani-mivo razstavo kmetijske mehanizacije in starodobnih vozil. Ta dan je bila tudi prireditev za najmlaj{e.

Mateja ZAJC

Po nagovoru ̀ upana Janeza Ribi~a so prisotni ̀ e po tradiciji v sprevodu krenili proti {otor.Foto: Ivo Glonar

Razstavo starodobnih vozil je pripravilo novoustanovljeno dru{tvo Oltajmer.Foto: Ivo Glonar

Na Dnevih ustvarjalnosti vsako leto, in tako tudi letos, bogato obloène mize prizadevnih ~lanic Dru{tva kme~kih ̀ ena Duplek.

Foto: Ivo Glonar

Na razstavi Dnevi ustvarjalnosti je letos prvi~ pokazala svoja dela Milena [kofi~ iz Zg. Dupleka. Ob njenih klekljanih izdelkih se je zaustavil vsak obiskovalec in zani-mivo: veliko zanimanje so pokazali tudi mo{ki.

Foto: Ivo Glonar


[PORTNIK, [PORTNI-CA IN EKIPA LETA TER DRUGA PRIZNA-NJA [PORTNIKOMOb zaklju~ku ob~inskega praznika Duple{kega tedna je bilo na sklepni prireditvi podeljenih kar nekaj pri-znanj najuspe{nej{im {portnikom in {portnicam, podeljene pa so bile tudi skulpture Ob~ine Duplek {por-tnici, {portniku in ekipi leta 2007.

Perspektivni {portniki leta 2007Perspektivni {portniki iz leta 2007 so Manja Kropf, Gregor Kocmut, Alja` êh, @iga Lesjak in Brane ter Nicole Ben~i~Za perspektivno {portnico so razgla-sili 13-letno judoistko Manjo Kopf iz ZimiceManja Kropf je na dràvnem prven-stvu pri mlaj{ih deklicah (tekmovalke do 13 let) za leto 2007 osvojila 1. me-sto in naslov dràvne prvakinje v ka-tegoriji do 44 kg za leto 2007. Poleg tega je osvojila 8 prvih mest, 3 druga mesta in 3 tretja mesta na mednaro-dnih turnirjih doma in v tujini v kate-goriji do 44 kg v konkurenci mlaj{ih in starej{ih deklic. Tudi Gregor Kocmut, star 12 let iz Sp.

Dupleka je dobil letos naslov perspek-tivnega {portnika. Naslov mu je pripa-del zato, ker je na dràvnem prvenstvu mlaj{ih de~kov (tekmovalci do 13 let) za leto 2007 osvojil 3. mesto. Poleg tega je v letu 2007 osvojil 3 prva mesta, 5 drugih mest in 2 tretji mesti na medna-rodnih turnirjih doma in v tujini v kon-kurenci mlaj{ih de~kov do 13 let.Enak naslov pripada tudi 12 letnemu Aljaù êhu iz Sp. DuplekaAlja` êh je na dràvnem prvenstvu mlaj{ih de~kov (tekmovalci do 13 let) za leto 2007 osvojil 5. mesto. Poleg tega je v letu 2007 osvojil 2 prvi me-sti, 3 druga mesta in 2 tretji mesti na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v konkurenci mlaj{ih de~kov do 13 let.@iga Lesjak je tudi ~lan Judo kluba Duplek. Naziv perspektivnega {portni-ka je osvojil zato, ker je na dràvnem prvenstvu mlaj{ih de~kov (tekmovalci do 13 let) za leto 2007 osvojil 5. me-sto. Poleg tega pa je osvojil 4 druga mesta in 5 tretjih mest na mednaro-dnih turnirjih doma in v tujini v konku-renci mlaj{ih de~kov do 13 let.Brane in Nicole Ben~i~, brat in se-stra, uspe{na tekmovalca Judo kluba Duplek sta prav tako osvojila naziva za perspektivna {portnika leta 2007. Bra-ne je na dràvnem prvenstvu mlaj{ih de~kov (tekmovalci do 13 let) za leto 2007 osvojil 9. mesto. Poleg tega je v letu 2007 osvojil 3 druga mesta in 4 tretja mesta na mednarodnih tur-nirjih doma in v tujini v konkurenci

Nastop mladih harmonikarjev na zaklju~ni prireditvi ob razglasitvi {portnih dose`kov.Foto: Ivo Glonar

mlaj{ih de~kov do 13 let. Z velikimi uspehi v svoji kategoriji pa se lahko pohvali tudi Branetova sestra Nicole, saj je na dràvnem prvenstvu [[D O[ 2007 osvojila 5. mesto, pri starej{ih deklicah pa 9. mesto. Poleg tega je v letu 2007 osvojila 5 drugih mest in 4 tretja mesta na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v konkurenci starej{ih deklic do 15 let.

Priznanja za {portne dose`kePriznanje za {portne dose`ke so prejeli: Alja` Petri~, Jan Per{a, Sandra Tijani~ in Uro{ Tajhman, Demijan Lesjak, Tadej Senekovi~, Gregor Krajnc in Polona Lampe Alja` Petri~, judoist, je dosegel 3. me-sto na pasovnem ~lanskem dràvnem prvenstvu za leto 2007, na ~lanskem dràvnem prvenstvu je osvojil peto me-sto, peto mesto je osvojil tudi na prven-stvu mlaj{ih ~lanov. V kategoriji mladin-cev je na dràvnem prvenstvu zasedel sedmo mesto. Na mladinskem A-tur-nirju Evropske judo unije v Berlinu je osvojil deveto mesto. Je ~lan slovenske mladinske reprezentance. Poleg tega je osvojil 2 prvi mesti in tretje mesto na doma~ih in mednarodnih turnirjih. Je tekmovalec ~lanske ekipe JK Duplek, ki je v 1. slovenski judo ligi osvojila tretje mesto. Alja` je nastopal v kategoriji do 73 kg v konkurenci mladincev, mlaj{ih ~lanov in ~lanov. Je nosilec ~rnega pasu 1. DAN. Za vse {portne dose`ke je prejel posebno priznanje za {portne dose`ke.Devetnajstletni Jan Per{a je na srednje{olskem dràvnem prvenstvu za leto 2007 osvojil tretje mesto, peto mesto pa na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~lanov. Poleg tega je osvojil {e 3 tretja mesta na doma~ih in mednaro-dnih tekmovanjih. Je tekmovalec ~lan-ske ekipe Judo kluba Duplek, ki je v prvi slovenski judo ligi osvojila tretje mesto. Jan je nastopal v kategoriji do 73 kilogramov v konkurenci mladincev, mlaj{ih ~lanov in ~lanov. Uspe{no je zaklju~il {olanje za in{truktorja juda in uspe{no sodeluje pri vzgoji najmlaj{ih tekmovalcev Judo kluba Duplek in je nosilec ~rnega pasu 1. DAN.Priznanje za {portne dose`ke sta prejela ~lana Judo kluba Duplek, Maribor~anka Sandra Tijani~ in Ptuj~an Uro{ Tajhman.


Sandra je v letu 2007 med mlaj{imi ~lanicami na dràvnem prvenstvu osvojila tretje mesto, prav tako tretje mesto pa je osvojila tudi na pasovnem ~lanskem prvenstvu. Na mladinskem dràvnem prvenstvu je dosegla sed-mo mesto, na kadetskem A-turnirju Evropske judo unije v Zagrebu deveto mesto. Poleg tega je osvojila drugo mesto in 5 tretjih mest na mednaro-dnih turnirjih doma in v tujini v kate-goriji do 52 kilogramov v konkurenci kadetinj, mladink in mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica ekipe kadetinj Judo kluba Du-plek, ki so osvojile ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007.Uro{ je v letu 2007 osvojil prvo mesto na srednje{olskem dràvnem prven-stvu. Poleg tega je osvojil drugo in tretje mesto na mednarodnih turnirjih v kategoriji do 81 kilogramov v konku-renci mladincev, mlaj{ih ~lanov in ~la-nov. Je nosilec rjavega pasu 1. KYU.Duple~an Demijan Lesjak, ~lan Judo kluba Duplek je na mladinskem dràvnem prvenstvu 2007 osvojil peto mesto, peto mesto je osvojil tudi na srednje{olskem dràvnem prven-stvu. Na prvenstvu mlaj{ih ~lanov pa je osvojil sedmo mesto. Osvojil je tudi 2 drugi mesti in tretje mesto na doma~ih in mednarodnih turnirjih. Je tekmova-lec ~lanske ekipe Judo kluba Duplek, ki je v prvi slovenski judo ligi osvojila tretje mesto. Demijan je nastopal v ka-tegoriji do 60 kilogramov v konkurenci mladincev, mlaj{ih ~lanov in ~lanov.Tadej Senekovi~ iz Zimice je na ka-detskem dràvnem prvenstvu 2007 osvojil peto mesto in sedmo mesto na mladinskem dràvnem prvenstvu ter prav tako sedmo mesto na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~lanov. Poleg tega je osvojil prvo mesto, drugo mesto in 3 tretja mesta na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v kategoriji do 66 ki-logramov v konkurenci kadetov, mla-dincev in mlaj{ih ~lanov. Je tekmovalec ~lanske ekipe Judo kluba Duplek, ki je v prvi slovenski judo ligi osvojila tretje mesto.Gregor Krajnc iz Ciglenc, tekmovalec Judo kluba Duplek, je na mladinskem dràvnem prvenstvu za leto 2007 osvojil sedmo mesto, na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~lanov pa deveto mesto. Poleg tega je osvojil 3 tretja mesta na mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Nastopal je v konkurenci mladincev, mlaj{ih ~lanov in ~lanov v

kategoriji do 81 kilogramov. Je tekmo-valec ~lanske ekipe Judo kluba Duplek, ki je v prvi slovenski judo ligi osvojila tretje mesto.[e ne polnoletna Polona Lampe je ~lanica Judo kluba Duplek in je v letu 2007 osvojila prvo mesto na pasov-nem ~lanskem dràvnem prvenstvu, tretje mesto na dràvnem prvenstvu za kadetinje, tretje mesto na dràvnem prvenstvu za mlaj{e ~lanice in tretje mesto na prvenstvu srednjih {ol. Na kadetskem A-turnirju Evropske judo unije v Zagrebu je osvojila peto mesto. Poleg tega je osvojila {e 4 druga me-sta in 2 tretji mesti na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v konkuren-ci kadetinj, mladink in mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica ekipe kadetinj Judo kluba Duplek, ki so osvojile ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Polona je nastopala v kategoriji do 57 kilogra-mov. Je nosilka rjavega pasu 1. KYU.Tudi Demijan, Tadej, Gregor in Po-lona so za svoje {portne dose`ke in uvrstitve prejeli priznanja za {portne dose`ke

Priznanja za vrhunske {portne dose`ke Za vrhunske {portne dose`ke so pri-znanja prejeli judoistke in judoisti, ~lani in ~lanice Judo kluba Duplek: Katja Senekovi~, Tajda Keti{, Dorijan Jamni{ek, Tadej Mulec, Jerneja Sene-kovi~, Jasna [kofi~, Nina Milo{evi~ in tekmovalka v {portni disciplini ju-jit-su Maja Von~ina. Nekateri med njimi so è bili {portniki ali {portnice leta ob~ine Duplek v preteklih letih.Katja Senekovi~ je v letu 2007 osvo-jila tretje mesto na evropskem prven-stvu za kadetinje. Na kadetskih A-tur-nirjih Evropske judo unije je osvojila drugo mesto ( Ji~in 2007), tretje mesto (Zagreb 2007) in sedmo mesto (Berlin 2007). Sedmo mesto je osvojila tudi na mladinskem A turnirju Evropske judo unije na Dunaju. Na kadetskem dràvnem prvenstvu 2007 je Katja osvojila drugo mesto. V letu 2007 je bila ~lanica slovenske kadetske in mladinske reprezentance. V letu 2007 je osvojila tudi 4 prva mesta, 7 drugih mest in 2 tretji mesti na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v kategoriji

kadetinj, mladink in mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica ekipe kadetinj JK Duplek, ki so osvojile ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Katja je nastopala v ka-tegoriji do 57 kilogramov. Je nosilka rjavega pasu 1. KYU in {tipendistka Olimpijskega komiteja Slovenije.Tajda Keti{ je mladinska dràvna prvakinja in srednje{olska dràvna prvakinja za leto 2007. Na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~lanic je osvojila drugo mesto. Na A-turnirju ~lanskega svetovnega pokala v Pragi je osvo-jila deveto mesto. Izkazala se je tudi na mladinskih A-turnirjih Evropske judo unije, saj je osvojila tretje mesto v ~e{kem Ji~inu in 2 peti mesti (Paks 2007 in Dunaj 2007). Tajda je ~lanica slovenske ~lanske in mladinske repre-zentance. V letu 2007 je osvojila {e 5 prvih mest, 4 druga mesta, in tretje mesto na mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Nastopala je v konkurenci mladink, mlaj{ih ~lanic in ~lanic. Taj-da je tekmovala v kategoriji do 57 kilogramov. Je nosilka ~rnega pasu 2. DAN in {tipendistka Olimpijskega ko-miteja Slovenije. Odli~ne rezultate niza tudi v tem letu, saj je na mladinskem dràvnem prvenstvu za leto 2008 osvojila drugo mesto in je è izpol-nila normo za nastope na mladinskih A-turnirjih EJU.Dorijan Jamni{ek je v letu 2007 osvojil tretje mesto na ~lanskem dràvnem prvenstvu in tretje mesto na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~la-nov (do 23 let). Osvojil pa je tudi 3 prva mesta, 2 drugi mesti in 2 tretji mesti na mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Nastopal je v konkurenci mlaj{ih ~lanov in ~lanov. Je tekmova-lec ~lanske ekipe JK Duplek, ki je v 1. slovenski judo ligi osvojila tretje me-sto. Dorijan je nastopal v kategoriji do 60 kilogramov. Je nosilec rjavega pasu 1. KYU.Tadej Mulec je v letu 2007 osvojil prvo mesto na dràvnem kadetskem prvenstvu (tekmovalci do 17 let) in prvo mesto na dràvnem prvenstvu starej{ih de~kov (tekmovalci do 15 let) ter tretje mesto na dràvnem pr-venstvu [[D O[. Je skupni zmagovalec slovenskega pokala 2007 v kategoriji starej{ih de~kov (do 15 let). Poleg tega je osvojil 10 prvih mest, 3 druga mesta in 5 tretjih mest v konkurenci starej{ih de~kov in kadetov na mednarodnih in doma~ih turnirjih. Tadej je ~lan kadet-


ske dràvne reprezentance, nastopa pa v kategoriji do 66 kilogramov. Je nosilec rjavega pasu 1. KYU.Jerneja Senekovi~ (tekmovalka do 17 let) je na kadetskem dràvnem pr-venstvu 2007 osvojila prvo mesto, na mladinskem dràvnem prvenstvu pa tretje mesto. Na kadetskem A-turnirju Evropske judo unije v Berlinu je osvojila peto mesto. Jerneja je bila v letu 2007 ~lanica slovenske kadetske in mladin-ske reprezentance in udeleènka ka-detskega evropskega prvenstva. Poleg tega je osvojila 4 prva mesta, 4 druga mesta in tretje mesto na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v konkurenci kadetinj, mladink in mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica ekipe kadetinj JK Duplek, ki je osvojila ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Jerneja je tekmovala v kategoriji do 52 kilogramov. Je nosilka rjavega pasu 1. KYU.Nosilka rjavega pasu 1. KYU Jasna [kofi~ je na dràvnem prvenstvu [[D O[ 2007 osvojila prvo mesto, osvojila je tudi drugo mesto na srednje{olskem dràvnem prvenstvu in 3. mesto na ~lanskem pasovnem dràvnem prven-stvu. Na kadetskih A-turnirjih Evropske judo unije je osvojila 2 deveti mesti (Zagreb 2007 in Ji~in 2007). Je ~lani-ca slovenske kadetske reprezentance. Osvojila je tudi 2 prvi mesti, 2 drugi mesti in 7 tretjih mest na mednaro-dnih turnirjih doma in v tujini v kate-goriji do 57 kg v konkurenci kadetinj, mladink mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica eki-pe kadetinj Judo kluba Duplek, ki so osvojile ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Nosilka ~rnega pasu 1. DAN in {tipen-distka Olimpijskega komiteja Slovenije Nina Milo{evi} je ~lanica Judo klu-ba Duplek se prav tako lahko pohva-li s {tevilnimi vidnimi dose`ki, saj je v letu 2007 osvojila tretje mesto na evropskem prvenstvu za kadetinje. Na kadetskih A-turnirjih Evropske judo unije) je osvojila 3 tretja mesta (Zagreb 2007, Ji~in 2007 in Berlin 2007). Nina je dràvna prvakinja pri kadetinjah za leto 2007, na mladinskem dràvnem pr-venstvu in srednje{olskem dràvnem prvenstvu za leto 2007 pa je osvojila tretji mesti. V letu 2007 je bila ~lanica slovenske kadetske in mladinske re-prezentance. Osvojila je {e 9 prvih in 5 tretjih mest na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v kategoriji kadetinj, mladink in mlaj{ih ~lanic. Je ~lanica

ekipe kadetinj Judo kluba Duplek, ki je osvojila ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Nina je nastopala v kate-goriji do 63 kilogramov. Maja Von~ina je ~lanica ADK Mari-bor. Ukvarja se z bolj redko {portno panogo, to je ju-jitsu. V letu 2007 je osvojila kar nekaj naslovov in {por-tnih dose`kov: na turnirju v borbah za de~ke/deklice in kadete/kadeti-nje v Tacnu 1. mesto, na tekmova-nju International OPEN Italy – Pievo di Cento - Bologna 1. mesto, na ekipnem dràvnem prvenstvu v Gornjem Gradu 1. mesto, na dràvnem prvenstvu v [empetru 1. mesto in postala dràvna prvakinja 2007, na turnirju Robi Rajh OPEN Slovenija v Mariboru 1. mesto v kategoriji do 57 kilogramov, Robi Rajh OPEN Slovenija v Mariboru 3. mesto v kategoriji do 63 kilogramov in na tek-movanju Zagreb OPEN 1. mesto.

Tadej êh {portnik in Kristina Vr{i~ {portnica leta 2007 Mo{ka ~lanska ekipa Judo kluba Duplek pa je pod vodstvom tre-nerjev Ivice Milo{evi~a in Milana Danka v sestavi Dorijan Jamni{ek, Simon Mohorovi~, Tadej Senekovi~, Demijan Lesjak, Tadej êh, Alja` Petri~, Jan Per{a, Gregor Krajnc, Rok Kos in Darko Petelin{ek osvo-jila naziv ekipa leta 2007

Na podlagi Odloka o grbu, zastavi, ob~inskem prazniku in priznanjih ob~ine Duplek so vsako leto podelje-ni nazivi {portnik leta, {portnica leta in ekipa leta. V spomladanski {tevilki Novic ob~ine Duplek je objavljen raz-pis s pozivom vsem dru{tvom in posa-meznikom, da predlagajo kandidate za te nazive. Prav tako ob~inski urad pi-sno pozove vse predstavnike {portnih dru{tev, da podajo predloge. Na pod-lagi predlogov opravi izbor posebna komisija za podelitev priznanj v ob~ini Duplek. V leto{njem letu je predloge posredoval le Judo klub Duplek.Posebno skulpturo z grbom ob~ine Duplek in naziv {portnik leta 2007 je prejel judoistTadej êh iz Spodnjega Dupleka, saj je v letu 2007 osvojil prvo mesto na dràvnem prvenstvu mlaj{ih ~lanov in prvo mesto na mladinskem dràvnem prvenstvu. Na ~lanskem dràvnem prvenstvu je osvojil tretje mesto. Na mladinskem A-turnirju Evropske judo unije v madàrskem Paksu je osvojil tretje mesto. Je ~lan slovenske mla-dinske reprezentance, za katero je na-stopil tudi na mladinskem evropskem prvenstvu 2007.Poleg na{tetega je v letu 2007 osvo-jil 8 prvih mest (Pokal Lendava 2007, Pokal Murske Sobote 2007, Pokal Iva Reye 2007, Pokal Kopra 2007, Pokal Poèga 2007 pri mladincih in pri ~la-nih, Pokal Nagaoka 2007 pri mlaj{ih ~lanih in Sombor 2007), 2 drugi me-sti (Pokal Ptuja 2007 in Pokal Nagao-ka 2007 pri ~lanih) in 3 tretja mesta (Rohrbach 2007, Zagreb Open 2007 in Ir{i~ev memorial 2007 v Mariboru) v konkurenci ~lanov, mlaj{ih ~lanov in mladincev na mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Je kapetan ~lanske ekipe JK Duplek, ki je v 1. slovenski judo ligi osvojila tretje mesto. Tadej je nastopal v kategoriji do 73 kg.Je nosilec ~rnega pasu 2. DAN in {ti-pendist Olimpijskega komiteja Slove-nije. Z odli~nimi rezultati pa nadaljuje tudi v tem letu, saj je postal mladinski dràvni prvak za leto 2008 in je è iz-polnil normo za nastope na mladinskih A-turnirjih EJU.[portnica leta 2007 je zaradi {tevilnih odli~nih dose`kov postala Kristina Vr{i~. Sedemnajstletna Kristina je v letu 2007 osvojila tretje mesto na olim-pijadi mladih (EYOF 2007) v Beogradu. Je dràvna prvakinja pri kadetinjah

[portnik leta 2007 Tadej êh z ùpanom Janezom Ribi~em.

Foto. Ivo Glonar


(tekmovalke do 17 let), mladinska dràvna prvakinja (tekmovalke do 20 let) in srednje{olska dràvna prvakinja za leto 2007. Kristina je tudi zmago-valka slovenskega pokala za leto 2007 v posami~ni konkurenci kadetinj. Na kadetskih A-turnirjih Evropske judo unije je osvojila 2 prvi mesti (Zagreb 2007 in Ji~in 2007) in tretje mesto (Berlin 2007). Na mladinskih A-turnir-jih Evropske judo unije je osvojila 2 tretji mesti (Ji~in 2007 in Dunaj 2007). V letu 2007 je bila ~lanica slovenske kadetske in mladinske reprezentance, za kateri je nastopila tudi na kadet-skem in mladinskem evropskem pr-venstvu 2007. Poleg tega je osvojila 15 prvih mest (Alpe Adria Lignano 2007, Samobor 2007, Ptuj 2007 pri kadetinjah in mla-

[portnica leta 2007 je zaradi {tevilnih odli~nih dose`kov postala Kristina Vr{i~. Na sliki ̀ upan Janez Ribi~ in Kristina Vr{i~.

Foto. Ivo Glonardinkah, Duplek 2007, Pokal Iva Reye 2007, Pokal Kopra 2007, Zagreb Open 2007, Velika nagrada Slova{ke 2007, Poèga 2007 pri kadetinjah in mla-dinkah, Nagaoka 2007 pri mladinkah, mlaj{ih ~lanicah in ~lanicah, ter Som-bor 2007) ter tretje mesto (Rohrbach 2007) na mednarodnih turnirjih doma in v tujini v konkurenci kadetinj, mla-dink, mlaj{ih ~lanic in ~lanic. Je ~lanica ekipe kadetinj Judo kluba Duplek, ki je osvojila ekipno zmago v slovenskem pokalu 2007. Kristina je nastopala v kategoriji do 44 kilogramov (kadeti-nje in mladinke) in do 48 kilogramov (mlaj{e ~lanice in ~lanice). Je nosilka ~rnega pasu 1. DAN in {ti-pendistka Olimpijskega komiteja Slo-venije. Odli~ne rezultate niza tudi v tem letu, saj je è osvojila naslov

Prejemniki priznanj za {portne dose`ke s trenerjema Ivico Milo{evi~em, Milanom Dankom in ̀ upanom Janezom Ribi~em.

Foto: Ivo Glonar

~lanske dràvne prvakinje in mladin-ske dràvne prvakinje za leto 2008 in izpolnila normo za nastope na mladin-skih A-turnirjih EJU.Mo{ka ~lanska ekipa Judo kluba Du-plek je pod vodstvom trenerjev Ivice Milo{evi~a in Milana Danka v sesta-vi Dorijan Jamni{ek, Simon Moho-rovi~, Tadej Senekovi~, Demijan Lesjak, Tadej êh, Alja` Petri~, Jan Per{a, Gregor Krajnc, Rok Kos in Darko Petelin{ek je osvojila naziv ekipa leta 2007. Ekipa je nasto-pala v prvi slovenski judo ligi, kjer se je uvrstila v kon~nico {tirih najbolj{ih ekip in è v prvem letu nastopov v prvi ligi osvojila tretje mesto. Milena ROPO[A Marjana GLONAR

Posebna priznanja ùpana Posebna priznanja ùpana so preje-li Joè Plazar, Karel Lampreht, An-ton Vodovnik, Vinko Bezjak, Ivan Golob, Franc Su`nik, Franc êrn~i~, Avgust Gru{ovnik, Jernej Drozg, Jelka Rojko, Irena Leni~, Franc [ker-get, Alojz Vogrin, Oto Lavuger, Iva-na Heler, reìjski obrat ob~ine Du-plek, ènska A in B ekipa keglja{ke sekcije DU Duplek in mo{ka A in B ekipa keglja{ke sekcije DU Duplek.

Vsako leto ob zaklju~ku ob~inskega praznika Duple{kega tedna ùpan Ja-nez Ribi~ podeli posebna priznanja ob~anom ob~ine Duplek in drugim, ki pomagajo pri razvoju ob~ine.Predsednik Turisti~nega dru{tva Vur-berk Joè Plazar in ~lan tega dru{tva Karel Lampreht sta prejela ùpanovo priznanje za dolgoletno, prizadevno delo v dru{tvu. Karel Lampreht je dru{tvu zvest sodelavec preko 30 let. Magister Anton Vodovnik è dolga leta sodeluje z vinogradniki po vsej Slo-veniji in seveda tudi na obmo~ju ob~ine Duplek. Po ustanovitvi Vinogradni{ko

vinarskega dru{tva Trta je njegovo delo na obmo~ju ob~ine Duplek postalo {e bolj intenzivno in opazno. Redno je iz-vajal strokovna predavanja za pridelo-valce vin, predvsem o negi vin in tudi vodil vsakoletna ocenjevanja vin, ka-mor so vinogradniki prinesli od 50 do 90 vzorcev vin. Njegovo izobraèvalno delo je pustilo vidne posledice, saj se je mo~no zvi{ala kvaliteta vin, na katera so na{i vinogradniki zelo ponosni. Go-spod Vodovnik je zato prejel zasluèno priznanje ùpana za izobraèvalno delo na podro~ju vinogradni{tva na obmo~ju ob~ine Duplek.


Magister Anton Vodovnik prejema posebno priznanje iz rok ̀ upana Janeza Ribi~a.

Foto. Ivo Glonar

V zadnjih ~asih je {e posebej veliko go-vora o gasilcih. Njihovo delov v prosto-voljnih gasilskih dru{tvih ni neopazno. Za dolgoletno delo v gasilskih dru{tvih sta posebni ùpanovi priznanji prejela Vinko Bezjak, poveljnik PGD Korena in Ivan Golob, ~lan PGD Korena. Iz PGD Dvorjane pa so priznanja prejeli Franc Su`nik, Franc ̂ ern~i~ in Av-gust Gru{ovnik. Posebno priznanje je prejel tudi Jernej Drozg, poklicni gasilec in ~lan PGD Dvorjane, in to za

sodelovanje v slovenski ekipi pri od-stranjevanju ostankov ponesre~enega letala na Korziki. V mesecu maju je bila na gradu Vurberk zelo odmevna prire-ditev Srednjeve{ki Vurberk z vrnitvijo grba gradu Vurberk. Projekt je vodila in prireditev organizirala Jelka Rojko iz Vurberka, za kar je prejela posebno ùpanovo priznanje. Tudi Irena Leni~ je dolgoletna, stalna sodelavka na pri-reditvah v ~asu duple{kega tedna na prireditvah @ivljenje ob Dravi in Dne-vi ustvarjalnosti. Njeno sodelovanje ni ostalo neopazno, zato je prejelo to priznanje. Posebna priznanja so preje-li tudi ~lani Dru{tva upokojencev Du-plek in vodje sekcij Franc [kerget, vodja strelske sekcije, Alojz Vogrin, vodja ribi{ke sekcije in Oto Lavuger za dolgoletno delo v upravnih organih Dru{tva upokojencev Duplek in Lovski druìni Duplek.Mati~arka Ivana Heler opravlja svoje delo na krajevnem uradu Duplek è 36 let. Svoje delo je ves ~as opravljala v za-dovoljstvo strank, posebno priznanje ùpana pa je prejela za njeno prizadev-no delo in dobro sodelovanje z ob~ino Duplek. Ob~ina Duplek postaja vse bolj urejena ob~ina. Tu se na podro~ju urejanja okolja in opravljenega dela na podro~ju komunale odraà prizadev-nost zaposlenih delavcev reìjskega obrata, tako redno zaposlenih, kot delavcev zaposlenih preko programa

javnih del. Delavci Reìjskega obra-ta ob~ine Duplek Joè Murko, Ivan [terlek, Ludvik ^rnko, Ludvik Be-lec, Zoran Pe~ar, Janko Breg, Mi-lena Zupan~i~, Franc Grabu{nik, Ivan Kos, Joè Krajnc, Stanko Grajfoner, Drago Kotnik, Barbara Kekec, Milko Kova~, Janez Safran in Vi{nja Horvat so zato prejeli po-sebno priznanje ùpana. Med upoko-jenci je zelo priljubljeno kegljanje in tudi v Dru{tvu upokojencev so na tem podro~ju zelo aktivni, saj tekmujejo kar 4 ekipe, po dve mo{ki in dve èn-ski. Vse {tiri ekipe so prejele posebna ùpanova priznanja, in sicer: ènska A ekipa v sestavi Anica @ièk, Slavica ^rn~i~, Terezija Bra~ko, Katica Kuk, Zofka û~ko, Marija Bezjak, Milena Petrinec in Slavica Golob; ènska B ekipa s tekmo-valkami Angelo Hergamas, Ivan-ko Kajbi~, Katico Partli~, Maliko Kop~i~, Mileno [arfer in Agico Pekez; v mo{ki A ekipi tekmujejo Joè û~ko, Drago Petrinec, Jan-ko Senekovi~, Maks Dobaja, Joè Thaler, Branko Bratu{a in Anton Vajda; mo{ko B ekipo pa zastopa-jo Marjan @ièk, Daniel Partli~, Maks Ornik, Alojz Gornik, Marjan [arfer in Rajko Roter.

Marjana GLONAR

USODA [TORKELJ, KI GNEZDITA V SPO-DNJEM DUPLEKUZavedajo~ se dejstva, da narava ne napravi ni~esar kar tako, nas je, bivajo~e v Dupleku, dolga leta spremljal prijeten ob~utek ob vsa-ki vrnitvi {torkelj, ki gnezdijo sredi naselja, pri stavbi Ob~ine Duplek. Te {torklje, kot tudi druge ìvali, doìvljamo kot nit, ki nas povezuje z jedrom univerzuma. In potrditev, da spo{tujemo zakonitosti narave. Zato smo resni~no àlostni zaradi ne-davnega dogodka. V ponedeljek, 11. avgusta je ob~anka opazila, da ima ena {torklja po{kodovano nogo. Kot odgo-voren ~lovek in ljubiteljica ìvali je o tem obvestila center za obve{~anje in veterinarja Zlatka Goloba, ki ima koncesijo za zdravljenje divjih ìvali.

Omenjeni center je o primeru obvestil Prostovoljni gasilsko dru{tvo Dvorja-ne, to pa je za nasvet prosilo veteri-

narja Goloba. Svetoval jim je, da pride-jo do {torklje v temi in po{kodovano prinesejo na zdravljenje. Ker niso ime-

Novo gnezdo {torkelj, katerega bo {torklji par v prihodnjih letih zagotovo dogradil.Foto: Stanko Grajfoner


li dovolj visoke lestve, so na pomo~ poklicali gasilce iz Maribora. Ti so z avtomati~no lestvijo pri{li do gnezda, toda {torklji sta odleteli, del gnezda pa se je odlomil in padel na tla. Ob tem je po{kodoval kable za elektriko in zlomil lu~ javne razsvetljave. Zaradi popravil pa je bilo treba za~asno odstraniti pre-ostali del gnezda.

Takoj, ko smo na ob~ini izvedeli za ponesre~eno akcijo, smo ukrepali. Po svojih najbolj{ih mo~eh smo dele gnezda namestili nazaj in ga sku{ali urediti v prvotno stanje. [torklji sta se medtem zadrèvali na strehi ob~inske zgradbe, mi pa smo zaskrbljeno ~akali ali se bosta vrnili v obnovljeno gnez-do. Po dveh dneh smo z veseljem ugo-

tovili, da sta se vrnili na staro mesto.Zavedajo~ se, da so v vse bolj robo-tiziranem svetu ìvali lahko zanesljiv kaìpot pri razumevanju smisla ìvlje-nja ter dejstva, da najve~ trpljenja tem ~istim bitjem povzro~amo ljudje, bo Ob~ina Duplek {e naprej skrbela za prihajajo~e {torklje in sobivanje ~love-ka in ìvali nasploh.

Janez RIBI^

BO GRAD VUR-BERK Z OKOLICO DOÂKAL BOLJ[E ÂSE?Denacionalizacijski postopek, po-vezan z zahtevkom druìne Her-berstein, {e vedno ni kon~an, saj {e ni dokon~no re{eno predhodno vpra{anje dràvljanstva vlagate-ljev zahtevka.Vlagateljev denacionalizacijskega za-htevka je skupno 16. Upravna eno-ta Ptuj, ki je na prvi stopnji re{evala predhodno vpra{anje, je ugotovila, da niso imeli ustreznega dràvljanstva v ~asu nacionalizacije. Zoper odlo~itev so se pritoìli na Ministrstvo za notra-nje zadeve RS kot drugostopenjski or-gan, vendar je bila odlo~itev Upravne enote Ptuj potrjena. Pravni zastopniki druìne Herberstein so zato sproìli upravni spor, ki pa {e ni razre{en. Za-devo torej obravnava Upravno sodi{~e RS.[ele ko bo vpra{anje dràvljanstva dokon~no re{eno, bo Ministrstvo RS za kulturo kot pristojni organ za denacio-nalizacijske zahtevke v primeru kultur-

nih in zgodovinskih spomenikov lahko vsebinsko odlo~ilo o denacionalizacij-skem zahtevku druìne Herberstein. Zakon o denacionalizaciji iz leta 1991 dolo~a, da ni dopustno nobeno raz-polaganje z nepremi~ninami oziroma premoènjem, za katere po dolo~bah tega zakona obstaja dol`nost vrnitve. Tako so vsaka ve~ja investicijska vla-ganja ob~ine, dokler postopek ne bo

@e zdaj je grad Vurberk priljubljena izletni{ka to~ka. Foto: Foto M- Andreja

zaklju~en, neracionalna. Splo{no znano je, da se denacionali-zacijski postopki odvijajo nerazumno dolgo. Ne glede na vse povedano si v ob~ini Duplek prizadevamo, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbimo za okolje gradu in za obnovo prireditve-nega prostora s tribunami na grajskem dvori{~u.

Du{anka NOVAK

KDO GRADI DVOJ^KE V DVORJANAH?V Dvorjanah pred pokopali{~em vsak dan bolj »rastejo« hi{e in ob~anom se poraja vpra{anje, kdo in kako jih gradi. Zato naj vam po-drobneje predstavim, kdo je inve-stitor, ki je kupil parcele v Dvor-janah. Navedene parcele so bile opredeljene kot stavbna zemlji{~a {e pred nastankom Ob~ine Duplek, è leta 1987 in sicer s sprejetjem Nove hi{e v Dvorjanah, katere gradi podjetje Vita Vila. Foto: Stanko Grajfoner


akta »Dolgoro~ni plan mesta Mari-bor za obdobje 1986-2000, dopol-njen 1987« (obnovljen v MUV, {t. 16/87). Podjetje, ki dvoj~ke gradi se imenu-je VITA VILA d.o.o., to je dru`ba za storitve, gradbeni{tvo, posredni{tvo, nepremi~nine in trgovino. Lastnica podjetja in direktorica je gospa Vusi}. Glavna dejavnost podjetja je gradnja stanovanjskih hi{ in poslovno-stano-

vanjskih objektov za trg.Podjetje VITA VILA d.o.o. je è zgradilo naselje v Zg. Dupleku (20 stanovanjskih enot-dvoj~ki in troj~ki). Zaradi atrak-tivne lokacije izven mestnega vrveà, ki jo odlikujejo predvsem mir in var-nost , neposredna bliìna avtobusnega postajali{~a ter odli~na prometna pove-zava s centrom mesta Maribor, je podje-tje stanovanja brez teàv prodalo.Tako bodo tudi v Dvorjanah na odli~ni

son~ni lokaciji nastali 4 stanovanjski dvoj~ki (torej 8 stanovanjskih enot) z eta`nostjo P + M (pritli~je + mansar-da), stanovanjske povr{ine cca. 135 m2 in pripadajo~ega funkiconalnega zemlji{~a od 149 m2 do 199 m2.Dostop do objektov je iz obstoje~e ob~inske ceste (javno dobro), dovoz do hi{ pa bo asfaltiran.

Dunja PO[TRAK

BLOK V SPODNJEM DUPLEKUPodjetje ETIS d.o.o., katerega di-rektor je Franc Romih, je è dolga leta lastnik stavbnega zemlji{~a, kjer nastaja ve{ stanovanjski objekt v Spodnjem Dupleku na-sproti bencinske ~rpalke. Gradnja bo kmalu zaklju~ena. Tako bodo mnogi pri{li do svojega èlenega doma izven mesta in hkrati v so-dobnem objektu.Gradnja stanovanj je bila na obmo~ju, kjer je nastal novi center Spodnjega Dupleka predvidena ̀ e ve~ let. Po usta-novitvi ob~ine Duplek so se vseskozi iskale primerne prostorske re{itve, da bi pridobili investitorje za gradnjo. Za-nimanja za gradnjo ni bilo. Vsem se je zdela neekonomi~na, kupna mo~ je bila slabo ocenjena.V zadnjih letih se je s ponudbo ugo-dnih stanovanjskih posojil kupna mo~ zelo pove~ala. Zagotovo bodo kupci in investitorji zaznali razvoj, ki smo ga dosegli v na{i ob~ini in so se za~eli zanimati za gradnjo stanovanj. V sode-lovanju s strokovnjaki, ki so zadolèni za pripravo strokovnih re{itev za pro-storske akte ob~ine, smo na èljo in-vestitorjev, ki gradijo na tem obmo~ju (VEGRAD in ETIS) omogo~ili, da s spre-membo eta`nosti izbolj{amo ekonom-sko ra~unico investicij. Stro{ki gradnje so pri investiciji v objekt, ki ga gradi ETIS zelo visoki, zlasti {e zato, ker je bilo zaradi pove~anja povr{in potreb-no zagotoviti parkiri{~a. Investitor se je odlo~il za podzemna parkiri{~a, kar pa zagotovo predstavlja za investitorja precej{njo obremenitev, tako z vidika stro{kov, kot z vidika tehni~nih re{itev, saj se gradnja izvaja na poplavnem obmo~ju.V raznih pogovorih se odpira vpra{anje:

Pogled na center Spodnji Duplek. Foto: Stanko Grajfoner

ali je primerna gradnja tako visokega objekta, ali je sploh primerno, da se stanovanjski blok gradijo v podeèlski ob~ini kot je na{a?Kot ̀ e re~eno, je ob~ina v letih po usta-novitvi intenzivno iskala investitorje, a jih ni bilo. Sedaj je zanimanje za gra-dnjo vedno ve~je. Zato bo zagotovo potrebno o tem vpra{anju temeljito razmisliti pred sprejemanjem novih prostorskih re{itev.Dejstvo je, da je »razdalja« med me-stom in Duplekom vedno manj{a, da je zanimanje za bivanje v na{em okolju vedno ve~je. ê gledamo ekonomski vidik, je to za ob~ino vzpodbudno, pa tudi {ir{e. S pomo~jo dràve vlagamo veliko sredstev v investicije (kanaliza-cija, vodovod, ceste, {ole….) in imamo {e veliko na~rtov.

Prav je, da ta standard omogo~imo ~im ve~jemu {tevilu prebivalcev. Po moji oceni in oceni strokovnih slu`b v ob~inskem uradu je pri iskanju re{itev pomembno tudi dejstvo, da z gradnjo ve~jih stanovanjski objektov manj obremenjujemo okolje in komunalno infrastrukturo kot z gradnjo individual-nih stanovanjskih hi{ in dvoj~kov. Torej je gradnja ve~jih objektov za ob~ini, z vidika stro{kov, ki jih ima ob~ina na prebivalca, bolj ekonomi~na.Kak{ne se optimalne prostorske re{itve v prihodnosti, bo potrebno po mojem mnenju dobro premisliti. Na podlagi strokovne presoje in ne na podlagi ne-gativnih ~ustev tistih, ki menijo, da se mora ob~ina Duplek zapirati in da so vsi, ki se bodo priselili v na{e okolje, slabi.

Janez RIBI^


POTEK SPREJEMA-NJA PROSTORSKIH AKTOV ZA CENTER V SPODNJEM DUPLEKUUreditveni na~rt za center v Spodnjem Dupleku je bil sprejet leta 2004. Po vseh predpisanih postopkih, ki za-jemajo tudi javno obravnavo, je bil objavljen v Medob~inskem uradnem

vestniku {t. 24/2004. Investitor, pod-jetje ETIS d.o.o. je podalo pobudo za spremembe in dopolnitve ureditvene-ga na~rta. Po presoji idejne zasnove za gradnjo je bil za~et postopek za spremembe in dopolnitve ureditvene-ga na~rta. Tudi ta postopek je potekal skladno z veljavnimi predpisi, ki zah-tevajo javno razgrnitev in javno obrav-navo. V postopku javne razgrnitve in javne obravnave ob~ina ni prejela no-benih pripomb, pobud ali dopolnitev

na spremenjeni ureditveni na~rt, ki so ga po prou~itvi pobude investitor-ja izdelale za prostorsko na~rtovanje v ob~ini Duplek pristojne strokovne slu`be. Po opravljeni javni obravnavi je Odlok o spremembah in dopolni-tvah odloka o ureditvenem na~rtu za center v Sp. Dupleku, dne 18.12.2007 sprejel Ob~inski svet ob~ine Duplek. Objavljen je bil v Uradnem glasilu slo-venskih ob~in, {t. 35/2007. Dunja PO[TRAK

POJASNILOV zvezi z gradnjo ve~stanovanjskega objekta v centru Spodnji Duplek in v zvezi z gradnjo stanovanjskih enot v Dvorjanah, se je pojavlja veliko ugibanj, dvomov in {pekulacij. Mnoge se nana{ajo tudi na ùpana. Ta je pojasnil, da niti on niti ~lani njegove druìne niso soinvestitorji niti kupci katerega od stanovanj. @upan Janez Ribi~ je lastnik parcele v Dvorjanah, ki je nepozidana in na tej lokaciji v tem trenutku ni izdano gradbeno dovoljenje, niti ni bil za~et postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Marjana GLONAR

VRNJENA VLAGA-NJA V JAVNO TELE-KOMUNIKACIJSKO OMRE@JE Dolgotrajni postopek za vra~ilo vlaganj v izgradnjo javnega te-lekomunikacijskega omre`ja je zaklju~en. Ob~ina je kon~nim upravi~encem razdelila prejeta sredstva.Denar je bil nakazan na podlagi preje-tih in upravi~enih vlog vsem kon~nim upravi~encem s predhodno javno ob-javljenih seznamov, ki so nam posre-dovali {tevilke svojih ban~nih ra~unov

ali hranilnih knjiìc. Nekaterim smo na njihovo èljo sredstva vrnili s po{tnimi nakaznicami. Neizpla~ana so ostala {e sredstva {tirih upravi~encev. Dva izmed njih sta àl v ~asu re{evanja zahtevkov umrla, dedi~i pa niso znani, en upravi~enec se je preselil nezna-no kam. Eden izmed upravi~encev se ni odzval na poziv, da sporo~i {tevil-ko ban~nega ra~una, kljub temu da je poziv prejel, kar je potrdil s podpisom po{tne povratnice. Za nami je velik in zahteven projekt, kar potrjuje tudi podatek, da smo s podro~ja pristojnosti mariborskega pravobranilstva ena redkih ob~in, ki so poravnavo è sklenile in sredstva razdelile kon~nim upravi~encem do

vra~ila vlaganj. V projekt je vloènega veliko truda delavcev ob~inske upra-ve, ~lanov komisije za vra~ilo vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omre`ja kakor tudi velikega {tevila vas, ob~anov, brez katerih na marsi-katero vpra{anje pravobranilstva ne bi na{li odgovora. Med dolgotrajnim po-stopkom re{evanja zahtevkov na pra-vobranilstvu je bilo namre~ potrebnih veliko dodatnih pojasnil, raznih doka-zil in odgovorov na vpra{anja. Vse to smo skupaj zmogli.Omenjenim se zahvaljujemo za pomo~ in sodelovanje, vsem ostalim pa za ra-zumevanje in potrpljenje.

Du{anka NOVAK

SPREJEM ZA ODLI^NJAKE @upan Ob~ine Duplek Janez Ribi~ je 10. septembra 2008 sprejel u~ence Osnovne {ole Duplek in Osnovne {ole Korena, ki so v leto{njem juniju kon~ali osnovno{olsko izobraèvanje in bili vsa leta odli~ni.. U~enci, ki so bili vsa leta osnovne {ole odli~ni in so izobraèvanje zaklju~ili v Osnovni {oli Duplek so: Iris Kelc, Ines-sa Krajnc, Jan Malec in @an Hauptman. Najbolj{i na Osnovni {oli Korena pa sta bili: Polonca Murko in Sara Ferli~ .@upan je odli~njakom podelil Glonar- Odli~njaki z razredniki, ravnateljema obeh {ol ter ̀ upanom Janezom Ribi~em.

Foto: Darja Rojko


Mo~ kme~kih ̀ ena. Foto: Marko Beber

jevo priznanje in knjigo @uborenje Slovenije ter jim za doseèni uspeh ~estital. Sre~anje so zaklju~ili na pogo-stitvi v gosti{~u Valerija v Sp. Dupleku. Mladi, sedaj è dijaki razli~nih srednjih

{ol, so bili ponovnega snidenja vese-li, prav tako pa tudi prejetih priznaj in daril. Izmenjali so tudi è prve vtise o novih okoljih srednjih {ol, v katere so vklju~eni. Prav to pa daje vsako leto

sprejemu poseben ~ar in potrditev, da je za sprejem izbran pravi ~as. Milena ROPO[A

IZ VA[KIH SKUPNOSTIVA[KE IGRE ZIMICA 2008Tudi letos je [portno dru{tvo Zi-mica izvedlo va{ke igre. Njegovi ~lani so zavzeto pripravili è tradi-cionalni prostor na kmetiji Koro{ec. Urediti je bilo treba mesto za gle-dalce in prizori{~e iger. Pripravili smo vse makete in pripomo~ke za va{ke igre, za kar je tudi letos po-skrbel domiselni ustvarjalec Sre~ko Ruis, ki je bil tudi glavni sestavlja-vec zanimivih in predvsem zabav-nih nalog, ob katerih se gledalci in navija~i od srca nasmejijo. Igre so letos pripravili predzadnjo so-boto v avgustu. Na njih so sodelovale standardne ekipe: mladi ~lani judo kluba Duplek, Veseli fürtuhi, mladi iz okoli{kih vasi pod skupnim imenom Petelini, Va{ka skupnost Korena, ekipa [D Zimi-ca. Goste iz ob~ine Cankova je zastopala ekipa iz njihove vasi Skakovci s {tevil-nimi navija~i. Letos je prvi~ sodelovala ekipa gasilskega dru{tva iz Oseka.Tokratne igre so bile posve~ene ne`nej{emu delu ekipe, saj naj bi se

Prihod ekipe Va{ke skupnosti Korena. Foto: Marko Beber

tekmovalke izkazale v mo~i (oviranje tekmovalke pri prena{anju jabolk) in v spretnosti pri hoji po brvi ~ez ribnik ter tudi v hitrosti.A pri~etek iger ni bil obetaven, saj so nebo kaj hitro prekrili oblaki in se

kopi~ili, kar je pomenilo, da bo kmalu za~elo deèvati. V celoti je bila izpeljana samo prva igra, naslednja pa do polovi-ce, saj smo jo morali zaradi de`ja pre-kiniti. Druènje smo nadaljevali pod {otorom, za kar je poskrbel voditelj va{kih iger Boris Kopitar. Vse ekipe so kljub pred~asnemu zaklju~ku iger prejele priznanja za so-delovanje. Podelila sta jih ùpan ob~ine Duplek Janez Ribi~ in predsednik [D Zi-mica Joè Mulec.Tudi leto{nje igre so omogo~ili {tevilni sponzorji in darovalci dobitkov za bogat sre~elov.Za njihov prispevek se {e enkrat iz srca zahvaljujemo.Kljub slabemu vremenu in pred~asni prekinitvi iger je bil namen doseèn. Ljudje so se zabavali in poveselili ter tako vsaj za trenutek pozabili na vsak-danje teàve. Vsem sodelujo~im in tudi obiskovalcem je bilo skupno geslo »Vi-dimo se naslednje leto!«

Danica BEBER


KOMUNALANOVI IZVAJALEC POKOPALI[KE DEJAVNOSTI V OBÎNI DUPLEKDosedanjemu izvajalcu pogrebne in pokopali{ke dejavnosti ter dejavnosti urejanja pokopali{~ Maher M + M, Po-grebne in pokopali{ke storitve, Maher Marijan, s.p., Mejna 2a, Spodnji Du-plek, je s 01.01.2007 potekla pogod-ba. V dogovoru z ob~ino je pogrebno in pokopali{ko dejavnost opravljal do izbire novega koncesionarja. Dejav-nosti urejanja pokopali{ke dejavno-sti pa od druge polovice leta 2006 ni ve~ èlel opravljati, zato jo je prevzel Reìjski obrat Ob~ine Duplek. Na javni razpis sta prispeli dve veljavni ponudbi, in sicer ponudba Pogrebne-ga podjetja Maribor, Cesta XIV. divizije 39/a, Maribor in ponudba podjetja Al-maja d.o.o., Jurovska cesta 23, Lenart v Slovenskih Goricah.Ponudbo je oddal tudi Maher Marijan, s.p. Njegova ponudba ni vsebovala vseh elementov v skladu z razpisno dokumentacijo, zato jo je komisija izlo~ila kot nepopolno.V nadaljevanju postopka je komisija v skladu z razpisnimi pogoji ponudbi ocenila ter kot najugodnej{ega pre-dlagala ponudnika Almaja, d.o.o. – Po-grebna dejavnost Jan~i~ iz Lenarta. Vsi ponudniki so prejeli pisno odlo~bo o podelitvi koncesije. Na odlo~bo ni pri-spela nobena prito`ba. Odlo~ba o podelitvi koncesije za opra-vljanje pokopali{ke dejavnosti podjetju Almaja d.o.o. je postala pravnomo~na 13.07.2008.

Predstavitev koncesionarjaPodjetje Almaja, d.o.o. je v druìnski lasti in ima dve osnovni dejavnosti: Pogrebno in pokopali{ko dejavnost Jan~i~ ter Cvetli~arno Maj. Za~etek de-lovanja podjetja sega v leto 1991. De-javnost opravlja v devetih ob~inah. Po-

slovni prostori podjetja se nahajajo na Jurovski cesti 23 (nasproti pokopali{~a) v Lenartu. Zastopnika podjetja sta Glin{ek Zlatko in Glin{ek Mateja.

Storitve koncesionarjaUporabniki storitev pokopali{ke dejav-nosti, to so svojci pokojnika, so dol`ni uporabljati naslednje storitve koncesi-onarja, ki so predmet koncesijske po-godbe.

Storitve pokopali{ke dejavnosti:- izvajanje pogrebnih sve~anosti in zagotovitev ozvo~enja ter skrb za organizacijo javne pogrebne sve~anosti;- zagotovitev uporabe mrli{ke veìce za sprejem pokojnika;- dolo~anje mesta, datuma in ure pokopa, v dogovoru s svojci;- izkop in zasip jame ter za{~ita sosednjih grobov;- prva ureditev groba;- vodenje evidence o grobovih in pokopih;- opravljanje prekopov grobov in nadziranje raznih del na pokopali{~u;- izvajanje pokopali{ke deùrne slu`be

Storitve pogrebne dejavnosti:- izvajanje deùrne pogrebne slu`be (prevozi na obdukcijo)

Storitve se izvajajo na :- pokopali{~u Dvorjane,- pokopali{~u Korena,- pokopali{~u Vurberk.

Storitve pogrebne dejavnosti, ki so predmet trga in pro-ste izbire ob~anovVse storitve, ki niso predmet koncesij-ske pogodbe lahko svojci naro~ajo pri ostalih ponudnikih teh storitev na trgu ( tudi pri podjetju Maher M+M s.p.).

Storitve pogrebne dejavnosti:- urejanje dokumentacije;- ureditev pokojnika, prevoz pokojnika;- prodaja pogrebne opreme.

Ponudniki storitev pogrebne dejavno-sti, na trgu ponujajo {e naslednje sto-ritve oziroma opremo:- slovo pred upepelitvijo, upepelitev- hladilni pokrovi,- sestava in objava osmrtnic - poslovilni govor in govornika,- izvajanje melodij s trobento ali pozavnami, godba,- pevci,- solo pevec/pevka,- molitev,- izdelava in dostava ̀ alnih aran`majev (venci, ikebane in sve~e).

Svojci o izbiri govornika odlo~ajo sami. Izberejo lahko govornike, ki so do se-daj opravljali to storitev.

Za konecPogrebno in pokopali{ko dejavnost ter dejavnost urejanja pokopali{~ ure-ja Odlok o opravljanju pokopali{ke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopa-li{~ ter pokopali{kem redu na obmo~ju Ob~ine Duplek. (Uradno glasilo slo-venskih ob~in, {t.35 /2007) in Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavnosti v Ob~ini Du-plek (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t.9/2008). Oba odloka sta objavljena na spletni strani www.lex-localis.info.

V nadaljevanju podajamo nekaj kori-stnih informacij

Prijava pogreba in prevoz pokojnikaPodjetje Almaja d.o.o. ima organizirano 24-urno deùrno slu`bo na {tevilki 031-689-561 za prijavo pogrebov in prevoz pokojnikov.Prijavna pisarna je odprta od ponedelj-ka do petka od 7. do 15. ure, po dogo-voru tudi izven navedenega delovnega


~asa. Telefonska {tevilka prijavne pi-sarne je 720-76-73.Na èljo svojcev je mogo~e prijavo po-greba in vse, kar je povezano s pogreb-no sve~anostjo, opraviti na domu.Ob prijavi pogreba se dolo~i: kraj, dan in ura pogreba ter potek pogrebne sve~anosti.In {e enkrat. Vse storitve, ki niso predmet koncesijske pogodbe, lahko ob~ani naro~ate tudi pri drugih ponu-dnikih.

Ob~inski urad

POGREBNE IN POKOPALI[KE STORITVE MAHERMnogi od vas se spra{ujete, kaj se v ob~ini Duplek dogaja na podro~ju po-grebne in pokopali{ke dejavnosti, veli-ko od vas me je tudi osebno nagovori-lo, zato vam javno pojasnjujem. V mesecu aprilu 2008 je ob~inska uprava objavila razpis za opravlja-nje pokopali{ke dejavnosti. Zaradi izklju~evalnih pogojev v tem razpisu se nanj nisem mogel prijaviti s popol-no ponudbo, ~eprav je cena mojih sto-ritev bila najni`ja. @e takrat sem sve-tnike in predsednike va{kih skupnosti opozoril, da se mi ne zdi pravilno in ne pravi~no, da se ponudnika ne izbira na podlagi cene, ampak priporo~il in vi{ine koncesnine.Dejstvo je, da so bili razpisni pogo-ji napisani izlo~evalno za podjetja manj{ega obsega, kot je na{e. Jav-ni razpis nagrajuje velika podjetja z obse`nim strokovnim kadrom (vi{je cene), tista podjetja, ki imajo v svo-jem poslovanju izklju~no zaslu`karske interese in ne zadovoljstva strank. Nagrajen je bil tisti ponudnik, ki je na-menil ve~ji dele` pla~ila za koncesijo (vsak dodatni 1 odstotek je vreden 5 to~k). Prav tako so bila v predno-sti podjetja, ki delo opravljajo v ve~ ob~inah in imajo za svoje poslovanje ~im ve~ pisnih referenc. Dejstvo, da sem pa na tem obmo~ju delal ve~ kot 18 let ter da sem lokalno prisoten, pa ne pomeni ni~.Tako se na ta razpis àl nisem mogel prijaviti s popolno ponudbo, ~eprav sem bil pripravljen dejavnost opravlja-ti {e naprej. Ob~inski svet pri vsej tej zadevi ni imel besede, saj novi Odlok

o pogrebni in pokopali{ki dejavno-sti dolo~a, da o izbiri koncesionarja odlo~a le ùpan in ob~inska uprava.Vendar kljub temu, da so stvari àl {le po tej poti, sporo~am, da za vas {e ve-dno opravljam vse pogrebne storitve.

Marijan MAHER

ODGOVOR OBÎNSKEGA URADA GOSPODU MARIJANU MAHERJUKer èlimo, da na{im bralcem posredujemo kar se da objek-tivne informacije, smo zaprosili ob~inski urad za odgovore na na-vedbe gospoda Marijana Maherja v zvezi z dodelitvijo koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavno-sti v ob~ini Duplek»Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavnosti v ob~ini Duplek je bil objavljen v Ur.l.RS {t.: 41/2008. Na javni razpis sta prispeli dve veljavni ponudbi, in sicer ponudba Pogrebne-ga podjetja Maribor, Cesta XIV. Divizije 39/a, Maribor in ponudba podjetja Al-maja d.o.o., Jurovska cesta 23, Lenart v Slovenskih Goricah.Ponudbe Maher Marijan, s.p. ni bilo mogo~e oceniti z veljavnimi merili, ker njegova ponudba ni vsebovala vseh elementov. Ponudba je bila nepopol-na tudi v delu, kjer je ob~ina v razpi-su zahtevala dokazila o izpolnjevanju tehni~nih, strokovnih in kadrovskih pogojev za podelitev koncesije. Raz-

pisna komisija je ugotovila,da v nje-govi ponudbi manjkajo vsi elementi dolo~eni pod to~ko 6. Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavnosti v ob~ini Du-plek ( Uradni list RS {t.: 41/2008). Zato je bila ponudba izlo~ena.V javnem razpisu za podelitev konce-sije za opravljanje pokopali{ke dejav-nosti v Ob~ini Duplek, so bila merila za izbiro koncesionarja opredeljena v skladu z Odlokom o podelitvi kon-cesije za opravljanje pokopali{ke de-javnosti, ki ga je ob~inski svet sprejel na svoji 13. redni seji dne 18.3.2008. Merila niso izklju~evalna temve~ oce-njevalna, saj skupna ocena vseh meril odlo~a o izboru koncesionarja. Prvo merilo je najni`ja cena, ki je najvi{je to~kovana. Naslednje merilo, ki odlo~a o kvaliteti opravljanja storitve, so iz-kazane pozitivne reference. In zadnje merilo – vi{ina pla~ila za koncesnino, je namenjena za urejanje pokopali{~. Upo{tevaje na~elo enakosti in na~elo konkurence pa ni bilo mo`no dati prednost doma~im izvajalcem.Trditev da ob~inski svet pri vsej zadevi ni imel besede, {tejemo kot spodrsljaj gospoda Maherja, saj se pri tem skli-cuje na Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavnosti. Pri tem pa pozablja, da odloke v ob~ini sprejema ob~inski svet. Sedmi ~len odloka dolo~a, da o kon-cesionarju odlo~a ob~inska uprava. O prito`bi odlo~a ùpan. V konkretnem primeru ùpan ni odlo~al, ker ni bilo prito`be na Odlo~bo o podelitvi konce-sije, ki jo je dne 26.06.2008 podpisal direktor ob~inske uprave.«

Ob~inski urad

Za vzdrèvanje pokopali{~ – ko{njo in ~i{~enje skrbijo delavci reìjskega obrata. Foto: Mitja Horvat


BO CELOVITA PRE-NOVA CESTE HKRATI Z INFRASTRUKTURO ÊZ DUPLE[KI VRH KON^NO USPELA?Ob~ina Duplek se razprostira od niìn ob reki Dravi proti gri~em v notranjosti Slovenskih goric. Pokra-jina je precej razgibana in s svojo konfiguracijo pogojuje teàvnost cestnoprometnih povezav. Ob~ina je prepletena s potmi in cestami po dolgem in po~ez, bi lahko na krat-ko rekli. Vzporedno z Dravo potekata dve cesti: dràvna cesta iz Maribora preko Dupleka, Dvorjan in Vurberka do Ptuja in druga od Hrastovca preko Jablanc in Korene do Vurberka, kjer se priklju~i na dràvno cesto. Pre~no na ti dve cesti pa ob~ino in sosednje kra-je povezuje dràvna cesta iz Spodnje-ga Dupleka skozi Spodnjo in Zgornjo Koreno ter @ikarce in vodi dalje skozi Voli~ino, Selce vse do Destrnika ter ne-kaj ob~inskih cest. Pomembne pre~ne prometne povezave omogo~ajo {e lo-kalne ceste: cesta, ki vodi iz Zgornjega Dupleka skozi Zimico do ceste, ki po-vezuje Hrastovec, Koreno in Vurberk, cesta iz Spodnjega Dupleka preko Duple{kega vrha in Vinc ter se priklju~i prav tako na cesto Hrastovec–Korena–Vurberk, in cesta, ki pelje iz Spodnjega Dupleka skozi Ciglence in del Korene ter se tako kot preostali dve priklju~i na cesto Hrastovec–Korena–Vurberk.

Za te ceste lahko upravi~eno trdimo, da so ene najpomembnej{ih v na{i ob~ini. Ob njih leì ve~ina naselij ter pomembnej{i krajevni centri in objek-ti.Zaradi slednjega so te ceste zelo obre-menjene s prometom, {tevil~no in tudi po velikosti ter masi vozil. Razumljivo je, da bi morale biti te ceste primer-no grajene, da bi bile kos vsem obre-menitvam, ki jih prina{a promet, a àl ni tako. Razvoj prometnih sredstev in na~in ìvljenja prebivalstva sta bistve-no prehitela razvoj prometne infra-strukture oziroma cest. Ob~ine morajo zaradi tega vlagati znatna sredstva, da ceste vsaj najnujnej{e vzdrùjejo, za investicije pa zmanjka denarja.V prej{njih letih smo v na{i ob~ini v veliki meri obnovili in asfaltirali manj prometne javne poti in lokalne ceste, ki so zahtevale precej{nja vlaganja. Tudi pri obnovi dràvne ceste smo mo-rali sofinancirati pribli`no tretjino sku-pne vrednosti. Del teh sredstev smo pridobili iz dràvnega prora~una za gradnjo vinogradni{kih in sadjarskih poti, del pa kot od{kodnino za poplave v letu 1998. [e nekaj poti in cest je, ki jih bomo v naslednjih letih morali ob-noviti in asfaltirati, predvsem pa bomo morali zelo veliko denarja nameniti ob-novi lokalnih cest, ki so najbolj obre-menjene in v ve~ini è dotrajane. Tudi dràva bo morala nameniti precej{nja sredstva, da bo lahko dokon~ala obno-vo dràvne ceste skozi Duplek in v ~im kraj{em ~asu za~ela obnovo Korenske ceste.

Obnovljena cesta proti Grahornikovim in Purgajevim v Zg. Dupleku.Foto: Stanko Grajfoner

Tudi letos zajeten del prora~una za cestePred nekaj leti smo obnovili in prome-tnim razmeram primerno uredili del lokalne ceste iz Zgornjega Dupleka proti Zimici. Ob obnovi te ceste smo povsem obnovili tudi infrastrukturo: vodovod, kanalizacijo, cestno razsve-tljavo, plo~nik in vse ostalo. Vsako leto obnovimo in asfaltiramo kar nekaj od-sekov posameznih poti in cest. Kot vsako leto smo tudi letos za obnovo cest namenili kar precej prora~unskega denarja. Skoraj sta è dokon~ana ob-nova in asfaltiranje ceste v Zgornjem Dupleku, ki pelje na Kamen{~ak, in to v skupni dolìni pribli`no 800 metrov, z delom plo~nika, izgradnjo novega vodovoda, kanalizacije za meteorne vode in javno razsvetljavo. Dokon~ali smo è cesti od Bara Guma v Zg. Du-pleku do Grahornika in Purgaja v dolìni okoli 800 metrov in cesto v @ikarcah od Slani~evih ribnikov do Ko-kola v dolìni okrog 400 metrov. Ob-nove teh cest smo v celoti financirali iz ob~inskih sredstev.@e nekaj let smo v prora~unu na~rtovali del sredstev za obnovo ceste, ki pe-lje od regionalke v Sp. Dupleku skozi Duple{ki vrh in Vince ter se priklju~i na cesto Hrastovec–Korena–Vurberk. @al smo leto za letom denar prerazpo-rejali za druge ceste, ki so bile v fazi obnove ali kakr{nekoli druge ureditve. Res je tudi, da nam je za celovito ob-novo ceste z vodovodom, kanalizaci-jo, razsvetljavo in ostalim potrebnim vedno primanjkovalo denarja. Z jav-nim razpisom, ki ga je izdala Slu`ba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko za pridobitev dela nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni ra-zvoj, smo pridobili del sredstev, s ka-terim smo lahko zaprli finan~no kon-strukcijo. Pri pripravi obsega obnove smo ves ~as imeli èljo in cilj, da bi cesto obnovili tako, da bo omogo~ala varen in dovolj preto~en promet vsem udeleèncem, avtomobilom, tovornim vozilom, kolesarjem, pe{cem in {e po-sebno otrokom. Isto~asno smo ves ~as vedeli, da je najbolj racionalno pripra-viti vse potrebno za isto~asno obno-vo vodovoda, razsvetljave, izgradnjo kanalizacije me{anega sistema (me-teorne vode in fekalije), skratka vse,


da ne bo treba è dan po dokon~anju ceste to »rezati«, da bi popravili bo-disi vodovod ali kaj drugega. Tak{en obseg obnove in izgradnje kompletne ceste in infrastrukture je res najbolj racionalen, vendar zahteva v kratkem ~asu ogromna finan~na sredstva. Prav zaradi slednjega smo celotno obnovo 1500 metrov ceste ~asovno raztegnili v obdobje treh let – kon~ana naj bi bila v prvi polovici leta 2010. Celotna vre-dnost investicije je ocenjena na blizu 3 milijonov evrov.

Evropska sredstva za komunalno infrastrukturoV leto{njem letu smo s pridobljenimi sredstvi iz Evropskega sklada za re-gionalni razvoj è obnovili ve~ji del vodovodnega cevovoda. Z izvajalcem CPM, d.d., ki je dela pravkar pri~el, smo sklenili pogodbo za gradnjo opornih zidov, plo~nikov, javne raz-svetljave in izvedbo ceste v vrednosti pribli`no 1,631.000 evrov. V za~etku prihodnjega leta pa bomo morali za-gotoviti sredstva {e za gradnjo kana-lizacije, ki jo vrednostno ocenjujemo na 400.000 evrov. Ob za~etku del, ko dolo~amo traso za cesto in za vso ostalo infrastrukturo, pa najve~ truda posve~amo ob~anom, ki ìvijo ob tej cesti in katerim z rekonstrukcijo po-segamo na zemlji{~a. Verjamemo, da se vsi skupaj zavedamo, da je ureditev te ceste z vso infrastrukturo in seve-da tudi vseh ostalih cest najve~ja pri-dobitev predvsem za ljudi, ki ob cesti ìvimo in jo tudi najve~ uporabljamo. Z zavedanjem o koristnosti teh dejanj za vse nas bomo vsi skupaj na{li razu-

mne re{itve za razre{itev morebitnih problemov.

Med cestami, ki so v na{i ob~ini naj-bolj obremenjene, je tudi Korenska cesta, ki pelje iz Spodnjega Dupleka po Spodnji in Zgornji Koreni ter sko-zi @ikarce v sosednjo ob~ino Lenart in nato ob~ino Destrnik. @e skoraj dve leti je uvr{~ena med dràvne ceste in ni ve~ na ple~ih ob~ine. Upamo, da jo bo dràva ~im prej uvrstila v svoj plan obnov, kajti potrebna je temeljite pre-nove ob predhodni ali vsaj isto~asni obnovi vodovodnega cevovoda, izgra-dnji kanalizacije in plo~nika ter tudi ostale infrastrukture.

Ob~ina Duplek bo è v naslednjem letu, ~e bo pridobila vsaj del evropskih sredstev, za~ela obnovo vodovodnega

Obnova turisti~ne poti na Kamen{~ak. Foto: Mitja Horvat

cevovoda, ki poteka vzdol` Korenske ceste.

Naj kot zaklju~ek izre~em èljo vseh nas, da si èlimo ~im bolj varne in urejene ceste oziroma infrastrukturo nasploh, posebej pa izrekam pro{njo vseh nas, ki se na ~elu z ùpanom trudimo, da bi bila ta èlja ~im prej uresni~ena, da nam po svojih mo~eh pomagate, ~e pa nam pomagati ne mo-rete, nas vsaj ne ovirajte.

Z uresni~itvijo te èlje lahko z go-tovostjo pritrdilno odgovorimo na vpra{anje v naslovu.

Franc BEBER

ZDRAVA PITNA VODA V JABLANCAHKer je voda tako pomembna za ìvljenje ljudi, je razumljivo, da vse dràve z zakonodajo zelo mo~no posegajo na to podro~je. V Sloveniji je z zakonskimi predpi-si dolo~eno, da med obvezne jav-ne slu`be na prvem mestu spada javna slu`ba, ki skrbi za oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo.

Ob~ine morajo najprej poskrbeti, da bodo ohranjeni vodni viri in da bo prebivalstvo imelo mo`nost oskrbeti se z zdravo pitno vodo. Da bi ob~ina uresni~evala ta primarni cilj, gradi javna vodovodna omre`ja, obstoje~a pa primerno vzdrùje. @al smo v na{ih krajih oziroma v prej{nji skupni ob~ini Maribor premalo razume-li dvojni obraz boga voda in nismo vla-gali v gradnjo omre`ja in vzdrèvanje toliko, kot bi morali. Zato pa moramo danes vlagati toliko ve~, da bomo ob-novili vse tisto omre`je, ki je dotrajalo, in da bomo ~im prej zagotovili zdravo

pitno vodo za vsako gospodinjstvo.Letos smo iz evropskih sredstev, Sklada za regionalni razvoj, prido-bili znaten del denarja za obnovo vodovodnih cevovodov, predvsem z namenom, da zmanj{amo vodne izgube in prepre~imo mo`nosti mo-rebitnih onesnaènj ali oku`b vode. Skupaj s sredstvi iz prora~una ob~ine in evropskim denarjem zaklju~ujemo obnovo skoraj 9 kilometrov omre`ja v vrednosti pribli`no 1,000.000 evrov. Najkriti~nej{e dele omre`ja smo obno-vili v Zg. in Sp. Dupleku, Dvorjanah, pod Vurberkom in delu Sp. Korene.


Da bi uresni~ili tudi zadani cilj, da bo z zdravo pitno vodo oskrbljeno sleherno gospodinjstvo, smo zgradili pribli`no 4,5 kilometrov novega sekundarne-ga vodovodnega omre`ja v Jablancah in pribli`no 400 metrov v @ikarcah. Z zaklju~itvijo te investicije v Jablancah, ki zna{a pribli`no 200.000 evrov, je sedaj omogo~eno skoraj vsakemu go-spodinjstvu, da se priklju~i na javno vodovodno omre`je. @al se nanj {e vedno ne morejo priklju~iti tri ali {tiri gospodinjstva, ta se zaradi neustre-znih tla~nih razmer oskrbujejo z vodo iz zasebnih vodovodov. Kot smo ̀ e ve~krat poro~ali, pripravlja-mo {e en velik projekt oziroma investi-cijo v izgradnjo vodovodnega omre`ja v na{i ob~ini v vrednosti 3 milijone evrov. S to investicijo bomo obnovili vodovodni cevovod v Zg. Dupleku sko-zi zaselek Za bregami, cevovod po Ko-renski cesti, zgradili novo pre~rpali{~e v Sp. Koreni, novi cevovod ~ez Koreno v @ikarce in ga povezali z Voli~ino ter zgradili nove vodohrane na Breznarje-vem hribu v @ikarcah. Preko Korene bo ta vodovodni cevovod povezan z è zgrajenim cevovodom do Sodca v Zimi-

Obnova turisti~ne poti na Kamen{~ak. Foto: Mitja Horvat

ci. ê bo vse teklo, kot je na~rtovano, bo ta investicija zaklju~ena v letu 2010. Seveda tudi to predvidevamo financirati z delom evropskih sredstev iz kohezijskega sklada.ê nam bo ta investicija uspela, bomo z gotovostjo lahko ~ez slaba tri leta ugotovili, da smo cilj, da bo vsako go-spodinjstvo oskrbljeno z zdravo pitno vodo, dosegli.

Pred nami pa mora vedno biti tisti dvojni obraz rimskega boga za~etka vseh stvari Janusa, ki nam pravi, da ~e ne bomo skrbeli za ohranitev zdrave in ~iste vode, nas bo ona »kaznovala« - ne bo nam ve~ vir ìvljenja. Prepri~an sem, da moramo narediti vse, da je ne bomo ve~ onesnaèvali, saj nadome-stila za ta vir ìvljenja ne poznamo.

Franc BEBER

ZADNJA ETAPA OB-NOVE CESTE SKOZI SP. DUPLEKZaradi aktualnih investicij in ure-janja drugih pomembnih zadev v zvezi z republi{kimi cestami v Ob~ini Duplek, je ùpan Janez Ribi~ dne 14. avgusta 2008 sklical delovni sestanek s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki jih je vodil direktor Di-rekcije Republike Slovenije za ce-ste mag. Gregor Ficko. Pomanjkanje sredstev je velikokrat ra-zlog, da dobri projekti in potrebne in-vesticije niso realizirani. Prav pomanj-kanje sredstev je povzro~ilo tudi zamik realizacije obnove dela republi{ke ceste R 710 skozi naselje Sp. Duplek. Ker je ve~ina zemlji{~ è odkupljenih projekti pa pripravljeni, nerealizacija projekta {e bolj bode v o~i. V razgovo-ru je bil prav argument pomanjkanja sredstev predstavljen kot odlo~ujo~, saj je bil izveden rebalans dràvnega prora~una, s katerim je Vlada zmanj{ala obseg sredstev za obnovo dràvnih

cesta za 8,5 milijonov evrov. Predstav-niki Direkcije RS za ceste so zagotovili, da bo v dràvnem prora~unu za leto 2009 za to investicijo namenjenih 3 milijone evrov, v letu 2010 pa 1 mili-jon evrov. Razpis za izvajalca del bo objavljen takoj v za~etku leta 2009, zaklju~ek investicije pa pri~akujemo do

15.oktobra 2010.@upan Janez Ribi~ je na sestanku izpo-stavil tudi dolgoletni problem v zvezi z oznako za smer Duplek ob zaklju~ku avtoceste iz smeri Ljubljana. V Rogozi, na izhodu iz avtoceste, bi bilo ostalim oznakam le dodati oznaka za smer Duplek. Kljub {tevilnim urgencam ne

Za vzorno urejenost kroì{~a v Dvorjanah skrbijo delavci reìjskega obrata, {e posebej Milena Zupan~i~. Tudi v Sp. Dupleku bo za umirjanje prometa in vklju~evanje na glavno cesto zgrajeno podobno kroì{~e. Foto: Ivo Glonar


ob~ini ne Dru`bi za dràvne ceste ni uspelo prepri~ati DARSA, da je ta ozna-ka resni~no potrebna in da bi jo DARS postavil oz dopolnil obstoje~e smerne oznake.V ob~ini Duplek pa bo potrebno ~im prej pri~eti z urejanjem {e drugih odse-kov dràvnih cest. Prvi tovrstni odsek je v Zg. Dupleku, kjer je zaradi gradnje trgovskega centra za mostom ~ez Dra-vo ter izredno prometnega priklju~ka z lokalne na dràvno cesto potrebno zgraditi rondo. Druga, obnove potreb-na dràvna cesta pa je cesta iz Sp. Dupleka preko Korene do Dolgih njiv. Dogovor med predstavniki obeh strani je bil, da se projekt razdeli v tri etape. Projekti za prvo etapo, ki predstavlja relacijo od Sp. Dupleka do Hrastnika bo izdelan v letu 2009.

Selitev reìjskega obrata Ministrstvo za promet, Direkcija Repu-blike Slovenije za ceste bo investitor ureditve ceste R3-710/1292, Maribor–Vurberk–Ptuj, skozi Spodnji Duplek. Za izvedbo tega projekta na~rtuje na lokaciji, kjer so sedaj poslovni prostori Reìjskega obrata, gradnjo kroì{~a. V ta namen je Direkcija v letu 2007 nepremi~nine od lastnice Ob~ine Du-plek odkupila dva objekta. Rekonstruk-cija ceste se bo predvidoma za~ela {e v tem letu. Do takrat mora ob~ina Reìjski obrat preseliti in prostore izprazniti. Sedaj so na tej lokaciji vsa strojna me-hanizacija, priro~no skladi{~e in arhiv

Sedanji prostori reìjskega obrata kmalu na novi lokaciji. Foto: Stanko Grajfoner

dokumentarnega gradiva ter prostori za reìjske delavce. Ob~ina mora ~im prej poiskati primer-no nadomestno lokacijo, kamor se bo lahko preselil Reìjski obrat. S funkcio-nalnega in logisti~nega vidika je nujno, da je to v neposredni bliìni ob~inske stavbe.Primerna lokacija bi bila nedvomno sosednja Golobova doma~ija. Selitev na to lokacijo bi bila povezana z rela-tivno nizkimi stro{ki, saj bi obstoje~e objekte lahko hitro preuredili za novi namen.Z zastopnikom dedi~ev pokojnega

Franca Goloba so è bili opravlje-ni razgovori. Dedi~i so pripravlje-ni nepremi~nine prodati ob~ini, ki je zainteresirana za odkup celote nepremi~nin, saj bi s tem dobili ugo-dno lokacijo za Reìjski obrat, v nada-ljevanju pa tudi za kme~ko tr`nico. Upamo na uspe{en zaklju~ek pogajanj, ki bo v obojestransko korist in pred-vsem zadovoljstvo na{ih reìjskih de-lavcev.

Du{anka NOVAK Milena ROPO[A

Iz uredni{tvaPo~itnice so hitro minile. Drugo polovico leta smo za~eli z novim elanom, otroci so znova sedli v {olske klopi.

Dopisniki novic ste tudi tokrat pripravili kar precej prispevkov. Naj bo tudi v bodo~e tako, zato è sedaj razmi{ljajte, kaj bi objavili v prihodnji {tevilki.

@al pa avtorji vse preve~krat pozabljate tudi na opremo prispevkov s fotografijo.Naslednja {tevilka bi iz{la okrog 10. decembra, zato vas vabimo,

da va{e prispevke pripravite do 20. novembra 2008. Po{ljite jih po elektronski po{ti na è znan naslov [email protected], napisano na CD ali USB.

Va{ prispevek naj bo podpisan z avtorjem, v primeru, da pi{ete v imenu dru{tva ali skupine mora biti prispevek opremljen s podpisom odgovorne osebe.

Fotografija naj bo opremljena s komentarjem, kaj prikazuje in avtorjem fotografije. Fotografija je prav tako pomembna kot sam tekst, zato pri fotografiranju pazite,

da je dovolj osvetljena, dovolj velika.Hvala za dosedanje sodelovanje in vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje.

Uredni{tvo


NOVA PARKIRNA ME-STA OB POKOPALI[Û V KORENIOb gornjem robu pokopali{~a v Koreni bo v kratkem pribli`no 30 novih parkirnih mest, ki bodo na voljo tudi obiskovalcem prireditev v okolici.Skoraj ni dneva, da ne bi obstali v prometnem zama{ku ali, da ne bi is-kali mesta za parkiranje svojega vozi-la. Prometna gne~a je iz dneva v dan ve~ja ne samo v mestih, temve~ tudi na podeèlju. Skoraj povsod primanj-kuje primerno urejenih prostorov za parkiranje predvsem osebnih vozil pa tudi tovornih. Tak{no pomanjkanje parkiri{~ je najbolj opazno ob priredi-tvah in sre~anjih, ko hkrati prispe na isti kraj razmeroma veliko ljudi z oseb-nimi avtomobili.Ko smo razmi{ljali o ureditvi pokopali{~a v Koreni, smo naleteli na problem parkiranja ob njem, zlasti ob

pogrebih. Obravnavali smo razli~ne mo`nosti, vedno pa smo se zna{li pred nepremostljivo oviro – pridobitev zemlji{~a. Kon~no smo se odlo~ili, da bomo parkirna mesta uredili v sklopu zemlji{~a, ki pripada pokopali{~u. Ob gornjem robu pokopali{~a bomo tako v kratkem zaklju~ili gradnjo pribli`no 30 parkirnih mest tako, da ne bomo bistveno okrnili pokopali{~a. Ta parkirna mesta se bodo lahko upo-rabljala ob vseh prilo`nostih, ko bo kak{na prireditev v Kulturnem domu Korena, ob cerkvenih obredih, kot so nedeljske ma{e, predvsem pa ob po-grebih in obiskovanju pokopali{~a. Ker je ob Osnovni {oli Korena mnogokrat premalo prostora za parkiranje, bodo zaposleni v {oli ali star{i, ki z razli~nimi nameni prihajajo v {olo, lahko prav tako na tem parkiri{~u pustili svoje vozilo. Prepri~ani smo, da je parkirni prostor ob pokopali{~u pomembna pridobitev za kraj, zlasti pa bo pove~al varnost prometa okrog cerkve sv. Bar-bare in osnovne {ole.Vsekakor pa ne bi bilo prav, ~e ne bi

isto~asno uredili pokopali{~a, kar je pravzaprav bil osnovni namen. Gle-de na mo`nosti, predvsem pa na razpolo`ljiva sredstva smo se odlo~ili, da bomo najprej uredili zgornji del pokopali{~a, ki je {e prost. Smisel-no je urediti ta del pokopali{~a tako, da bodo urejene poti med grobni-mi mesti, fontana z vodo in da bodo dolo~ena mesta za klasi~ne in àrne grobove. V skrajnem zgornjem vogalu pokopali{~a smo dolo~ili tudi prostor za àrne ni{e oziroma àrni zid, ki pa bo na podlagi ustreznih arhitekturnih in gradbenih na~rtih zgrajen kasneje. Med pokopali{~em in parkirnimi pro-stori bo ograja in ob njej zasajene tise. Isto~asno bomo uredili spomenik pa-dlim borcem v prvi svetovni vojni ob vhodu na pokopali{~e.Seveda s temi deli pokopali{~e ne bo dokon~no urejeno. V naslednjih letih bo treba urediti {e kar nekaj stvari, pred-vsem poti po starem delu pokopali{~a, mrli{ko veìco pa tudi parkiri{~e pri spodnjem vhodu na pokopali{~e.

Franc BEBER

Urejanje parkirnih mest ob pokopali{~u v Koreni.Foto: Stanko Grajfoner

Del novo urejenega pokopali{~a v Dvorjanah.Foto: Stanko Grajfoner

GRADNJA OGRAJ OB OBÎNSKIH CESTAHPo 15. aprilu 2008, ko je za~el ve-ljati spremenjeni Zakona o gradi-tvi objektov je treba za postavlja-nje ograj pridobiti tudi gradbeno dovoljenje, ki ga izda Upravna enota Maribor.Graditelji za postavljanje ograj ob ob~inskih cestah pogosto ne pridobijo ustreznih dovoljenj.

Kadar ograja pri novogradnji ni vklju~ena v projekt za pridobitev grad-benega dovoljenja za ta objekt, je mo-ral investitor pred spremembo Zakona o graditvi objektov za njeno postavitev pridobiti le soglasje ob~inske uprave za poseg v varovalnem pasu ob~inske ceste po Odloku o ob~inskih cestah. Gradbeno dovoljenje izda upravna enota v skraj{anem ugotovitvenem postopku na predpisanem obrazcu. In-vestitor mora k vlogi za izdajo gradbe-nega dovoljenja predloìti skico, iz ka-

tere so razvidni lega ograje, odmik od parcelnih mej, tloris in prerez ter vi{ina ograje. Predloìti mora tudi soglasje pristojnega organa, ~e bo ograja stala na obmo~ju, ki je s posebnimi predpi-si opredeljeno kot varovano (varovalni pas ceste, druge javne infrastrukture, naravna in kulturna dedi{~ina).Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za nadome{~anje obstoje~ih ograj z novimi.Ograje morajo biti odmaknjene od ce-ste tako, da ne posegajo v polje pre-


glednosti in je zagotovljen s predpisi o projektiranju cest predpisan pre~ni profil ob~inske ceste, glede na njeno prometno funkcijo, ki je dolo~ena v ob~inskem prostorskem na~rtu. Odmik ograje od ceste dolo~i ob~inska uprava v izdanem soglasju.Ker lahko ograje ob ob~inskih cestah,

ki nimajo predpisanega odmika od ce-ste, ogroàjo prometno varnost, je tre-ba predpise, ki dolo~ajo pogoje za nji-hovo postavitev, dosledno upo{tevati.V postopku o prekr{ku je za kr{itelje, ki postavijo ograjo brez gradbenega dovoljenja, predpisana globa v zne-sku od 500 do 1200 evrov, kadar pa je

ograja postavljena tako, da je ni mo`no legalizirati (~e nima predpisanega od-mika od ceste in podobno), in{pekcija odredi tudi njeno odstranitev.

Franc KRI[TOFELC, univ. dipl. in`. gr.in{pektor

SIOL TELEVIZIJA TUDI V KORENINa pobudo Ob~ine Duplek je Telekom Slovenije raz{iril telefonsko centralo (DSLAM), tako da bo omogo~ena upo-raba storitev SIOL-a {ir{emu krogu

krajanov Zgornje Korene. Pred tem je bil omogo~en samo internet in pone-kod tudi telefonija, sedaj pa je mogo~e izbrati {e SIOL televizijo. Telekom Slo-venije je zato skupaj z Ob~ino Duplek organiziral predstavitev tega projekta in mo`nost novih storitev. Nove sto-ritve sta predstavili Adrijana Ma~ek in

Viktorija Hovnik. Mo`nost izvedbe je odvisna od oddaljenosti od centrale. Natan~nej{e podatke o dostopnosti na svojem naslovu lahko preverite na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 80 00.

Mateja ZAJC

BREZ POPLAV V NA[I OBÎNIVsi se spominjamo poplav leta 1998, ko je narasla reka Drava po-plavila naselja v na{i ob~ini. Naslednje leto je iz Ministrstva za oko-lje in prostor (MOP) prispel predlog za izdelavo lokacijskega na~rta za uredi-tev reke Drave – predlog za izgradnjo visoko- vodnega nasipa ob reki Dravi. Ob~ina Duplek si je è takrat prizade-vala za o~i{~enje struge reke Drave in ustrezno zniànje obstoje~ih sipin, tako da se omogo~i nemoten odvod vsakoletnih visokih vod, vendar se z tem predlogom niso strinjali vodarji in naravovarstveniki. Od prvih idejnih predlogov izgradnje visoko vodnega nasipa, si je ob~ina prizadevala za va-rianto, ki poteka med gramoznico in reko Dravo. Kljub prizadevanju ob~ine je bila sprejeta varianta, ki so jo pri-pravili strokovnjaki iz podro~ja voda in naravovarstveniki izvedbe visoko vodnega nasipa, ki bo potekal med re-gionalno cesto in gramoznico.Kako te~ejo aktivnosti glede gra-dnje visoko- vodnega nasipa?V za~etku meseca maja je minister Janez Podobnik sprejel predstavnike ob~ine na delovnem sestanku, na ka-terem so spregovorili o poplavnem nasipu ob reki Dravi. Minister Podob-nik je povedal, da je za projekt »Viso-ko vodni nasip ob reki Dravi na odseku od Vurberka do Zgornjega Dupleka« ̀ e nekaj let sprejeta Uredba o dràvnem lokacijskem na~rtu, za izgradnjo viso-ko- vodnega nasipa na levem bregu

reke Drave z vsemi potrebnimi objek-ti in napravami, da se zagotovi 100 letna poplavna varnost na obmo~ju med Vurberkom in Duplekom. Povedal je tudi, da je projekt vklju~en v Ope-rativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in se bo financiral iz Kohe-zijskega sklada.V lanskem letu je bila izvedena par-celacija zemlji{~ in bili so pripravljeni osnutki projektnih nalog za izdelavo projektne dokumentacije za nasipe in za za~asno deponijo. Sedaj potekajo postopki pridobivanja zemlji{~ (ceni-

tve, priprava kupoprodajnih pogodb za nakup zemlji{~ na obmo~ju nasipov).Material za vgradnjo v nasip se bo pridobival iz dveh odvzemnih mest in sicer iz raz{iritve kanala HE Zlatoli~je in izkopov pri gradnji avtoceste Zrkov-ci-Pesnica. Tako bosta oba izvajalca zagotovila pribli`no 100.000 m3 ma-teriala, primernega za nasip.V mesecu juniju so za~eli z dovozom materiala na za~asno deponijo za ob-dobje treh let, za katero je Ob~ina Duplek brezpla~no odstopila svoje zemlji{~e. Darja ROJKO

Priprava deponije za gradnjo visoko vodnega nasipa. Foto: Stanko Grajfoner


IZGRADNJA KANALI-ZACIJSKEGA OMRE@-JA SE ZAKLJUÛJEProjekt izgradnje sekundarne ka-nalizacije Sp. Duplek te~e ̀ e od leta 1999. Zadnji dve leti se je pri~ela sama izgradnja kanalizacijskega omre`ja v Sp. Dupleku in na kraku Zg. Dupleka, kjer smo priklju~ili na ~istilno napravo v Sp. Dupleku veliko hi{nih priklju~kov.Z ob~ani smo so~asno z izgradnjo sklenili pogodbe o pla~ilu prispevka

za izgradnjo kanalizacijskega omre`ja in jim po pla~ilu prve polo`nice izdali tudi za~asna soglasja. Ob poravnavi vseh obveznosti bodo ob~ani prejeli kon~na soglasja.Vendar se tudi ob samih priklopih po-javljajo teàve. So~asno smo z gradnjo kanalizacijskega omre`ja obve{~ali ob~ane, da sklenejo pogodbe in smo jim tudi poslali vabila, da se oglasijo v ob~inskem uradu. Pojavlja se pe{~ica posameznikov, ki je è nekaj ~asa priklju~ena na kanalizacijsko omre`je, vendar se do sedaj {e niso oglasili pri nas.Na do sedaj zgrajeno kanalizacijsko

omre`je se lahko priklju~i pribli`no 220 gospodinjstev. Na kanalizacijsko omre`je se je priklju~ilo è 160 gospo-dinjstev. Po dokon~anju vseh ostalih kon~nih priklju~kov bo izveden kvali-teten pregled ter pridobljeno uporabno dovoljenje za kanalizacijsko omre`je in vsak posamezni priklju~ek.Po pridobljenem uporabnem dovolje-nju in dokazilu o zadostni o~i{~enosti komunalnih odpadnih voda, bomo lah-ko pri~eli s postopkom za oprostitev pla~ila okoljske dajatve, ki jo sedaj pla~ujemo dràvi preko Nigrada.

Darja ROJKO

SODOBNE TELEKO-MUNIKACIJSKE STO-RITVE SEDAJ TUDI ZUNAJ URBANIH SREDI[^ê so bile doslej napredne tele-komunikacijske storitve na vo-ljo predvsem ob~anom v mestih in ve~jih naseljih, torej tam, kjer je obstajal komercialni interes razli~nih operaterjev in ponudni-kov TK storitev, se na obmo~ju severovzhodne Slovenije upo-rabnikom sedaj ponujajo nove mo`nosti.Dru`ba Ario, d.o.o., je letos pri~ela gradnjo naprednega brezì~nega omre`ja MMDS, s katerim bodo sodob-ne telekomunikacijske storitve – digi-talna televizija, {irokopasovni dostop do interneta in digitalna telefonija - postale dostopne tudi ve~jemu {tevilu

tistih uporabnikov, ki doslej v svojem okolju zaradi oddaljenosti od urbanih sredi{~ niso imeli mo`nosti priklju~itve na ustrezno infrastrukturo.Po nekajmese~nem preizkusnem ob-dobju je Ario, d.o.o., septembra pri~el komercialno obratovati s prvima dve-ma oddajnikoma – RTV-stolpom na Mariborskem Pohorju in oddajnikom na Meljskem hribu, ki s signalom sku-paj pokrivata pribli`no 80.000 objek-tov. Z uporabo napredne dvosmerne brezì~ne tehnologije MMDS lahko dru`ba svoje storitve zagotavlja vsem uporabnikom, ki lahko iz svoje lokacije zagotovijo neposredno vidljivost ene-ga od oddajnikov v zra~ni razdalji do 30 km. Gradnja dodatnih oddajnikov è te~e, prvi naslednji bo predvidoma v oktobru pri~el obratovati oddajnik na Bo~u.Za vzpostavitev povezave potrebu-je uporabnik na svoji lokaciji spreje-mno-oddajno anteno (podobno tisti za sprejem satelitske TV), ki je nepo-sredno usmerjena v eno od oddajnih

to~k, in hi{no kabelsko in{talacijo, na katero se priklju~i digitalni TV-spreje-mnik (set top box), in kabelski modem za vzpostavitev {irokopasovnega do-stopa do interneta in storitev IP-tele-fonije. Tehnologija omogo~a uporabo ve~jega {tevila TV-sprejemnikov, prav tako priklju~itve ve~ ra~unalnikov v in-ternetno omre`je.Dru`ba Ario, d.o.o., trenutno ponuja 70 televizijskih in radijskih programov (v shemo so vklju~eni vsi pomembnej{i slovenski programi, programi sose-dnjih dràv in najbolj gledani komerci-alni tuji TV programi), dodaten filmski paket HBO, {irokopasovni dostop do interneta in v sodelovanju z operater-jem In.Life/Detel tudi digitalno telefo-nijo z brezpla~nimi klici znotraj celo-tne skupine omre`ja Detel.

Vse dodatne informacije in pojasnila dobite pri dru`bi Ario, d.o.o.,Partizanska cesta 37, 2000 Mari-bor, telefon: 059 240 000, e-naslov: [email protected].

JESENSKASonce se poigrava z listi dreves.

Rjavorde~erumenozelenkasto listje.Pi{ vetra boà mogo~ne kro{nje.

Spet je jesen.Toplote mo~ hitro pojenja.

Spet se paletasto pestra barva za~enja.Spet v mislih strah mi odzvanja,a lepota ta jo podi in odganja.

æar jeseni je to… za lep spomin,dobim spet upanje, da se ponovno kot feniks prerodim,

v pisanih barvah v ìvljenju oìvim.

Ajrin


KMETIJSTVO IN TURIZEMNEURJE S TOÔ V MANJ[I MERI PRIZA-DELO TUDI OBÎNO DUPLEK15. in 16. avgusta je bilo tudi na obmo~ju ob~ine Duplek neurje s to~o. To~a je uni~ila manj{e {tevilo streh, ki so bile pokrite s salonitnimi in bi-tumenskimi plo{~ami. Po{kodovalo je tudi cestno infrastrukturo, predvsem bankine. Neurje pa ni prizaneslo niti kmetom, saj je bila {koda vidna tudi na kmetijskih pridelkih. Kljub vsemu pa smo lahko hvale`ni, da nas je najve~ja ujma ob{la in nas ni prizadela tako kot sosednje kraje. Mateja ZAJC

Neurje je najve~jo {kodo povzro~ilo na makadamskih cestah.Foto: Mateja Zajc

Od to~e po{kodovano jabolko. Foto: Mateja Zajc

Neurje je najve~jo {kodo povzro~ilo na makadamskih cestah. Foto: Mateja Zajc

UMIRANJE ÊBEL – RESNO OPOZORILO ^LOVEKU?Usodo ~ebel ima v dobr{ni meri v rokah ~lovek. Ali bo dopu{~al nji-hovo umiranje, da bi neko~ ugoto-vil, da ogroà sebe! Med in strup pa~ ne gresta skupaj!êbela zavzema zelo pomembno mesto v kmetijstvu. Njena vloga je nepogre{ljiva, saj skupaj z drugimi ùèlkami opra{uje veliko prehran-

skih rastlin. »ê bi se zaradi izgube ~ebel in drugih za kmetijstvo koristnih ùèlk ravnote`je v naravi poru{ilo, bi bile mogo~e hude teàve pri pridela-vi hrane in svet bi se zna{el na robu ekolo{ke katastrofe.« Tako dramati~ne ocene so na prvi pogled morda pretira-ne, verjamemo pa lahko, da je umiranje ~ebel resno opozorilo ~loveku. Vzroki za izginotje pa so lahko razli~ni – vse od nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev, kontaminacije polj, uporabe razli~nih zdravil ({e posebno neprever-jenih ali celo nedovoljenih) do insekti-cidov za dodelavo semen (za{~ita proti


talnim {kodljivcem) in drugo. êbele pa imajo tudi svoje tradicionalne na-ravne sovra`nike. Eden teh je vseka-kor varoza, ki jo povzro~a pr{ica va-roja, pa {tevilne bolezni, kot so grià (prebavne motnje), majska bolezen, pr{i~avost (pogosto pri dolgoìvih ~ebelah), paraliza ~ebel, bolezni goz-dne pa{e in druge. Zakonodaja dolo~a,

kako ravnati s fitofarmacevtskimi sred-stvi, ki so nevarna za ~ebele. Navodila o tem, kako jih uporabljati ob cvetenju rastlin, so na etiketah. V praksi pa je splo{no znano, da naj bi se uporablja-la prete`no v no~nem ~asu (dve uri po son~nem zahodu in dve uri pred po-novnim son~nim vzhodom). Obvezno je obve{~anje bli`njih ~ebelarjev o na-

meravanem {kropljenju v predpisanem tri- ali ve~ kilometrskem pasu in vsaj 48 ur prej. Med dejavnike, ki ogroàjo ~ebele, pa {tejemo tudi klimatske spre-membe, suha poletja, ko so ùèlke bolj izpostavljene raznim boleznim in zajedavcem.

Franc FRAS

@ELI SMO ZLATA ZRNAPrav gotovo se {e vsi spomnite, da smo 3. novembra lani na njivi Ru-dija in Ivanke Sorko posejali 2000 zlatih zrn. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, je iz njih zrasla lepa p{enica, ki smo jo 19. julija letos tudi poèli.Zbrali smo se ob deveti uri in imeli naj-prej kraj{i kulturni program. Turisti~no dru{tvo Babinci je ànjicam preda-lo srp in pri~ela se je ètev. Temu je sledila mlatitev, nato pa {e {tetje in tehtanje zrn. Izbrali smo tudi najlep{i p{eni~ni klas. Skupaj je bilo 3993 kla-sov, en klas pa je imel 76 zrn. Skupno je p{enica tehtala 5,5 kg. Med delom so se vrstile igre: vleka vrvi, metanje jabolk na pikado, me-tanje bu~e na ko{ in hoja s smu~mi. Zmagala je ekipa Turisti~nega dru{tva Vurberk, drugo mesto je zasedla eki-pa Turisti~nega dru{tva Sovi~e-Dravci, tretje pa sta si delili ekipi Dupleka in Turisti~nega dru{tva Babinci.Pobudnik akcije, Turisti~no dru{tvo

Babinci, poudarja, da je namen prire-ditve predvsem ohranjanje kulturnega izro~ila, starih obi~ajev in navad ter povezovanje turisti~nih dru{tev Slove-nije.

Zlata p{eni~na zrna, ki so zrasla na obmo~ju ob~ine Duplek bodo sejali na Dolenjskem, in sicer Turisti~no dru{tvo [entjan`.

Mateja ZAJC

Pri mlatitvi je sodeloval tudi ̀ upan Janez Ribi~. Foto: Mitja Horvat Tehtanje zlatih zrn. Foto: Mitja Horvat

Iz snopov so postavili »stave«. Foto: Mitja Horvat


Ekipa TD Babinci na smu~eh. Foto: Mitja Horvat »Vejanje« p{enice. Foto: Mitja Horvat

VSE, KAR SMO, SMO PODEDOVALI OD NA[IH STAR[EVV zadnjih letih se pojavlja veliko ne-gativnih informacij, strahov, pa tudi nasprotnih pritiskov po dovoljenju za uporabo rastlin, krme in ìvil, ki jih najpogosteje imenujem s kratico GSO. Verjamem, da vas veliko è ve, kaj ta kratica pomeni, prepri~ana pa sem, da mnogi {e ne vedo ali se ne zavedajo celotne resnice, ki se skri-va za temi tremi ~rkami. GSO je kratica, s katero na kratko ozna~ujemo prav posebno vzgojene organizme: gensko spremenjene orga-nizme. Ob~asno se boste sre~ali tudi z angle{ko kratico GMO, verjetno pa {e s kak{no kratico iz jezikov, ki jih govori-mo v na{i skupni Evropski uniji. Za kaj torej gre pri vsem skupaj? Da bi razumeli, kaj so GSO, moramo na kratko pogledati, kako se vse lastnosti vseh ìvih bitij prena{ajo na potomce. Narava je to uredila na prav poseben na~in – z geni. Ti se nahajajo na kro-mosomih, tukaj pa se stvari zapletejo. êprav so del~ki, iz katerih so sestavlje-ni kromosomi, zelo enostavni - govori-mo o samo {tirih razli~nih spojinah - se ti lahko prepletajo v skoraj neskon~nem {tevilu kombinacij, ki potem dolo~ajo prav vse lastnosti, ki smo jih prav vsi na Zemlji podedovali po svojih star{ih. Po eni strani je torej vse dedovanje od-visno od {tirih enostavnih kemijskih spojin – molekul, ki nosijo vse dedne

informacije - o bakterijah, virusih in ~loveku. Po drugi strani pa ima vsaka vrsta ìvih bitij na Zemlji druga~no {te-vilo teh kromosomov, ki so sestavljeni iz razli~no dolgih delcev, in milijon kom-binacij, kar skupaj dolo~a, kdo smo in kak{ni smo. Da je omogo~eno dedova-nje lastnosti od obeh star{ev, je vsaka lastnost dolo~ena z dvema dednima informacijama, od vsakega od star{ev dobimo eno. Kako se potem ti dve in-formaciji kombinata, dolo~ajo naklju~je in nekaj pravil za posamezne lastnosti. Da pa je narava omogo~ila stabilnost posameznih vrst, je s {tevilnimi ukrepi prepre~ila razmnoèvanje med vrstami. Zato ne moremo kriàti paradi`nika in krompirja, da bi dobili plodove na rastli-ni in gomolje v zemlji, ~eprav sta ti dve rastlini najbli`ja sorodnika. Nekaj izjem v naravi je: na primer osel in konj (a so njuni potomci neplodni), radi~ in endi-vija, a bolj ali manj velja, da se posa-mezne lastnosti med vrstami ne morejo prena{ati in kombinirati. To je ~loveka seveda zelo motilo, a z razvojem tehno-logije je posamezne dedne informacije iz enega ìvega bitja prenesel v drugo. Biotehnologija Vse se je za~elo z razvojem tehnologije. Najprej je bilo treba odkriti dedni zapis, potem dovolj natan~ne mikroskope in orodja, nato pa {e, kako ~isto majh-ne dele ìvih bitij spremeniti v odrasle osebke. Dedni zapis vsakega ìvega bitja nosi namre~ ~isto vsaka njegova celica. Torej lahko v teoriji iz ene celice zraste novo bitje. Potrebno pa je dovolj natan~no orodje, da do teh delcev sploh pridemo, prostor in medij, kjer se bodo

ohranili in pove~evali, in seveda vse ostalo, kar je potrebno, da se bodo spre-menili v popolno bitje, ne pa samo v en njegov del. Izraz biotehnologija {e ne pomeni kakr{nekoli manipulacije z gen-skimi oziroma dednimi zapisi, pomeni samo na~in, kako iz del~kov ali celo ce-lic razviti popolnoma novo bitje, ki pa je genetsko popolnoma enako samo ene-mu izmed star{ev. S temi postopki da-nes znanstveniki razmnoùjejo prepro-ste organizme, kot so bakterije, in vi{je razvita bitja, kot so ovce, krave ali psi. Tudi kloniranje krav, ovc in drugih ìvali mnoge moti. A kloniranje ni sporno za-radi postopka, saj to v naravi poteka ves ~as. Tudi potaknjenci okrasnih rastlin so kloni. Gomolji krompirja ali stroki ~esna so prav tako kloni mati~ne rastline. Tudi cepljenje sadnega in okrasnega drevja, vinske trte je kloniranje. Problem je ra-zvoj postopka. Pri kompleksnej{ih ìvih bitjih je te`ko najti na~in, kako iz nekaj celic pravilno, brez napak, spodbuditi nastanek novega bitja. Zato so klonirane ìvali pogosto bolne, trpijo in se mu~ijo, veliko jih propade, preden najdemo pra-vi postopek. Dejstvo je, da si ne more-mo zamisliti, da bi kaj takega po~eli tudi s ~lovekom. Biotehnologija omogo~a bolj zdrave ra-stline. V zadnjih letih namre~ vse ve~ rastlin ogroàjo {tevilni virusi in {e manj{i {kodljivi organizmi, ki niti la-stnega telesa nimajo, zato se naselijo kar v celicah gostiteljev. Normalno je, da se prena{ajo naprej tudi s semenom ali ve~jimi deli rastlin. Najpogosteje pa se {irijo po rastlinah po~asneje, kakor rastlina raste. ê torej vzamemo nekaj


delcev rastline pri rastnem vr{i~ku, do-bimo zdravo rastlino. To nam omogo~a biotehnologija, kar je velik napredek in pomo~ v kmetijstvu. Ker pa so postopki dragi, so take rastline pogosto dra`je, a dajo veliko ve~je pridelke. Najbli`ja nam je uporaba biotehnologije pri {tevilnih okrasnih rastlinah, tudi pelargonijah, ali pri vzgoji sadik jagod. Biotehnologija torej pri razmnoèvanju rastlin ne po-meni ni~ slabega, z njo lahko naredimo le to, kar smo delali tudi prej, pri tem pa prepre~imo prena{anje nekaterih {kodljivih organizmov iz roda v rod. Pri ìvalih pa lahko povzro~i trpljenje {te-vilnih ìvih bitij, saj jih mora za uspeh in predvsem slavo enega podjetja ali znanstvenika trpeti veliko (spomnite se ovce Dolly). Sorta, hibrid, gensko spremenjeni organizmiZdaj pa smo pri osnovnem problemu, kako vedeti, s ~im imamo opravka in kaj nam lahko {kodi. Mnogi se zaradi vse ve~je negativne slave GSO è bojijo vsega novega, tudi rastlinskih hibridov. Pa ni potrebno. Za~nimo na za~etku. Neko~ je ~lovek vso hrano na{el v na-ravi, mo{ki so lovili ìvali, ènske so nabirale uìtne in zdravilne rastline. Ker so se po ve~ini selili, je bila taka ureditev povsem zadovoljiva. Kasneje, ko so se pri~eli naseljevati na stalna mesta, je postalo nabiranje uìtnih ra-stlin teàvnej{e in predvsem zamudno opravilo. Kmalu so ugotovili, da lahko poberejo seme in namerno posejejo vse rastline, ki jih potrebujejo. Na{i predni-ki so bili veliko bolj povezani z naravo, zato so hitro ugotovili, da je treba po-brati in kasneje posejati seme najbolj{ih, najve~jih ali najokusnej{ih rastlin. Tako

so se s~asoma iz divjih vrst rastlin raz-vile dana{nje polj{~ine in vrtnine, ki so samo {e v daljnem sorodstvu s svojimi divjimi prednicami. Znotraj teh vrst so potem pri~eli izbirati {e barvo, obliko li-sta, plodu in tako so znotraj botani~nih vrst nastale sorte. SortaSorta je skupina rastlin znotraj botani~ne druìne, ki so si vsaj v tehnolo{ki zrelo-sti, takrat , ko jih jemo, med seboj zelo podobne. [e vedno pa je njihov genet-ski, dedni zapis zelo raznolik in pester. Dokler se sorte med seboj brez teàv me{ajo in kriàjo (nekateri radi re~ejo oènijo), jih znanstveniki uvr{~ajo v eno botani~no vrsto. Za sorto je zna~ilno {e nekaj: poznamo pravzaprav samo mate-rinsko rastlino. Ne vemo, s katero rastli-no se je opra{ila, kdo je torej o~e. Sku-pina rastlin pa se uradno lahko imenuje sorta, ~e so tudi potomci, torej rastline, ki jih posejemo iz semena, bolj ali manj povsem enaki, kot so bile materinske ra-stline. Danes velja {e pravilo, ki smo si ga dolo~ili v zakonih, da mora biti skupi-na rastlin znotraj ene vrste preizku{ena pri poobla{~enih organizacijah, da se mora vsaj po eni lastnosti bistveno razli-kovati od doslej poznanih sort, da mora biti pridelek stabilen in, seveda, da mo-rajo iz semena zrasti enake rastline. Sorta je veliko bolj prilagodljiva na razli~ne klimatske spremembe, manj rastlin propade, ~e je poletje premrzlo ali pretoplo, obi~ajno zahteva manj nege, pridelek pa je skoraj vedno samo povpre~en. Posebno za Slovence ve-lja, da bi morali uìvati ~im ve~ hrane iz rastlin doma~ih sort. te so namre~ ne samo prilagojene na{im klimatskim razmeram, ampak so tudi na{a telesa

prilagojena natan~no tistemu sestavu beljakovin, vitaminov, mineralov, ki ga imajo te sorte. Zato je na{e zdravje veli-ko manj ogroèno, ali obratno, najbolje se bomo po~utili, ~e bomo uìvali veli-ko zelenjave in sadja doma~ih sort. Da pridemo do semena sorte, je potrebno ve~letno delo tistih, ki sorto ustvarijo, tudi kasneje pa se to ne kon~a. Vsako leto je treba iz semenskega posevka od-straniti vse rastline, ki niso take, kot jih opredeljuje opis sorte. To moramo nare-diti pred cvetenjem, da ne bi njihov cve-tni prah opra{il dobrih rastlin. HibridSorte so torej posledica dolgoletne od-bire najbolj primernih rastlin v prvem obdobju, seveda pa tudi prav namer-nih kriànj izbranih star{ev in kasnej{e odbire v novej{i zgodovini `lahtnjenja rastlin. Kmalu pa so genetiki odkrili zanimiv fenomen pri rastlinah, da po-gosto dva slaba star{a dasta odli~nega potomca. Pri razmnoèvanju rastlin je treba zagotoviti genetsko stabilnost obeh star{ev. Zato je za pridobivanje takega hibrida najprej treba zagoto-viti, da imata oba star{a kar najbolj izena~en genetski material za ~im ve~ lastnosti. To pomeni, da je treba rastli-ne ve~ let samo opra{evati. Tako do-bimo star{evske linije. Pri tem je treba omeniti {e, da tako samo opra{evanje narava prepre~uje, zato so take rastli-ne obi~ajno dokaj slabe in ob~utljive. Ko pridobimo veliko linij, je treba med njimi poiskati uspe{ne kombinacije, to-rej take, ki dajo nadpovpre~no dobre potomce. Na pribli`no tiso~ kombinacij je obi~ajno ena, ki jo lahko preizkusijo za to, ali bo postala dober hibridi. S hi-bridi je torej è na za~etku precej dela. Seveda je po tem, ko je hibrid è pri-znan in se lahko prodaja, treba zagoto-viti, da ostanejo stabilne in vedno enake star{evske linije, naslednje leto, pa, tako je pri vrtninah, po ve~ini ro~no nana{ati cvetni prah o~etovskih linij na materin-ske linije, s katerih se pobere seme. Ta postopek se ponavlja vsako leto. Vsa ta dolgotrajna dela pa se poznajo pri ceni semena. Seme hibridov je obi~ajno pre-cej dra`je od semena sort. Za hibride na splo{no lahko re~emo, da potrebujejo veliko ve~ nege in vzdrèvanja. Obi~ajno potrebujejo ve~ gnojil, bolj natan~no namakanje. Po-tem je njihov pridelek predvsem ve~ji, obi~ajno tudi bolj izena~en, novej{i hi-bridi pa so pogosto tudi odpornej{i pro-

Najve~ genskih sprememb je pri koruzi. Foto: Stanko Grajfoner


ti posameznim boleznim in {kodljivcem. ê pa hibrida ne negujemo tako, pogo-steje propade, enako se zgodi, ~e se vre-menske razmere mo~no razlikujejo od tistih, ki so zna~ilne za posamezne ra-stlinske vrste. To se zgodi zato, ker je to genetsko skoraj povsem izena~ena sku-pina rastlin, ki se ne zmore hitro prilago-diti velikim spremembam. Na splo{no pa velja, da se pri zelenjadnicah za hi-bridno seme odlo~amo pri kumaricah in v zadnjih letih tudi pri paradi`niku, saj sorte pogosto sploh ne rodijo. Pet se-men hibridnih kumaric lahko da ve~ pri-delka kakor polna vre~ka semena sorte. Zelo pogosto imamo s hibridi opravka tudi pri okrasnem cvetju. Profesionalni pridelovalci, ki imajo mo`nost nama-kanja, polaganja folije ali celo sajenja v za{~itene prostore, pa se seveda ve-dno odlo~ajo za hibrid namesto sorte. Druga~na odlo~itev je smiselna samo, ~e tako od nas zahtevajo kupci, sorte so namre~ obi~ajno {e vedno okusnej{e, bolj po na{em okusu je tudi `lahtnjene vrtnine. Hibridno seme prepoznamo po kon~nici F1 za imenom sorte (na primer paradi`nik Arletta F1). Ponekod je uporabljena tudi kon~nica hy, predvsem v Avstriji najde-mo tak{en zapis, ali pa kon~nica mix (kumarice: Levina mix), vendar so ti za-pisi manj pogosti. Gensko spremenjeni organizmiTake rastline, ~eprav danes ne gre ve~ samo zanje, so krona ~lovekovega vme{avanja v naravne zakonitosti. ^lo-veku niso zado{~ale ve~ sorte pa namer-na kriànja in kasneje {e hibridizacija, èlel je ve~. @elel je plodove nad zemljo in gomolje pod njo, ~e spet za primer vzamemo paradi`nik. Ko je razvil dovolj natan~no strojno opremo, se je za~el vme{avati {e v dedne zapise ìvih bitij. Del~ek genetskega zapisa enega bitja je izrezal in ga s posebnimi postopki vnesel v drug dedni zapis. Iz tega se je razvilo ìvo bitje (rastlina, bakterija …) s tak{nimi lastnostmi, ki jih v nara-vi nikoli ne bi moglo imeti, saj v njego-vi vrsti ne obstajajo. Tako smo najprej dobili paradi`nik, ki ne dozori, danes najbolj poznamo take rastline, ki so od-porne proti tretiranju s totalnimi herbici-di, rastline, odporne proti {kodljivcem, rastline z vitamini, ki niso zna~ilni za njihove vrste, in podobno. Mo`nosti so neskon~ne. Zdaj se je treba vpra{ati, kaj je potem tu narobe, zakaj mnogi tako nasprotu-

jejo tem rastlinam. Njihove prednosti so la`ja pridelava, saj ni treba ve~ veliko razmi{ljati, kako uporabiti pesticide, ni teàv s {kodljivci, pridelki so bolj stabil-ni. Celo bolj zdravi so, ~e lahko naredi-mo tako, da so jim dodane take snovi. Prva teàva je, da je tak postopek ne-povraten. Ko se nekaj iz laboratorija sprosti v naravo, ta poskrbi, da tega ne moremo ve~ zapreti v steklenico. V naravi se bodo take rastline èlele razmnoèvati, ker imajo prednost pred naravnimi rastlinami, a pri tem se lahko zaplete. Kriàle se bodo tudi s sorodni-mi, nespremenjenimi rastlinami. Tako totalni herbicidi (mimogrede ime totalni ni kar tako, saj po`gejo vse zeleno in ìvo) ne bodo ve~ re{itev za vse plevele. Ampak to je {e najmanj{a teàva.Druga teàva je, da so kmalu ugotovi-li, da tako spremenjena hrana zelo po-gosto, veliko bolj kakor naravne sorte, povzro~a alergije. Danes so è tako obi~ajne, da se nih~e ve~ ne vpra{a, od kod prihajajo. Mogo~e je eden od vzrokov za alergije prav gensko spre-menjena hrana. Tudi v na{i prehrani je zelo veliko GSO. V svetu je è nad 60 odstotkov gensko spremenjene soje, ne-kaj manj koruze, ti rastlini pa sta postali sestavni del skoraj vse na{e prehrane. Ni mesnega izdelka brez soje, najde-mo jo celo v ~okoladi. Da ne govorimo o tem, koliko je takih rastlin v krmi za ìvali, posredno iz nje pa pride vse sku-paj tudi v na{o hrano. Izognemo se jim lahko samo s hrano, ki jo pridelamo sami, z uìvanjem ekolo{ko ali integri-rano pridelanih rastlin in ekolo{kih ìvil, tudi mesa. Ker so danes take rastline veliko bolj nadzorovane, kar zadeva povzro~anje alergij, nekateri menijo, da to ni ve~ problemati~no. Mene pa za-nima, koliko so te rastline preizku{ene tudi z vidika povzro~anja teàv, aler-gij in sprememb pri ostalih prebivalcih v naravi: ~ebelah, ki se pasejo na njih, drugih koristnih insektih, ne nazadnje tudi ve~jih ìvalih. Vem, rekli boste, saj {kodijo samo, ~e uìvajo kmetijske pridelke, pa ni tako enostavno. Nobe-no ìvo bitje v naravi ni brez pomena, nepotrebno. ê uni~imo eno ìvalsko ali rastlinsko vrsto, se za~nejo teàve kopi~iti. Danes se sre~ujemo s {tevil-nimi ekolo{kimi katastrofami, ki so vse posledice na{ega vme{avanja v naravne zakonitosti. Najhuj{e vme{avanje pa je prav gotovo vme{avanja v dednost, in to GSO so.

Naslednji pomislek je, da nam bo kma-lu odvzeta izbira gensko spremenjena hrana da ali ne. Ko bodo take rastline v mnoì~ni pridelavi, se bodo kriàle z doma~imi sortami in njihovimi divjimi sorodnicami, saj imajo dolo~eno pred-nost pred njimi. Tako bodo v naravi, kakor na njivah in vrtovih kmalu samo {e gensko spremenjene rastline. êtudi bomo ugotovili, da ne vplivajo ugodno na ostale prebivalce v naravi, se jih ne bomo mogli znebiti. Ponavljam, ne go-vorim samo o gensko spremenjenih rastlinah, v komercialni uporabi obsta-jajo tudi gensko spremenjene bakteri-je in drugi organizmi. Hrane brez GSO ne bo, izbirati pa ne bomo mogli. Ker je za ekolo{ko pridelovanje pa tudi za druge okoljske programe v kmetijstvu natan~no in strogo prepovedana upora-ba gensko spremenjenih rastlin, na tako majhni in naseljeni celini, kot je Evropa, tako pridelovanje ne bo ve~ mogo~e. To-rej ne bomo mogli ve~ izbrati in re~i, ne èlimo take hrane. Zadnji, zame prav gotovo najpomembnej{i pomislek pa je: la-stnice gensko spremenjenih sort so kemi~ne multinacionalke, prav tiste, ki izdelujejo in prodajajo tudi {kropiva in zdravila. Zanje je narava po eni strani brez pomena, po drugi pa se tako reko~ veselijo slab{ega zdravja ~love{tva, saj s tem prodajo ve~ zdravil. Pesticidi, pro-ti katerim so rastline odporne, so njihov proizvod. Ko bomo dovolili mnoì~no pridelavo gensko spremenjenih rastlin, seveda nih~e ve~ ne bo hotel pridelova-ti starih, doma~ih sort. vsi bomo èleli samo gensko spremenjeno seme. Ker je lastnina takega semena za{~itena, bodo te firme dobile oblast nad ~love{tvom, saj veste, da brez soje in koruze ni ve~ ~love{ke prehrane. Popolne oblasti nad hrano ne bi smel imeti nih~e, {e najmanj pa pe{~ica ljudi, ki vodi take multinacio-nalke. @e danes vidimo, kaj se dogaja po svetu zato, ker ima le nekaj dràv nafto, kaj {ele se bo zgodilo, ~e bo pe{~ica lju-di nadzorovala pridelavo hrane. Zato moramo vsi, ki nam za ta planet {e ni vseeno, re~i ne GSO, morali pa bi boj-kotirati hrano, da bi tudi v Sloveniji bila ozna~ena, da vsebuje take sestavine. @al nadzora nad takimi oznakami {e ne izvajajo tako dosledno kot nadzor nad doma~imi kmetovalci pri drugih, pogo-sto veliko manj pomembnih re~eh.

Mi{a PU[ENJAK


KME^KA TR@NICA DUPLEK VABI!Potro{niki se danes vedno bolj za-vedamo pomena zdrave prehrane. Prednost na{e Kme~ke tr`nice Duplek je v tem, da pridelovalce poznamo - zato jim la`je zaupa-mo. Oba, tako prodajalec kot kupec prihranita na ~asu in stro{kih, ~e si pridelke izmenjata na tr`nici v Duple-ku in ne nekje v mestu. Na tr`nici ni prekup~evanja, kar je velika prednost! Tr`nica se je prijela, sobota je postal na{ dan, dan mo`nih na-kupov v doma~em kraju. Tr`nica je del na{e realnosti in postaja vedno bolj doma~a, duple{ka! Ve~ja obiskanost s strani kup-cev bo privabila tudi ve~ ponud-be - prodajalcev in obratno. Ve~ ponudbe pomeni ve~jo izbiro in dostopnej{e cene. Ob leto{njem ob~inskem praznovanju smo organizirali zanimivo predavanje o »Gensko spremenjenih organizmih v pridelavi rastlin in na{i prehrani«. Povzetek predavanja, ki ga je naredila avtorica za na{e Novice je nadvse zani-miv. V zimskem ~asu na~rtujemo nova predavanja . Teme pa bodo : »Pridelo-

vanje zelenjave na vrtu brez kemije« in »Balkonsko cvetje« Predavala bo znana strokovnjakinja na tem podro~ju gospa Mi{a Pu{enjak, univ. dipl. in`. kmetijstva s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor - spe-cialistka za zelenjadarstvo, okrasne rastline in sonaravno (ekolo{ko) kme-tovanje. Kot zadnji~ bo z veseljem od-govarjala tudi na va{a vpra{anja glede

pridelave vrtnin in drugo. To~en ~as predavanja bo objavljen naknadno. Predavanja bodo zanimiva, zato è se-daj vabljeni v ~im ve~jem {tevilu.

Tr`nico èlimo preseliti na ustreznej{o lokacijo – predvsem na vidno mesto, dostopno in bolj varno za promet. V fazi je priprava zemlji{~a za tr`nico. Potrebna so finan~na sredstva.

Franc FRAS

Sveè s kmetij ob~ine Duplek- ko vemo, kaj kupujemo. Foto: Franc Fras

DRU@BENE DEJAVNOSTIPRIREDITEV ZA NAJMLAJ[E OB DUPLE[KEM TEDNU V nedeljo, 6. julija 2008, je bila ob zaklju~ku ob~inskega praznika Duple{kega tedna v dvorani Doma kul-

ture v Dvorjanah gledali{ka predstava za najmlaj{e z naslovom Gospod Pepi in ~rvi~ek Artur. Predstavo Barbre Lingren je izvedlo Gledali{~e za otroke in mlade Ljubljana. Ta vro~i poletni dan je najmlaj{im po-pestrila ljubka zgodbica o starej{em moàku, gospodu Pepiju, in ~rvi~ku Arturju, ki sta kljub teàvam in med-

sebojnim razlikam stkala prijateljstvo. Pou~no zgodbo je otrokom zaigral akademski igralec Iztok Vali~.

Milena ROPO[A

DRU@INI GOLE BO POMAGALA TUDI OBÎNAV avgustu smo v ob~inskem ura-du prejeli pro{njo Ivana Goleta iz Ciglenc za pomo~ pri re{evanju stanovanjskega problema njegove {est~lanske druìne, ki jo je 15. 7.

2008 naslovil na ~asopis Sloven-ske novice.Ker stanovanjsko vpra{anje te druìne v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek è dalj ~asa spremljamo, smo bili presene~eni, da se za re{evanje svo-jega stanovanjskega vpra{anja ponov-no obra~a na Slovenske novice. To je v letu 2006 è storil. V letu 2006 je ob~ina z razpisom oddajala 9 nepro-fitnih stanovanj. Tudi druìni Gole

smo ponudili mo`nost pridobitve ne-profitnega stanovanja v najem, vendar se za to ni odlo~ila. Sporo~ili so nam, da èlijo ostati v hi{i, kjer ìvijo, v Ciglencah 46. Ob~ina Duplek je tudi pred letom 2006 objavila dva razpisa za dodelitev stanovanj, in sicer v letih 1999 in 2000, ko je bilo vsaki~ na vo-ljo eno stanovanje, vendar se druìna Gole oziroma Ivan Gole na razpis nikoli nista prijavila.


Ne glede na to je ùpan Janez Ribi~ takoj po prejemu omenjenega pisma, naslovljenega na Slovenske novice, ki ga je Ob~ina Duplek prejela v ve-dnost 11. 8. 2008, naloìl strokov-ni slu`bi, da preu~i vse mo`nosti za pomo~ tej druìni. Osebno se je zavzel za takoj{njo pomo~ pri pridobitvi na-domestnega stanovanja pri Javnem medob~inskem stanovanjskem skla-du Maribor, katerega soustanovitelji-ca je tudi Ob~ina Duplek. S posebnim

priporo~ilom Centra za socialno delo Maribor bi bilo druìni mo`no zagoto-viti za~asno nadomestno stanovanje v najem na obmo~ju ob~ine Duplek.Ker iz pro{nje Ivana Goleta nismo mo-gli razbrati, kak{no vrsto pomo~i po-trebuje druìna Gole, smo ga povabili, da se oglasi na Ob~ini Duplek, da se dogovorimo o mo`nostih za re{itev stanovanjskega problema njegove druìne .ê èli druìna ostati na lokaciji, kjer

ìvi, in potrebuje pomo~ pri raz{iritvi stanovanjskih prostorov oziroma njihovi sanaciji, bo Ob~ina Duplek v okviru sredstev, namenjenih za po-sebno socialno problematiko, po-magala druìni pri sanaciji oziroma raz{iritvi stanovanjskih prostorov. Pred tem pa je vsekakor treba urediti lastni{tvo za omenjene nepremi~nine v Ciglencah 46.

Milena ROPO[A

ZANIMIV PROJEKT NOVEGA VRTCA V ZG. DUPLEKUZa novi vrtec v Zg. Dupleku so bili v avgustu 2008 izdelani projekti za gra-dnjo. Vrtec ima sodobno zasnovo in arhitekturo. Zasnova z oblikovanjem povzema zna~ilnosti tipologije paviljo-nov, grajenih v naravnem okolju in i{~e zglede v plavajo~ih pristanih oziroma

Skica zunanje podobe vrtca v Zgornjem Dupleku. Posebnost arhitekture je igralni vrt na strehi. S tem se raz{iri sicer omeje-ni prostor za igri{~e, igralnim povr{inam pa daje nove dimen-zije v smislu nove izku{nje glede uporabe prostora.

Skica notranjosti.

@E MALO BLI@E DOMU STAREJ[IH OBÂNOVPred nekaj meseci smo v Novicah obja-vili ob{iren prispevek o gradnji doma starej{ih ob~anov v Sp. Dupleku. V tem ~asu je bil izdelan podroben prostorski na~rt, ki je bil tudi sprejet v ob~inskem svetu. Opravljeni so bili razgovori z

lastniki zemlji{~, na katerih bo dom starej{ih ob~anov zgrajen. Z nekate-rimi predvidoma bo mogo~e dose~i dogovor o prodaji in ceni, ki je za ta prostor primerna, nekateri posamezni-ki pa z zahtevami po nerealno visokem pla~ilu zavirajo nadaljnje aktivnosti za gradnjo.Investitor vsekakor lahko pri~ne gradi-ti dom starej{ih ob~anov na zemlji{~ih, ki jih je mo`no odkupiti po realni ceni.

S spremembo namembnosti teh ze-mlji{~ iz kmetijskih v gradbena je bila natan~no dolo~ena nadaljnja na-membnost izklju~no za dom starej{ih ob~anov. Za tista zemlji{~a, na katerih ta dom ne bo zgrajen, pa lahko ob~ina zahteva ponovno spremembo v kme-tijska zemlji{~a.

Milena ROPO[A

hi{ah na vodi, ki so zna~ilni za obvodni svet. Tudi z izborom gradiva za fasado in oblikovanjem fasade se nagovarja {ir{i krajinski prostor razli~no zaraslega obre~nega prostora Drave.V notranjosti objekta se glede na rabo oblikujeta dva lo~ena volumenska in funkcionalna sklopa, ki se poveèta s skupnim hodnikom. V veznem hodniku se vzpostavi aktivno dogajanje, prostor oìvi s prisotnostjo otrok.

Milena ROPO[A


ZAÊLO SE JE NOVO [OLSKO LETOZa~etek novega {olskega leta prina{a nekatere spremembe v osnovno{ol-skem izobraèvanju. Zakon o osnovni {oli po novem dolo~a, da {ola izvaja pouk dveh tujih jezikov kot obveznih predmetov. V {olskem letu 2011/12 bo postal drugi tuji je-

zik obvezni predmet za vse u~ence 7. razreda, do takrat pa bo potekalo uvajanje postopoma. V {olskem letu 2008/09 bosta dva tuja jezika kot obvezni predmet izvajalo 10 odstot-kov vseh {ol v Sloveniji (izbralo jih je ministrstvo za {olstvo in {port), v na-slednjih dveh {olskih letih pa vsaki~ nadaljnjih 30 odstotkov osnovnih {ol. Osnovna {ola Duplek in Osnovna {ola Korena v tem {olskem letu tega pro-

grama {e ne bosta izvajali.Novosti so tudi pri ocenjevanju znanja in napredovanju u~encev. Ob koncu po-uka {ola ve~ ne bo dolo~ala splo{nega uspeha u~encev, kar pomeni, da ne bo ve~ odli~njakov, prav dobrih u~encev in tako naprej, temve~ bodo ocenjeni le pri posameznih predmetih.

Milena ROPO[A

ZAKLJUÊK [OLSKEGA LETA V [OLI KORENAV torek, 24. junija 2008, ob 17. smo imeli v dvorani v Koreni prireditev ob zaklju~ku pouka v tem {olskem letu. Ker pa je bil predprazni~ni ve~er, smo se spomnili tudi na na{ slovenski pra-znik. Z nami je bil tudi gost Janez Ribi~, ùpan ob~ine Duplek. Deveto{olci so pred dokon~nim slo-vesom pripravili svojim naslednikom nekaj nalog, da bi dokazali, ~e si zasluìjo »klju~ modrosti«, ki je na {oli

è dolgoletna tradicija.O vsem, kar se dogaja na na{i {oli v Koreni, pa lahko spremljate na sple-

Za odli~ne {portne dose`ke je bila za [PORTNICO [OLE izbrana u~enka Manja Kropf iz 7. razreda, ki je tudi odli~na u~enka.

Franci KRAJNC iz 9. razreda pa je [PORTNIK [OLE.Obema ~estitke. Franciju pa veliko uspeha v srednji {oli.

FOTO: Metka Njivar

Osmo{olci so se potrudili in ~eprav so bile naloge dokaj trd oreh, so jim nazadnje deveto{olci le priznali, da bodo pravi nasledniki.

Razglasili pa smo tudi {portnico in {portnika {ole.

tni strani: www.o-korena.mb.edus.si (spletni Koren~ek) .

Na predprazni~ni ve~er nas je pozdravil in ̀ elel veliko lepih po~itni{kih dni Janez Ribi~, ̀ upan ob~ine Duplek. Nekaj misli pa je posvetil tudi pomenu slovenskega dràvnega praznika.


PRVENSTVO [OL IZ OKOLICE MARIBORA V ROKOMETUMLAJ[I DE^KI

V ponedeljek, 9. 6. 2008, je na O[ Rada Robi~a v Limbu{u potekalo prvenstvo {ol iz okolice Maribora v rokometu. Na prvenstvu so na{i de~ki (u~enci 6. in 7.

razreda) osvojili 3. mesto in si priigra-li pokal in kolajne.Tekmovale so: O[ Duplek, O[ Star{e, O[ Ra~e in O[ Korena.

Na{i u~enci prejemajo kolajne za osvojeno 3. mesto. Tekmovali so: Jure Simoni~, Alja` Kopi~, Valentin [erc,@an Vidovi~, Nik Kojc, Domen Vre~ko in vratar Rok Pintari~.

RAZSTAVA SLIK FRANCA EKARTA Tudi v preteklem {olskem letu smo na na{i {oli v Koreni gostili umetnika. Odprli smo razstavo slik doma~ina Franca Ekarta. Franc Ekart se je rodil 27. 12. 1942 v Mariboru. Sedaj ìvi v Spodnji Koreni, v ob~ini Duplek. Po bolezni je postal paraplegik. Je ~lan Dru{tva paraplegi-kov severne [tajerske. Kot soboslikarja ga, odkar pomni, vznemirja ustvarjalnost: rezbarstvo, slikanje v olju ali akrilu, izdelovanje grafike s suho iglo ali prena{anje po-dob z `ganjem na les. Vsak obiskova-lec, ki prestopi prag njegovega doma, je presene~en nad raznolikostjo njego-vega ustvarjanja. Ustvarjalna energija ga ène v vedno nova iskanja, ki jih uresni~uje skupaj z drugimi ~lani pri Likovni sekciji Zveze paraplegikov Slovenije. Razstavljal je è na vsaj dvajsetih skupinskih razsta-vah v okviru Zveze paraplegikov Slo-venije. Ko opazujemo njegova dela, se ne mo-remo otresti misli na podobe likovnih mojstrov, ki jih posku{a posnemati, da bi iz njihovih vizualnih sporo~il na{el tiste lepe, estetske podobe, ki mu bodo s svojo ve~plastnostjo in globi-no izrazile ve~. êprav je likovni jezik zgrajen iz ~rt, barv in ostalih prvin, ki jih analiziramo razumsko, je izraànje

Franc Ekart in ravnatelj Darko Rebernik. Foto: Metka Njivar

Foto: Metka Njivar

v likovnem jeziku pogosto oplemenite-no tudi s ~ustvenimi in duhovnimi se-stavinami. Podobno kot se ~lovek brez poznavanja jezika ne more nauìti du-hovnega sporo~ila, ki ga vsebuje ume-tnina.Tako se je v zadnjih petih letih, odkar se druì z drugimi slikarji, izoblikoval tudi sam kot slikar. Seveda pa ob svo-jem delu odpira svojo du{o tudi mno-gim novim izku{njam.Pri likovnem izobraèvanju mu poma-gata mentorja Rosso Cosevig in Joè Rotohar.

Metka NJIVAR


AKTIVNO PRE@IVLJANJE PROSTEGA ÂSAZa marsikoga izmed nas predsta-vlja prosti ~as pasiven po~itek, bodisi pred televizorjem ali v po-stelji. Mnogim mladim, {e poseb-no nadarjenim, pa kaj tak{nega ne pomeni izziva in zadovoljstva, zato so za Zoisove {tipendiste vsako leto organizirani poletni tabori. Cilj je spodbujanje nadar-jenosti, ustvarjalnosti, domi{ljije in navsezadnje tudi druènje. Naslov tabora, ki sem se ga letos av-gusta udeleìla v Ankaranu, je bil Ak-tiven vstop na trg delovne sile. Dopol-dan smo delali po skupinah (grafi~na, arhitekturna in delavnica naravoslov-ne fotografije), popoldan pa so za nas pripravili razna predavanja. Tako nam je Ksenija Benedetti, {efi-nja dràvnega protokola, predavala na temo Protokol kot komunikacija. Prav tako smo se posneli pri nastopa-nju (dve minuti predstavitve o sebi), nato pa smo posnetke pogledali in jih komentirali. To je bila za marsiko-

ga zelo te`ka naloga in hkrati dobra izku{nja.Naslednja dva dni smo imeli preda-vanji, ki ju je vodil doktor psihologi-je Aleksander Zadel. To je bil zame najbolj{i del, saj smo re{evali osebno-stni test. Kljub nedelji (predavanje je naneslo na ta dan) so bili rezultati è naslednji dan, tako da smo jih skupaj predelali. Bili smo osupli. Rezultati so bili to~ni, zato smo interpretacijo te-sta dobesedno poìrali od radovedno-sti. Zdi se mi zelo koristno, da dobro pozna{ samega sebe in lahko izkori-sti{ svoje potenciale in ne pusti{, da te {ibke to~ke odnesejo vstran. Zadnje predavanje smo preìveli z urednico znanstvenih publikacij Alenko Obid. Izvedeli smo, kako pride besedilo do objave ter teorijo preizkusili v pra-ksi. Med vsem tem smo na{li ~as {e za obisk Univerzitetnega inkubatorja Primorske, ki ga ve~ina ni poznala. To je prilo`nost, kako samo z idejo priti do podjetja, pri ~emer ti poma-gajo z brezpla~nimi prostori, nasveti, izobraèvanjem, promocijo…Dopoldneve sem preìvljala v dru`bi drugih {tudentov in mentorja Iztoka Geisterja, znanega ornitologa, nara-vovarstvenika, pesnika in pisatelja.

Na{a delavnica je bila najbolj razgi-bana, zanimiva in delovna. Zdruìli smo naravoslovje in fotografijo. Od-pravili smo se na [kocjanski zatok, strm Kra{ki rob, vro~e Se~oveljske soline in mokro strugo Dragonje. Re-zultat na{ega dela so ~udovite foto-grafije, na katerih so ìvali in rastline. Najte`je je bilo ujeti metulja in raka. Za oddih in nabiranje nove energije smo imeli ob popoldanskem po~itku organizirane razne {portne aktivnosti (potapljanje, lokostrelstvo, jadranje, plavanje …), zve~er pa kratka preda-vanja, igre, u~enje salse in drugega. Tudi hrane na àru ni manjkalo (mmm, {kampi) pa pala~ink in sadja vseh vrst. Ker smo ~ez dan na{li malo pro-stega ~asa, ki bi ga posvetili samo druènju, smo v ta namen vsak dan `rtvovali nekaj spanca. Tako smo pre-pevali ob igranju kitare, spoznavali drug drugega in se zabavali po {tu-dentsko. Upam, da naslednje leto to ponovimo.

Tina KRAMBERGER

Mladi raziskovalki.


[PORTDVE MEDALJI BO@A HIMELRAJHA NA VE-TERANSKEM EVROP-SKEM PRVENSTVU V ATLETIKI

Od 23. julija do 3. avgusta 2008 je v Ljubljani potekalo veteransko evropsko prvenstvo v atletiki. Tek-movanja se je udeleìlo 3693 {por-tnikov iz 50 evropskih dràv, med njimi je bilo rekordno {tevilo Slo-vencev – kar 224. Boù Himelrajhu bronasta za tek na 100 metrov in prav tak{no odli~je tudi v {tafeti 4 krat 100 metrov.Na{ sodelavec in sokrajan Boò Himel-rajh, ki zdruùje uspe{no vodenje svo-jega podjetja VIP Tehnika z aktivnim {portnim ̀ ivljenjem, je ̀ e v uvodu tek-movanja uspe{no nastopil v kraljevski

prav tako postavil nov dràvni rekord. Udeleìl se je tudi odprtega dràvnega prvenstva Avstrije, ker je nastopil v teku na 400 m, zmagal, izbolj{al dràvni re-kord na tej razdalji in dosegel enega bolj{ih rezultatov tega tekmovanja. Tako je Boò Himelrajh postavil letos ̀ e pet dràvnih rekordov, osvojil dve me-dalji na evropskem prvenstvu in sedem zlatih medalj na odprtih prvenstvih Slo-venije, Avstrije in Madàrske.Sedaj è te~ejo priprave na balkan-sko prvenstvo v Baru v ^rni gori, kjer se pri~akuje mo~na konkurenca iz 12 dràv, na odprto prvenstvo Hrva{ke in {e kak{en dràvni rekord. V letu 2009 pa je glavni cilj svetovno prvenstvo v Sydneyju, od koder bi bilo lepo prav tako prinesti kak{no meda-ljo. Boù èlimo pri dosegu tega cilja veliko sre~e in ~im manj po{kodb.

Kolektiv podjetja VIP Tehnika Zg. Duplek

disciplini kraljice {porta – v teku na 100 m. Pre-ko kvalifikacij in polfinala se je uvrstil v finale, kjer je izredno presenetil in osvojil bronasto medaljo, pri tem pa s ~asom 11,91 krepko izbolj{al dràvni rekord v tej disciplini. V teku na 100 m je tek-movalo blizu 60 atletov, pred tekmovanjem pa je imel Boò prijavljen 12. rezultat. Drugi~ je nastopil na 200 m. Med 65 tekmovalci je imel prijavljen 23. rezultat, vendar se je s hrabrimi teki prebil skozi kvalifi-kacije in polfinale v finale in na koncu osvojil 7. mesto.Pri tem je z rezultatom 23,94 krepko izbolj{al tudi ta dràvni rekord. Zadnji dan tekmovanja je nastopil {e v slovenski {tafeti 4 x 100 m. Kot zadnji teka~ je ciljno ~rto pre~kal tretji in si tako pritekel {e eno bronasto medaljo. Da priprave na to evropsko prvenstvo potekajo dobro, so kazali rezultati è v zimski sezoni in za~etku leto{nje poletne sezone. Tako je Boò pozimi postal slovenski dràvni prvak na 60 m z odli~nim rezultatom 7,80, dosegel je dve zmagi na odprtem dràvnem pr-venstvu Madàrske na 60 in 200 m, pri tem pa postavil nov dràvni rekord na 200 m v dvorani. V poletni sezoni je osvojil tri naslove slo-venskega dràvnega prvaka, in sicer na 100 in 200 m ter v troskoku, v katerem je

REKORDNO [TEVILO KLUBOV IN TEKMO-VALCEV NA 8. POKA-LU OBÎNE DUPLEK V JUDUNa 8. pokalu ob~ine Duplek v judu je nastopilo kar 248 tekmovalk in tekmovalcev Pokal za skupno zmago je letos ostal doma, saj so tekmovalci Judo kluba Duplek osvojili najve~ medalj.

Leto{njega pokala ob~ine Duplek v judu se je zaradi ugodnej{ega termina udeleìlo rekordno {tevilo klubov in tekmovalcev. Nastopilo je kar 248 tekmovalk in tek-movalcev 33 klubov iz Hrva{ke, Avstrije, Madàrske, ê{ke in Slovenije. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa SZK Budapest iz Madàrske, tretja pa je bila ekipa Judo Creativ Graz iz Avstrije. V posami~ni konkurenci so najbolj zani-mivi boji potekali v kategoriji do 66 kg pri kadetih in v kategoriji do 57 kg pri kade-tinjah in na veliko veselje vseh prisotnih doma~ih navija~ev sta Tadej Mulec in Jasna [kofi~ prikazala odli~ne borbe,

premagala vse nasprotnike in osvojila 1. mesti. Pri kadetinjah se je z zmago v ka-tegoriji do 52 kg izkazala {e Sandra Ti-jani~, prav tako ~lanica kluba iz Dupleka. Pri starej{ih deklicah je doma~inom pri-nesla zmago Nicole Ben~i~ v kategoriji do 57 kg, pri mlaj{ih deklicah do 13 let je zmagala Ljudmila Mer~nik, in sicer v kategoriji do 25 kg. Doma~a junaka med mlaj{imi de~ki do 13 let pa sta z zmagami postala Alja` êh v kategori-ji do 42 kg in @iga Lesjak v kategoriji do 46 kg, medtem ko @an Beber v ka-tegoriji nad 60 kg ni imel nasprotnika. Od duple{kih tekmovalcev so medalje na

Boò Himelrajh je prejel bronasto medaljo v teku na 100 metrov.


turnirju osvojili {e Bla` [kof v kategoriji do 30 kg, Gregor Kocmut v kategori-ji do 42 kg in @an Peklar v kategori-ji do 46 kg za doseèna 2. mesta med mlaj{imi de~ki do 13 let. Med mlaj{imi deklicami do 13 let je 2. mesto v kate-goriji do 25 kg osvojila Lana Kropf. Bronaste medalje pa so osvojili Tajda Senekovi~ in Sara Mi{i~ v kategoriji do 25 kg, Doroteja Kurnik v kategoriji do 40 kg, vse tri pri mlaj{ih deklicah, ter Toni Ben~i~ v kategoriji do 42 kg pri cicibanih do 11 let.

Kar pet tekmovalcev JK Duplek z normo za nastop na mladinskem evropskem in svetovnem prven-stvu Junija, julija in avgusta so mladinci lovili norme za nastop na leto{njem mladin-skem evropskem prvenstvu, ki bo od 12. do 14. septembra v Var{avi na Poljskem, in za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 23. do 25. oktobra v Bangkoku na Tajskem. Norme je z odli~nimi nastopi na mladinskih A-turnir-jih izpolnilo kar pet mladincev duple{kega kluba, in sicer Kristina Vr{i~ v katego-riji do 44 in 48 kg, Tajda Keti{ v kate-goriji do 57 kg, Nina Milo{evi} v kate-goriji do 63 kg, Tadej êh v kategoriji do 73 kg in Uro{ Tajhman v kategoriji do 81 kg. Kristina je tako na mladinskih A-turnirjih Evropske judo unije osvojila dve prvi mesti (Praga in Berlin), eno dru-go mesto (Lipnica) in tretje mesto (Paks), kar jo uvr{~a v o`ji krog kandidatk za medalje na obeh glavnih tekmah sezone za mladinke. Tadej je osvojil drugo me-sto v Lipnici in tretje v Paksu. V Lipnici je premagal celo trikratnega evropskega prvaka Rusa Machina. Nina je osvojila v Paksu drugo mesto, v Paksu pa sta bila uspe{na s tretjimi mesti {e Tajda in Uro{.

Seveda so se omenjeni tekmovalci redno uvr{~ali na turnirjih, kjer niso osvajali medalj, med prvih sedem, torej na me-sta, ki se to~kujejo za norme. Tako bodo na EP potovali Kristina Vr{i~, Tajda Keti{ in Tadej ̂ eh. Na SP pa po-tujejo Kristina Vr{i~, Nina Milo{evi}, Tadej êh in Uro{ Tajhman. V kate-gorijah do 63, 57 in 81 kg imata izpol-njene norme po dva tekmovalca (poleg na{ih {e iz drugih klubov) in bodo nasto-pili vsak samo na eni tekmi.

Tretje mesto Manje Kropf na sve-tovnem pokalu za tekmovalke do 15 letKljub kraj{emu zati{ju pri tekmah mlaj{ih skupin so tudi mlaj{i tekmovalci dosegli nekaj lepih rezultatov. Najbolj odmeven je vsekakor uspeh Manje Kropf, ki je svetovnem pokalu tekmovalcev do 15 let v Gyoru na Madàrskem osvojila tretje mesto v kategoriji do 48 kg. V Budimpe{ti pa so konec avgusta na turnirju Rakosvidek Kupa prva mesta osvojili Tadej Mulec pri kadetih, Manja Kropf pri starej{ih deklicah in @iga Lesjak pri mlaj{ih de~kih. Alja` êh in Gregor Kocmut pa sta osvojila drugi mesti pri mlaj{ih de~kih.

Priprave, priprave, priprave V mesecih od zadnjega javljanja smo se udeleìli tudi {tevilnih priprav. @e v juniju smo se udeleìli priprav v Lipni-ci v Avstriji, ki so bile organizirane po A-turnirju. V juliju smo nato ostali na pri-pravah v Paksu na Madàrskem. Nato so vsi tekmovalci, tudi najmlaj{i, v za~etku avgusta trenirali v Izoli, poletne priprave pa smo zaklju~ili z desetdnevnimi trenin-gi na Rogli. Vsi se namre~ zavedamo, da bomo samo s trdim delom obdràli reno-me, ki ga uìvajo na{ klub in tekmovalci

ne samo v Sloveniji, temve~ tudi v tujini. Poleg omenjenih prvenstev mladincev ~akajo na{e tekmovalce v jesenskem delu {e preostale tekme slovenskega pokala 2008 in seveda tudi nastopi v I. slovenski judo ligi, kjer bi radi ubranili visoko tretje mesto iz lanskega leta.[ola juda za za~etnikeKot vsako leto tudi letos prirejamo {olo juda za za~etnike. Za zdaj samo na O[ Duplek, kjer se lahko vpi{ejo vsi, ki èli-jo postati na{i ~lani, in to vsak torek od 17.30 do 19.00 in vsak petek od 16.30 do 18.00 v telovadnici {ole. [ola juda za za~etnike je namenjena predvsem osnovno{olcem, medtem ko se starej{i lahko vpi{ejo na treningih starej{ih tek-movalcev vsak dan od 19.00 do 21.00 v domu krajanov (»Baraki«). Na obeh podru`ni~nih {olah in na O[ Korena pa bo tudi letos organizirana vadba juda v sklopu Male {ole juda Maribor, ki pa je namenjena samo u~encem od 1. do 4. razreda.

Milan DANKO

Tadej ̂ eh – 3. mesto v kategoriji do 73 kg v Paksu Kristina Vr{i~ – 1. mesto v kategoriji do 48 kg v Pragi

Na{i najmanj{i na doma~i tekmi


@ENSKA REKREA-CIJA V KORENI JE PRAZNOVALA 10-LETNICOGospe in gospodi~ne, vklju~ene v @ensko rekreacijo Korena, prazno-vale desetletnico svoje razgibane dejavnosti.Smo skupina 30 èna in deklet, ki è od leta 1998 od oktobra do junija – v ~asu{olskega pouka - vsako sredo od 19.30 do 21.00 zasedemo telovadnico Osnov-ne {ole Korena.V telovadnici delamo razli~ne razgibal-ne vaje. Vodi nas na{a prizadevna Zalika êh, ob njeni odsotnosti pa [tefka Lju-bojevi~. Skupino prete`no sestavljamo telovadke zrelej{ih let, razli~nih pokli-cev, pridruìjo pa se nam tudi dekleta,

ki {e {tudirajo. Vaje delamo vsaka po svojih zmo`nostih, saj se zavedamo, da s pravilno izvedenimi vajami koristi-mo same sebi in tako pripomoremo k bolj{emu zdravju. Organiziramo si druàbna sre~anja. Vsa-ko leto se ob zaklju~ku telovadne sezo-ne odpravimo na enodnevno potepanje z odkrivanjem lepot na{e Slovenije.Letos spomladi smo od na{ega sponzor-ja, Avtoprevozni{tva Dvor{ak, dobile majice, ki jih z veseljem nosimo.

Praznovanje leto{nje okrogle obletnice je bilo nekaj posebnega. Obujale smo spomine na na{a druènja, ko je Zalika êh opisala na{e desetletno delovanje. Podelila je diplome vsem, ki è od sa-mega za~etka vztrajajo v na{i skupini. To so: Sonja Bergles, Joìca Bezjak, Klav-dija êh, Mira Gori~an, Irena Kranvogel, Antonija Rojs, Brigita Rojs in Lidija Za-

vadlal.Diplomo in zahvalo za vodenje smo po-delile Zaliki ̂ eh, za nadome{~anje vode-nja pa [tefki Ljubojevi~.Zahvalo za natan~no finan~no poslo-vanje je prejela blagajni~arka Tatjana Grajfoner.Za skrb in pozornost smo telovadke Za-liki, [tefki in Tatjani podarile roè.Po pogostitvi s torticami pa tudi drugi-mi dobrotami, ki smo jih pripravile telo-vadke same, smo kramljale {e pozno v no~ in s tem zaklju~ile telovadno sezono 2007/2008. Sklenile smo, da se bomo, ~e nam bo ~as dopu{~al, tudi med po~itnicami odpravile na ve~ kilometrov dolg sprehod po na{i ob~ini. Sedaj se è veselimo na{ih ponovnih snidenj, v upanju, da se jeseni zdrave vrnemo v telovadnico.

Milka KOLARI^

JOGA TUDI V DUPLEKUZ redno vadbo joge postanemo gib~ni, lep{i, bolj usklajeni. Pove~a se na{a odpornost proti stresu in vsakdanjim pritiskom.Za vadbo potrebujete podlogo (ar-mafleks), deko, po èlji blazinico za pod zadnjico. Vadili bomo bosi ali v nogavicah. Oblecite se ve~plastno (kratki rokavi, dolgi rokavi, {por-tno obla~ilo).Barbara Glonar: «V ìvljenju mi veliko pomenijo dobro psihi~no in fizi~no ravno-vesje, pozitivno mi{ljenje, obvladovanje v stresnih situacijah in zdrava prehrana. Dandanes je mogo~e zelo veliko sli{ati in prebrati o vadbi joge, ki nam pomaga pri premagovanju ovir. Zato se mi je po-rodila ideja, da bi tudi na{im ob~anom in ob~ankam posku{ala pribliàti jogo. Na spletu sem dobila informacijo, da je gospa Zdenka Bratec in{truktorica joge, pri ~emer nam je pripravljena s svojim {irokim znanjem predstaviti jogo kot del na{ega vsakdanjika. Skupaj sva nato na{li re{itev in vam ponujava, da z nama spoznate jogo. Te~aje bo vodila Zdenka Bratec, ki za-dnjih {est let profesionalno pou~uje jogo.Izobraèvala se je na raznih te~ajih po svetu in doma, je certificirana u~iteljica joge z veliko izku{njami, sama praktici-ra jogo è skoraj 30 let. Ve~ o u~iteljici

najdete na spletu: www.jogaklub.com.«

Zdenka Bratec: »Joga je {iroko podro~je raznih tehnik in znanj za zdravje in sre~o, ki deluje è tiso~letja. Iz obse`nega znanja je mogo~e izbra-ti primerne vaje za vsakogar, ne glede na starost, obmo~je bivanja, filozofijo. Joga je odprta, nikomur ni~ ne vsiljuje, zato je postala na zahodu prav tako po-pularna kot na vzhodu. U~i nas, kako s telesnimi poloàji postanemo zdravi in gib~ni, kako se z dihalnimi vajami na-polnimo z energijo, kako se sprostimo, kako izpraznimo glavo nepotrebnih mi-sli, kako se bolj zdravo prehranjujemo. U~i nas, da lahko spremenimo le sebe. Ko veliko ljudi za~ne ceniti mir, strpnost in naravo, samodejno postane vse okoli nas bolj{e.Kak{na je vadba joge? ê imamo zdra-vstvene probleme in nismo dovolj se-znanjeni s svojim stanjem, se najprej posvetujemo z zdravnikom, ali je vadba za nas primerna. Vpra{amo, ali se mora-mo izogibati kak{nim gibom in vajam. Zdravnik verjetno ne bo poznal vaj pri jogi, lahko pa nam pove, na kaj mora-mo paziti pri telovadbi. Med vadbo de-lamo le tiste vaje, ki so za nas varne. Ohranimo zdravo mero razuma in nismo niti preve~ pogum, niti preve~ pla{ni. Izku{en/-a u~itelj/-ica joge sproti prila-godi vadbo sposobnostim skupine. ê imamo “slab dan”, delamo manj telesnih vaj in se prepustimo spro{~anju, dihal-nim vajam.

Zakaj vadimo jogo? Ker èlimo ohraniti gib~nost, mladostnost, spomin, dobro voljo, zdravje. Ker èlimo ìveti polno in kvalitetno. @elimo dobro spati, imeti dobro prebavo, ohraniti dobro presojo, fizi~no in psihi~no ravnovesje. Joga nam pomaga, da se telesno bolje po~utimo in se hkrati zlahka soo~imo z ìvljenj-skimi prilo`nostmi, ker z redno vadbo okrepimo svoj ìv~ni sistem. Ve~ina asan – telesnih vaj deluje na hrbtenico in mo`gane. V hrbtenici je hrbtenja~a. Hrbtenja~a in mo`gani so povezani s celotnim ìv~nim sistemom v na{em te-lesu. Poleg ìvcev nam joga uravnove{a delovanje endokrinih `lez, kar vpliva na na{e razpoloènje, na presnovo, na pove~anje odpornosti.Na{a vadba v Dupleku bo sestavljena iz asan – poloàjev, vaj, ki na za~etku ne bodo te`ke in jih bom prilagajala skupini; iz pranajame – dihalnih vaj, iz spro{~anja, meditacije (~e kdo ne èli meditirati, lahko med meditacijo po~iva). Pogovorili se bomo o konkretnih proble-mih sodobnega ~loveka in kako si lahko pomagamo z jogo. Pogovorili se bomo o zdravi prehrani na splo{no in o jogijski prehrani.«V Dupleku bo te~aj joge organiziran en-krat mese~no ob sobotah dopoldan. Prvi~ bomo vadili 11. oktobra od 9.00 do 11.30 v dvorani v Spodnjem Dupleku.Prijavite se pri Barbari Glonar na e-naslov [email protected] ali po telefonu 031 814 503.

Barbara GLONAR


IZ DEJAVNOSTI DRU[TEV ZLATI ZMAJ ZA ANSAMBEL GOLTE IZ MOZIRJAVurberk 2008, 17. festival naro-dno-zabavne glasbe je v soboto, 21. junija, na romanti~no grajsko dvori{~e s pre~udovitim razgle-dom na Dravsko polje, Maribor in Pohorje pritegnil ve~ kot 1200 gledalcev z vseh koncev Slovenije, 14 ansamblov pa se je potegova-lo za presti`ne nagrade. Prvo na-grado za izvedbo in za najbolj{e ve~glasno petje po mnenju stro-kovne komisije je dobil ansambel Vrt iz Oplotnice.Grajsko dvori{~e na Vurberku je ponov-no oìvelo, ko se je na odru predstavi-lo 14 ansamblov in 28 novih skladb. Med skupinami je bilo nekaj novih, ne-kaj pa smo jih na Vurberku è vajeni. Ansambli so se potegovali za nagra-de ob~instva – zlatega, srebrnega in bronastega zmaja - in strokovne ìrije za izvedbo in besedilo, za najbolj{e ve~glasno petje in najbolj{o melodijo po mnenju ìrije radijskih postaj. Pri-reditev sta povezovala vsem è dobro znana Ida Ba{ in Janez Toplak.Medtem, ko je prvo nagrado za izved-bo in za najbolj{e ve~glasno petje po mnenju strokovne komisije dobil an-

sambel Vrt iz Oplotnice, je prvo nagra-do ob~instva – zlatega zmaja prejel ansambel Golte iz Mozirja.Pred za~etkom festivala je nastopil naro-dno-zabavni ansambel iz Avstrije, druìna Shitter iz Mauterndorfa – Lungau. Tudi letos je bilo organizator festivala Turisti~no dru{tvo Vurberk v sodelova-nju z glasbeno agencijo Gerìna Video-ton Maribor, RTV Slovenija regionalnim centrom Maribor, ZKP RTV Slovenija in dnevnikom Slovenske Novice. Festival je poèl tudi veliko medij-sko pozornost, saj so ga neposredno

prena{ali: Televizija Maribor in Radio Maribor; televizija Slovenije pa je po-snetek festivala predvajala na prvem programu v dveh delih (v petek, 11. in 18. julija, ob 20. uri).Na dan festivala je pri ZKP RTV Slo-venija iz{la festivalska zgo{~enka s 14 novimi festivalskimi skladbami. Turisti~no dru{tvo Vurberk je napolnilo 300 steklenic izbranega vina z Vurber-ka in jih okrasilo z zanimivo etiketo, na kateri je Rutarjeva harmonika.Generalni pokrovitelj festivala je bila Zavarovalnica Maribor, d.d., pokrovi-telj pa Po{tna banka Slovenije, d.d., Ban~na skupina Nove KBM; ~astno po-kroviteljstvo je tudi tokrat prevzela Ob~ina Duplek, pokrovitelj festivalske zgo{~enke pa je ponovno bila Original harmonika Rutar.Letos se je prijavilo 25 ansamblov. Komisija organizatorja festivala je na podlagi prejetih prijav in izbora v Pod-nanosu sprejela 14 ansamblov, ki so se predstavili s po dvema novima sklad-bama.

Na 17. festivalu VURBERK 2008 so bile podeljene naslednje nagrade:Izvedbo in skladbe je ocenjevala stro-kovna komisija - za izvedbo (ansamblu): 1. nagrada in plaketa – Ansambel Vrt iz Oplotnice 2. nagrada: plaketa– Ansambel Novi spomini iz Novega mesta

Ansambel Golte iz Mozirja, Zlati zmaj - 1. nagrada ob~instva Foto: Sa{o Bizjak

Ansambel Vrt iz Oplotnice, prva nagrada strokovne ̀ irije za izvedbo in nagrada radijskih postaj Slovenije za najbolj{o skladbo. Foto: Sa{o Bizjak


3. nagrada: plaketa – Ansambel Golte iz Mozirja- za najbolj{o ve~glasno vokalno izved-bo: plaketa Joèta [ifrarja (ansambel lahko to nagrado prejme samo enkrat) – Ansambel Vrt iz Oplotnice- za besedilo (avtorju): 1. nagrada: denarna nagrada in pla-keta – Fanika Poèg za besedilo Zadnji ajdov snop v izvedbi ansambla Sijaj 2. nagrada plaketa – Majda Reber-nik za besedilo Hvala ti, o~e v izvedbi ansambla Naveza 3. nagrada: plaketa – Matja` Vrh za besedilo Drugemu si se predala v iz-vedbi ansambla Gorski cvet

Komisija glasbenih urednikov in redak-torjev slovenskih radijskih postaj pod vodstvom Milana Jeà z radia Nova iz

Ajdov{~ine, je izbrala skladbo Klopo-tec, za katero je glasbo in tekst napisal Tine Lesjak, izvedel pa ansambel Vrt. Denarno nagrado in plaketo so dobili avtor in izvajalci skladbe.

Nagrade ob~instva (ansamblu):1. nagrada: zlati zmaj – Ansambel Gol-te iz Mozirja2. nagrada: srebrni zmaj – Ansambel âr iz Gornjega Grada3. nagrada: bronasti zmaj – Ansambel Naveza iz Jarenine

Nagrade so prispevali: Zdruènje SA-ZAS, Zavod IPF, Radio Tednik Ptuj, Pod-jetje za informiranje, Radio Murski val, Na{ ~as – Radio Velenje, Novice Radio Rogla, Slovenske Konjice, Radio Prlek Ormo`, Radio Brezje Maribor.

Pred generalno vajo je zavod IPF pri-pravil okroglo mizo vodij ansamblov na temo Uveljavljajmo pravice vseh izvajalcev in tudi va{e.

Zdravko GER@INA in Mateja ZAJC

24. TEKMOVA-NJE GASILSKIH RE[EVALNIH ÔLNOV, RANC IN RAFTOVProstovoljno gasilsko dru{tvo Dvorjane je letos v sodelovanju z mariborsko gasilsko zvezo in pod ~astnim pokroviteljstvom Ob~ine Duplek pripravilo è 24. praznik mornarice oziroma tekmovanje

gasilcev, poklicnih in prostovolj-nih, z gasilskimi re{evalnimi ~olni s prvinami, ki bi jih moral obvla-dati vsak re{evalec na vodi, kot so metanje re{evalnega obro~a, po-biranje predmeta iz vode v ~oln, navezovanje predmeta z vrvjo in vzvratna vo`nja. Dogajanje pri Dravi je bilo {e pod vti-som nesre~e na reki Savi, zato ni pri-vabilo veliko gledalcev, pod vtisom te tragedije pa smo delovali tudi organi-zatorji, zato smo na varnost {e pose-bej opozorili tekmovalce in sodnike iz Gasilskih zvez Dravske doline, Ptuj in

Maribor.Zadovoljen sem z udele`bo, saj smo morali ekipe tudi selekcionirati. Zani-manje za tekmovanje je namre~ iz leta v leto ve~je, tako da smo lahko vsa-kemu dru{tvu dovolili nastop le dveh ekip.Na tekmovanju se je predstavilo 30 ekip, med katerimi je bila tudi ènska ekipa iz Peker. Letos so prijetno presenetili doma~i gasilci v sestavi Leon Novak, Aleksan-der Krajnc in Bla` Blatnik, ki so zmaga-li v kategoriji 18 KM.

Janko DROZG

Rezultati tekmovanja gasilskih re{evalnih ~olnov naDravi v Dvorjanah 19. julija 2008

PGD Miklav` zmagovalci v kategoriji 25 km.FOTO: Sa{o Tur~in

Zmagovalci med avstrijskimi ekipami FF FehringFOTO: Sa{o Tur~in


Zmagovalna ekipa poklicnih gasilcev.FOTO: Sa{o Tur~in

Zmagovalci v vo`nji Rance so bili ekipa Avto Krajnc iz Korene. FOTO: Sa{o Tur~in

PREPREÎLI SAMOV@IG SENA IN PO@AR GOSPODARSKEGA POSLOPJA V CIGLENCAH

Povi{ana temperatura in sprememba barve nas opozori na nevarnost Foto: Primo` Drozg

Tako pa zagori senena bala, ko dobi zrak.Foto: Primo` Drozg

18 KM 1. PGD Dvorjane II 2. PGD Pekre III 3. PGD Dogo{e IV 4. PGD Zrkovci III 5. PGD Dogo{e I

18 KM - ènske1. PGD Pekre - nedokon~ana vaja

25 KM1. PGD Miklav` I 2. PGD Dogo{e III 3. PGD Dvorjane I 4. PGD Kamnica 5. PGD Male~nik I 6. PGD Radenska II 7. PGD Pekre I

8. PGD Zrkovci I 9. PGD Maribor Pobre`je 10. PGD Pekre II 11. PGD Zrkovci II 12. PGD Radenska I 13. PGD Male~nik II 14. PGD Dogo{e II - nedokon~ana vaja

25 KM - poklicni gasilci1. Poklicni gasilci Maribor II 2. Poklicni gasilci Maribor I

40 KM1. FF Fehring IV 2. FF Fehring II 3. FF Lebring III 4. FF Lebring I 5. FF Lebring II

6. FF Fehring I 7. FF Fehring III

20 KM1. PGD Maribor – mesto

Rafting1. Avto servis Branko Krajnc 2. Rafting klub Maribor 3. PGD Star{e

Rance1. Avto servis Branko Krajnc 2. PGD Star{e 3. Ob~ina Star{e 4. Radenska Radenci


POMAGALI SMO SOSEDOM18. avgusta 2008 smo se odzvali na pomo~ po neurju v ptujski ob~ini z

osmimi gasilci in dvema voziloma. Dodeljeni smo bili na teren Mestni vrh,Grajen{~ak in Kr~evina pri Vur-berku.

Posledice neurja so bile res grozljive.Nekaj utrinkov s terena:

Tekst in foto: Janko Drozg

GASILCI SMO RE[EVALI BIKA IZ JAME

V tesnem objemu pod zlomljenimi re{etkami Foto:Primo` DrozgPomo~ je pri{la pravo~asno Foto:Primo` Drozg


PROSTOVOLJNO GASILSKO DRU[TVO KORENA NESTRPNO PRIÂKUJE NOVO VOZILOProstovoljno gasilsko dru{tvo Kore-na je s pomo~jo ~lanov, krajanov in ob~ine le pri{lo do novega gasilskega vozila. V preteklem letu je bilo naba-vljeno podvozje, katerega je nato bilo potrebno {e nadgraditi. In znova je tu boj za sredstva. Novi krog zbiranja. Vozilo je tako dale~ pripravljeno, da ~aka samo {e na kon~ne lepotne po-pravke. A denarja {e zdale~ ni dovolj. Zato bodo gasilci {e enkrat zaprosili za pomo~ in upajo, da jim je tudi tokrat ne boste odrekli. Lep pozdrav iz tovarne! @e dobivam kon~no podobo. Foto:Janko Drozg

POLETJE MA@ORETK Blià se jesen, za~ela se je {ola, nam pa misli {e vedno uhajajo k poletju. To je bilo namre~ za nas nekaj druga~nega, novega in raz-burljivega. Po uspe{ni priredi-tvi ob desetem rojstnem dnevu kluba smo od{le na dvotedenske po~itnice v Punat. Pravzaprav niso bile ves ~as samo po~itnice. Med kopanjem, igranjem kart, vragolijami v vodi in spoznava-njem drugih otrok smo na{le ~as {e za maòretno palico. In ne samo to – {e druge smo u~ile! To je bila do-bra izku{nja za punce, ki so bile po skupnem te~aju neznansko utrujene.

Obljubile so mi celo, da bodo odslej na na{ih vajah bolj pridne, saj vidijo, kako naporno je lahko u~enje è preprostih stvari. [e dobro, da imajo veliko ener-gije in so bile hitro pripravljene za druènje, zabavo in nastope. Teh smo imele kar nekaj, in sicer na tematskem

ve~eru Pokaì, kaj zna{, v popoldanski delavnici maòretnega te~aja, na kar-nevalu v Punatu (podobno kot pust), na osrednjem trgu v Punatu … Zgodila se nam je tiso~ in ena stvar ter ostal tiso~ in en spomin.

Polne pri~akovanj in nestrpnosti pred odhodom. (foto: Tina)

Kljub dežju se znamo zabavati. (foto: Tina)âkanje na plavanje za srebrnega delfin~ka. Vsem je uspelo, ~estitke! (foto: Tina)


Predstavljamo vam maòretkeTokrat bomo predstavili naslednji maòretki. Prva, Anja Simoni~, je najmlaj{a v skupini. Pravkar je za~ela

obiskovati 4. razred Osnovne {ole Ko-rena. Zelo rada ra~una, njena najljub{a predmeta sta matematika in glas-ba. Ima veliko energije, zato se brez ve~jih teàv posve~a tudi u~enju te`jih

maòretnih elementov. V prostem ~asu igra badminton, gleda Rebelde in Raz-igrani par.

Barva o~i: zelenomodraBarva las: rjavaNajljub{a barva: temno modraNajljub{e ìvali: àbaNajljub{a hrana: mlinci in pe~en pi{~anec

»Sem hitra in prijazna punca. Rada pomagam so{olkam in so{olcem pri u~enju. Prav tako pomagam tudi doma. Spo-znavam delo na vrtu, dedek pa me u~i ve~ernih opravil pri ìvini. Ko bom velika, èlim postati u~iteljica.«

Anja Simoni~(foto: Fotomedia)

Nastja Soko(foto: Fotomedia)

Barva o~i: rjavaBarva las: rjavaNajljub{a barva: ~rna, belaNajljub{a ìval: ma~kaNajljub{a hrana: {pageti, lazanja, kokakola, limonada

»Sem prijazna, trmasta in odkrita. Rada ple{em, pojem in se zabavam. Oboùjem morje, potovanja, ~olne in ìvali. Zanimajo me tuje dràve in kraji z njihovimi zna~ilnostmi. Ko bom velika, si èlim postati pevka ali u~iteljica.«

Poteka VPIS v novo maòretno skupino starosti od 7 do 10 let. Za vse informa-

cije sem na voljo na telefonski {tevilki 031 348 414 ali po e-po{ti

[email protected].

Tina KRAMBERGER

ZMAJEVA DOLINA TUDI LETOS O@IVELANa prireditvenem prostoru moto-risti~nega kluba Black Dragons Slovenija, v Zmajevi dolini, smo 29., 30., in 31. avgusta priredil de-veti tradicionalni Bikers weekend, ki se ga je v treh dneh udeleìlo ve~ kot tiso~ motoristov. êprav je vreme kazalo na deèven vikend, se je vendarle razjasnilo in motoristi so pri{li iz Avstrije, Hrva{ke, Poljske, Madàrske, Nem~ije in Slove-nije. Z motorjem se je najdlje pripeljal gost iz Sibirije, ki je prepotoval kar 7500 km. Sre~anje motoristov se je za~elo è v petek, 29. avgusta popoldan, ko se je è zbralo ve~ kot 200 motorjev in nji-hovih voznikov, ki so se veselili dolgo v no~.Najbolj te`ko pri~akovana pa je bila sobota, ko so zbrane motoriste in obi-skovalce zabavale priznane rockov-ske glasbene skupine. Za udeleènce sre~anja smo organizirali tudi pa-

noramsko motoristi~no vo`njo po ob~ini Duplek, med katero so se lahko okrep~ali. Prav tako smo jim pripravi-li sre~elov. Motoristi~ni zbor so spre-mljale {e nenavadne in druàbne za-bavne igre ter na koncu eroti~ni {ov, katerega je bil najbolj vesel mo{ki del ob~instva. V nedeljo smo za motoriste poskrbeli z brezpla~nim zajtrkom.

Za uspe{en potek sre~anja se zahva-ljujemo vsem sponzorjem, ki so ka-korkoli pripomogli k njegovi uspe{ni izvedbi. [e posebej se zahvaljujemo Ob~ini Duplek in medijskemu sponzor-ju Radiu City.

Matja` REBERNIK

Pogled na dvokolesnike. Foto: Matja` Rebernik


ORIENTALSKE PLESALKE ZNOVA PLE[EJOPo~itnic je konec in zopet se bodo pri~eli te~aji orientalskega plesa v ob~ini Duplek. Odkar svet stoji, vsa zemlja ple{e zase, za druge, za bogove.Orientalski ali trebu{ni ples je v razli~nih oblikah raz{irjen na Bli`njem vzhodu in severni Afriki, najbolj pa se je razvil v Egiptu. Kljub malo zapi-som se je plesno znanje tradicionalno prena{alo iz generacije v generacijo. Trebu{ni ples osvobaja telo in duha, pretaka energijo plesalke in zemlje do neba in obratno. Je izraz ènstvenosti in ìvljenjskih izku{enj. Poudarek daje trebu{nim mi{icam, gibanju bokov, prsi in rok. Plesalko krasijo pre~udoviti in bogati kostumi, ki so nekdaj bili kot enodelna galabeja, nato pa so se zara-di vpliva Hollywooda spremenili v dvo-delni kostum, ki razkazuje popek. Prav tako se orientalskega plesa ne da razumeti brez glasbenega konteksta, saj sta glasba in ples nelo~ljiva celota, ki skupaj ustvarita ~ar. Komu so name-njeni te~aji in kaj nam ta ples pomeni? Namenjen je dekletom in ènam vseh starosti, ki si èlijo druga~nega na~ina izraànja sebe in svojega potencia-la. Orientalski ples krepi psihofizi~no kondicijo telesa in uma, zagotavlja rekreacijo telesa in meditacijo, gradi

Mlade plesalke s Tja{o- A{ajt.

samozavest, spo{tovanje in nas u~i sprejemati svoje telo.Vabim vsa dekleta in ène iz ob~ine Duplek, da to umetnost plesa tudi v na{i ob~ini spoznamo in jo obdrìmo. Te~aji se bodo pri~eli 30. septembra ob 16.30 v O[ Dvorjane in bodo ob vpisu skupni, nato pa razdeljeni v starostne skupine.

Razpored te~ajev: - 16.30-17.30, otroci- 17.30-18.30, dekleta in ène- 18.30-19.30, individualne ure po dogovoruZ veseljem vas pri~akujem!Tja{a - A{ajtinfo.: 041/915-043e-po{ta: [email protected]

PLESNO DRU[TVO ZAPLE[ISmo novoustanovljeno dru{tvo, ki predvsem u~i plesa pred{olske in osnovno{olske otroke. Na{ cilj je otro-ke nau~iti plesa, gibanja, poslu{anja in zaznavanja glasbe ter seveda spro-stitev, igra in veliko smeha. Ples je del ~love{ke kulture in del osnovne gibal-ne izobrazbe, otrokom pomaga pri te-lesnem razvoju, oìvljanju domi{ljije, krepi samozavest in daje ob~utek za delo v skupini.Sama sem se veliko ~asa profesio-nalno ukvarjala s standardnimi in latinskoameri{kimi plesi ter na tem podro~ju osvojila kar nekaj odli~ij. Imam pa tudi veliko izku{enj z drugimi plesnimi zvrstmi, nazadnje sem plesala Plesalke in plesalec s Tino po nastopu. Foto: Iz arhiva


tudi v salsa skupini. @e lani sem za~ela pou~evati ples v ob~ini Duplek. Letos ga bom pou~evala v okviru svojega plesne-ga dru{tva Zaple{i, kar bo za plesalce

ugodnej{e, plesni te~aji pa bodo potekali kar na {oli oziroma v vrtcu. V prihodno-sti je moj cilj v ob~ini Duplek pou~evati ples in se ukvarjati z aerobiko.

Prijavnice za plesne te~aje lahko dobite v {oli v Zg. Dupleku, v O[ Duplek ali pa se prijavite po telefonu 041 817 529.

Tina REP

PETDESET LET MO[KEGA PEVSKE-GA ZBORA KUD BREZNAR TONÊK KORENAMinilo je 50 let, kar je tudi v Kore-ni za~ela uga{ati fantovska pesem na vasi. Bil sem eden od fantov, ki so prepevali na vasi. Komaj se je zmra~ilo, è smo se zbirali sredi vasi. Tako zbrani smo {li po vasi gor in dol, seveda s pesmijo na ustih. Tu in tam smo se ustavili pod kak{nim okencem, ki se je mnogokrat tudi odprlo. To so lepi spomini …V Koreni je ̀ e od nekdaj delovalo Prosve-tno dru{tvo. Iz zapisov je razvidno, da je tu è leta 1933 bila najaktivnej{a dram-ska skupina pa tudi cerkveni me{ani zbor.Takoj po drugi svetovni vojni leta 1945 je bil ustanovljen me{ani pevski zbor, ki ga je vodila tukaj{nja u~iteljica Lavra Vu~eti~. Po njenem odhodu leta 1947 je petje skoraj zamrlo. Ob~asno je zbor po potrebi deloval, vodil ga je glasbeni u~itelj Ferdo Kristl.Leta 1958, ko je na osnovno {olo v Koreni

pri{el za ravnatelja Alojz Jo{t, je zboro-vsko petje ponovno oìvelo. 15. septem-bra. 1958 je bil ustanovljen mo{ki pevski zbor pod vodstvom Alojza Jo{ta, ki ga je nato vodil kar 37 let. Predsednik zbora je postal zelo vztrajni Vlado Prekor{ek.Leta 1973 se je na{emu zboru priklju~il mo{ki zbor iz Dupleka in tako smo sku-paj vadili in nastopali celih 13 let. Zbor je takrat {tel 36 ~lanov. Peli smo na vseh ob~inskih revijah, raznih koncertih, ve~krat smo sodelovali na taboru pev-skih zborov v [entvidu pri Sti~ni. Sledilo je snemanje na Radiu Maribor in Radiu Ptuj. V okviru zbora je vseskozi deloval kvintet ljudskih pevcev, predvsem za po-trebe folklorne skupine.Po upokojitvi Alojza Jo{ta leta 1995 je zbor prevzela njegova ne~akinja Irena Jo{t in ga vodila do julija 1999. Pod nje-nim vodstvom je zbor lepo napredoval, saj je kot profesorica glasbe imela veliko znanja. Vendar se je zaradi oddaljenosti in drugih obveznosti od nas poslovila. Po dalj{em iskanju pevovodje je na{ zbor 1. februarja. 2001 prevzela Anita Grajfoner in nas vodila do 13. septembra. 2002. Zaradi njenih druìnskih obveznosti smo zopet ostali sami. Ker je bil zbor vztra-jen, smo rekli: Nehali pa ne bomo! In kot najstarej{i pevec sem bil primoran pre-vzeti naloge vr{ilca dol`nosti pevovodje. Kot amater z veliko pomo~jo Milka Hor-

vata, ki je na tem podro~ju imel è veliko izku{enj. Zbor sva skupaj vodila dve leti, vse do prihoda novega pevovodja Boà ôbca, ki je pri{el med nas v za~etku leta 2005. V ~asu, ko smo bili sami, smo predvsem obnavljali è prej nau~ene pe-smi in tako nemoteno delovali naprej.Udeleèvali smo se vseh prireditev v okviru ob~ine in tudi drugih, kamor so nas povabili. Po hudi bolezni Vlada Prekor{ka je mesto predsednika zbo-ra prevzel Bojan Pravdi~. Po prihodu izku{enega pevovodje Boà ôbca se je pri~elo novo obdobje. Sedaj {teje zbor 22 ~lanov, ki redno prihajajo na vaje in tudi disciplina pevcev je na primerni rav-ni. Razveseljivo je, da smo pridobili ne-kaj mlaj{ih pevcev, ki so znatno poìvili zbor so hkrati jamstvo, da bomo peli tudi v prihodnje.Po 50 letih petja smo ostali samo {e trije ~lani ustanovnega zbora. To smo Milko Horvat, Milan Ekart in Konrad Bezjak. Nekdo je zapisal: «Na{a slovenska ljud-ska pesem je veli~astna kot na{a pokra-jina, a tudi skrivnostna. Toda ko se bolje seznani{ z njo, odkrije{ v njej prijazne vasice med sadovnjaki, med vinogra-di, vesele poto~ke, ki se vijejo skozi pa{nike… In tudi sebe.«Sve~ana proslava ob obletnici na{ega pevskega zbora bo 25. oktobra 2008 v dvorani v Koreni.

Konrad BEZJAK


Mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek vabi na kon-cert, ki bo

28. septembra 2008, ob 17. uriv dvorani v Sp. Dupleku.

Nastopili bodo: Mo{ki pevski zbor DU Duplek, Tambura{ki orkester Ob~ine Duplek Mladinski pevski zbor sv. Martin s tenoristom Timom Ribi~em

Na koncertu bosta spregovorila ùpan Janez Ribi~ in Vlado [edivy, predsednik Zgornje Podravske pokrajinske zveze

Koncert je organiziran v okviru programa Progress.

VABLJENI!

DRU@ABNO @IVLJENJEOBISK IZ KRALJEVAV soboto, 12. julija, je Ob~ina Duplek sprejela gosta iz Srbije, Kraljeva. To sta bila ùpan mesta, dr. Milo{ Babi~, in sodelavec ob~inske uprave, Hadzi Mo-mir Bakra~evi~. Gosta smo popeljali po ob~ini in jima razkazali pomembnej{e turisti~ne to~ke - od cerkve sv. Barba-re v Koreni do vurber{kega gradu pa smo ju popeljali s konjsko vprego. Nad na{imi kraji sta bila gosta navdu{ena, na Vurberku sta se vpisala v spomin-sko knjigo. @upan Kraljeva je med dru-gim zapisal: »Prevzet od lepote te pri-jateljske ob~ine, v tem prelepem kraju, sem ostal brez daha!« Obisk je bil zelo uspe{en, saj si bosta gosta zapomni-la na{e kraje in nas verjetno {e kdaj obiskala.

Mateja ZAJCSodelavec ob~inske uprave Hadzi Momir Bakra~evi~, ̀ upan Janez Ribi~, mladoporo~enca Barbari~ in dr. Milo{ Babi~ na gradu Vurberk. Foto: Foto M- Andreja


OBISKI PRI STAREJ[IH OBÂNIHKako lahko nekoga razveselimo za rojstni dan? Ni pomembno darilo, po-membno je, da se tega ~loveka spo-

mnimo, da ga obi{~emo, razveselimo z majhno pozornostjo in pokaèmo, koliko nam pomeni. To je storil na èljo in povabilo slavljencev in njiho-vih sorodnikov tudi ùpan Janez Ribi~ in skupaj s Slavico Golob, predsedni-co Dru{tva upokojencev Duplek ter

poverjeniki dru{tva obiskal ob~ane, ki so praznovali 80. ali 90. rojstni dan. Tako je ~estital Rudolfu [abedru in Mariji êh.

Mateja ZAJC

Pri Rudolfu [abedru… ….. in Mariji ̂ eh. Foto: Mateja Zajc

SKUPINI SKATER JE VROÊ POD NOGAMI! Skupina Skater ima v prvih septem-brskih dneh ve~ kot dovolj razlogov za veselje. Potem ko je 5. julija na Duple{kem tednu prireditveni prostor spravila na noge, je pevki skupine Skater, Katji Lesjak, v gosti{~u Valeri-ja ob njenem rojstnem dnevu ~estital ùpan Janez Ribi~ in ji poklonil zlati grb ob~ine Duplek.Ko so ~lani skupine Skater ~ez poletje kar tri dni brezpla~no zabavali slo-venske otroke v koloniji na hrva{kem otoku Krku in pri tem skoraj ganjeno opazovali, koliko veselja so vnesli v mlada srca, so izvedeli, da je bila prva naklada njihovega najnovej{ega stu-dijskega albuma Pridi k meni (Nika Records) razprodana v slabih {tirih tednih. Nemudoma so na police glas-benih trgovin poslali ponatis albuma, to pa so 1. septembra pospremili {e z novim singlom Vro~e petke. Skaterji pri tem opozarjajo, da so po zgledu tujih izvajalcev na album uvr-stili dalj{o razli~ico skladbe, ki traja kar 4 minute in 40 sekund, za radij-sko razli~ico pa so jo oklestili in ji nadeli naziv »radio edit«. Ta je hkrati

aran`majsko popolnoma spremenje-na, s tem pa so se simpati~ni ~lani {tajerske zasedbe (Samcy prihaja iz Dupleka) uvrstili med tiste, ki èlijo kupcem albuma zmeraj ponuditi doda-tne uìtke. Menijo, da ima pesem vse potenciale, da postane njihov najve~ji hit v karieri. êprav so to napovedali è kar nekajkrat, so tokrat o tem trdno prepri~ani. Prvi~ v karieri bodo v sklad-bi »zaìgale« tudi elektri~ne kitare.Za skladbo so v za~etku septembra po-sneli tudi videospot (Skaterji ostajajo eni redkih, ki prakti~no vse pesmi pre-levijo v video obliko), ki se è predvaja na TV-postajah, ustvarili pa so jo spet kar interno: Katja je ustvarila glasbo, Samcy je napisal tekst, aran`ma pa je uredil njihov dolgoletni producent Dean de Lucca, a natan~no po navodi-lih Samcyja. Ve~ o skupini Skater lahko izveste na spletni strani www.skater.si in na www.myspace.com/skaterslo S »petkastimi« pozdravi,PRESS Lendero&Co

Dunja Po{trak


SA[A LENDERO: »VA[ KRAJ ME JE ZARES OÂRAL« Ob~ino Duplek sem prvi~ bliè spozna-la pred kratkim, v juliju, ko sva bila z Miho povabljena k najinima prijatelje-ma in sodelavcema – Samcyju (Samu Po{traku) in Katji (Katji Lesjak) iz sku-pine Skater, na skupno praznovanje

njunih rojstnih dni. Z veseljem sva se odzvala, saj sta ìvahna ~lana {e bolj ìvahne skupine pravzaprav povsod poznana kot sinonim za dobro zabavo. Vedela sem, da se v okolici Maribora skriva nekaj zelo lepih koti~kov, a me je pot proti Zimici, kjer Katja in Samcy stanujeta, resni~no presenetila s svojo lepoto. Kamor sem pogledala, mehki zeleni gri~ki, vse tako lepo urejeno, povsod roè, zelenice in trte. In ljudje, ki {e ne begajo tako ìv~no in zbegano

naokrog kot ve~inoma v ve~jih mestih. Nisem mogla verjeti, kako blizu smo {tajerski prestolnici, pa obenem pov-sem v naravi. Kraj me je zares o~aral in z veseljem se bom vrnila sem na spre-hod, oddih ali prijetno druènje. Vsi ljudje, ki so bili na praznovanju in sva jih spoznala, so potrdili pregovorno {tajersko gostoljubnost in prijaznost!

Sa{a LENDERO

ZLATE POROKE»Preteklo je 50 let vajinega skupnega ìvljenja. Danes sta ponovno pri{la, da potrdita ljubezen in zvestobo drug drugemu in {e tesneje poveèta vezi zakonskega ìvljenja, ki sta jih nego-vala skozi petdeset let.

S sklenitvijo zakonske zveze ~lo-vek povezuje svoj cilj, da bi s svojim ìvljenjskim sopotnikom skupno in v slogi preìvel lepe in te`ke trenut-ke, ki jih prina{a ìvljenje. Toda vsem zakonskim parom ni usojeno, da bi doìveli zlato poroko - to jim prepre~i smrt ali kak{en drug razlog, ki pri-

pelje do lo~itve.« S tem besedami je zlatoporo~ence nagovoril ùpan Janez Ribi~, ko so po petdesetih letih zno-va stopili pred mati~arja in obnovili pred petdesetimi leti dano zaobljubo, katere so se tudi dràli. Iskrene ~estit-ke in veliko zdravja jim èlimo tudi iz uredni{tva Novic ob~ine Duplek.

Marjana GLONAR

Ivanka in Joè Kojc iz JablancFoto: Foto M- Andreja

Rozika in Franc MulecFoto: Foto M- Andreja

Katarina in [tefan Zaj{ek.


POROÎLI SO SE

V dvoje je zmeraj la`je ìveti

ê eden pade, ga drugi pobere.(malga{ki pregovor)

Ob zvokih poro~ne kora~nice so sto-pili pred oltar mladoporo~enci na{e ob~ine. Na novi ìvljenjski poti jim èlimo veliko zdravja, sre~no druìno, osebnega zadovoljstva, strpnosti in seveda razumevanja. Stojte drug dru-gemu ob strani in bodite sre~ni! Vsem iskrene ~estitke tudi iz uredni{tva Novic ob~ine Duplek. Darja ROJKO

Tina [tiftar in Marko Po{trakFoto: Foto Tatjana

Lea Mulec in Simon Krepek

Petra Kumer in Andrej Napast.

Tina Simoni~ in Bo{tjan Krajnc.Foto: Rega

Petra Lepej in Beno Kekec.Foto: Foto M- Andreja

Sa{a Paluc in Miha Kekec.Foto: Foto M- Andreja

Daniela Lon~ari~ in Marko Barbari~.Foto: Foto M- Andreja


PREDSTAVLJAMO VAM

Sabina Veit, {e ne 23-letno dekle, je ~lanica atletskega kluba Poljane Maribor. Letos je izjemno napre-dovala in v zadnjem hipu osvojila A-normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Na slovenskem dràvnem prvenstvu je v teku na 200 m z rezultatom 22,74 doka-zala svoj talent in potencial, ki ga izkazuje za prihodnost. To je tudi doseèk, ki jo za le dve stotinki lo~i od slovenskega dràvnega re-korda sprinterke z Jamajke Marle-ne Ottey, ki tekmuje za Slovenijo. S ponosom vam predstavljamo prebi-valko ob~ine Duplek, ki je nastopila na minulih olimpijskih igrah v Pekingu.Koliko ~asa se è ukvarja{ z atletiko in kako si za~ela?»Z atletiko se ukvarjam è 14 let. Moja {portna pot se je za~ela, ko sem bila v tretjem razredu Osnovne {ole Duplek - podru`nica Dvorjane. @e kot otrok sem imela zelo dolge noge in to je po svoje napovedovalo dobre rezultate. Za~ela sem na pobudo u~iteljev. Prigovarjali so meni in star{em, naj me vpi{ejo v atletsko {olo. Zahvalim se lahko vztraj-nosti moje druìne, da me je vozila na treninge v Maribor.«

Kdaj so se pojavili prvi vrhunski rezultati?»Za~ela sem relativno hitro, vsaj za

tisti ~as. Dobre rezultate sem nizala è v osnovni {oli, a takrat sem se {e u~ila pravilnega teka in drè. Ob koncu osnovne {ole so postajala tekmovanja vse resnej{a in treningi zahtevnej{i. Veliko je k mojemu uspehu pripomo-gel tudi moj trener Robert Rudeli~, saj je od vsega za~etka verjel vame, me spodbujal, velikokrat tudi privilegiral, a se je v tem letu izkazalo, da je vse to bilo vredno truda. Moje prvo veliko tekmovanje je bilo v Kanadi, kamor sem {la na igre {olarjev è ob kon-cu osnovne {ole. V Kanadi sem med vsemi {olarji na svetu dosegla tretje mesto, kar mi je pokazalo, da sem na pravi poti, in sem zato tudi nadaljeva-la. Na [vedskem sem bila na ~lanskem evropskem pokalu in v Bangkoku na Tajskem na univerzijadi, kjer sem do-segla peto mesto.«

Kdaj si se odlo~ila za lov na olim-pijsko normo?»Na za~etku leto{nje sezone sva se s trenerjem odlo~ila, da bova posku{ala uloviti olimpijsko normo. Treninge sva prilagodila temu cilju. Dobila sem tudi poseben jedilnik, ki sem se ga strogo dràla. Dopolnila k prehrani sem do-bivala predpisano in delala veliko s psihologinjo, ki mi je pomagala pred-vsem z vajami za spro{~anje. In iz{lo se je. Sama nisem pri~akovala tako do-brega rezultata, vendar sem izkoristi-la odli~ne vremenske razmere in dala svoj maksimum.«

Kako si se po~utila na olimpijskih igrah?»Odli~no. Na Kitajskem smo bili sko-raj tri tedne. Najprej smo bili v mestu Jantai, kjer smo se pripravljali na veli-ki dogodek. @al otvoritve in zaklju~ka nisem doìvela v ìvo. Sem se pa mo-rala navaditi na poln stadion, imeno-van Pti~je gnezdo, kjer sem tekla pred 90.000 gledalci. Po tednu priprav v Jantaiu smo odpotovali v Peking. Nad Pekingom sem bila presene~ena. Me-diji so veliko poro~ali o smogu in ne-znosni vro~ini. Toda Kitajci so se zelo dobro pripravili na ta veliki dogodek in zaradi smoga nismo imeli teàv, celo sonce smo videli. Vro~ina je bila zmer-na. Zame so bile te olimpijske igre velik dogodek. @al se nisem uvrstila v ~etrtfinale, ~eprav sem si to zelo èle-la. Toda to je bila zame bolj generalka pred olimpijskimi igrami 2012 v Lon-donu.«

Kak{ni so tvoji na~rti?»Atletska sezona je skoraj pri koncu. Opravila bom {e nekaj tekmovanj, da tudi tekmovalno zaklju~im sezono. Potem se bom odpravila na dolg in zasluèn dopust. V prihajajo~i sezo-ni pa me ponovno ~akajo pomembna tekmovanja, kot so univerzijada v Be-ogradu, sredozemske igre v Pescari in svetovno prvenstvo v Berlinu. Za ta tekmovanja imam tudi è izpolnjene norme.« Tina LUK[A

OLIMPIJKA SABINA VEIT


NASVETI, PRIPOROÎLA, PREDLOGI

CEPLJENJE PROTI GRIPI V sodelovanju z In{titutom za varovanje zdravja Republike Slovenije bomo letos (predvidoma konec okto-

bra, v za~etku novembra) prvi~ v najinih ambulantah cepili proti gripi.

Cepljenje je priporo~ljivo za vse zdrave ljudi, posebej pa ga priporo~ajo starej{im od 65 let in nekaterim kroni~nim bolnikom. Priporo~ajo, da se cepijo tudi {olarji, {tudenti in zaposleni, saj se tako prepre~i {irje-

nje bolezni v kolektivih. V Sloveniji se je lani cepilo 170.000 ljudi.

Vse dodatne informacije dobite na telefonskih {tevilkah najinih ambulant: Ambulanta druìnske medicine DUPLEK: 02/ 620 24 80

Ambulanta druìnske medicine SAVA: 02/ 620 24 90

Va{a zdravnika: Anton Kolar Sluga, dr. med., spec.

Vojislav Iveti}, dr. med., spec.

VAŠE MNENJEIVAN PO[TRAK - OSEMDESETLETNIK

V avgustu je praznoval ~astitljiv jubi-lej, osemdese-ti rojstni dan, Ivan Po{trak, ~lan Prosto-voljnega gasil-skega dru{tva Dvorjane. Ivan se je rodil 28. avgusta 1928 v

{tevilni kme~ki druìni v Ciglencah. V gasilske vrste je vstopil leta 1952, kjer je opravljal razne naloge, zadolìtve in funkcije. Bil je sanitetni referent, podpredsednik od 1958 do 1961 in od 1968 do 1969 predsednik dru{tva.Po izgradnji novega gasilskega doma in novem zagonu dru{tva je uspe{no predsedoval gasilcem od 1985 do 2000. Aktivno je sodeloval pri gradnji

gasilskega doma na sedanji lokaciji in pri nabavi opreme za pomo~ ob~anom v nesre~i. Vseskozi je sodeloval v tek-movalnih ekipah, ki so predstavljale in dokazovale dru{tvo v {ir{em pro-storu in Gasilski zvezi Slovenije. Bil je med ustanovitelji desetine veteranov, ki je v zadnjih dvajsetih letih dosegla izjemne uspehe in bila v zadnjih letih udeleènec skoraj vseh dràvnih tek-movanj, tudi leto{njega na Ravnah na Koro{kem, kjer so dvorjanski gasilci veterani osvojili bronasto tekmovalno zna~ko. Za svoje humano delo je Ivan Po{trak prejel ve~ priznanj in odliko-vanj, med njimi: zlato plaketo Gasilske zveze Maribor, priznanje Gasilske zveze Avstrije, pri-znanje Gasilske zveze Maribor III. sto-pnje, priznanje Gasilske zveze Maribor II. stopnje, priznanje Gasilske zveze Maribor I. stopnje, gasilsko odlikova-

nje GZS III. stopnje, Gasilsko odliko-vanje GZS II. stopnje, gasilsko odliko-vanje GZS I. stopnje, zna~ko za 50 let dela v gasilski organizaciji in plaketo gasilskega veterana.Svoj visoki jubilej je proslavil tudi med gasilci, ki se mu zahvaljujemo za opravljeno delo, mu iskreno ~esti-tamo in èlimo, da bi {e mnogo let pri-hajal med nas, vodil ekipo veteranov in z njimi dosegal uspehe ter pomagal z bogatimi ìvljenjskimi in gasilskimi izku{njami.

Janko DROZG


MLADI DOPISNIK

90 LET ROZIKE GALUNRozika Galun ìvi v svoji skromni hi{ki v Zg. Koreni è 90 let.Rodila se je 15. avgusta 1918. leta v {tevilni druìni Dvor{ak. Vsi so od{li, le ona je ostala doma. Vse ìvljenje je trdo delala, saj je hrano za druìno in ìvino nosila iz grabe v locnah. Z dru-ge strani pa je od sosedov nosila vodo. Vedno je bila in je {e vedno pripravlje-na pomagati drugim, ~eprav zase ne zahteva veliko. Je skromna, ljubezniva in vedno nasmejana. Mo` Ton~ek, se-daj ̀ e pokojni, je bil po{tar in zato tudi ona pozna vse poti in hi{e v Koreni. Sedaj ìvi sama v svoji hi{ki, dru`bo pa ji dela Joìca, ki jo je vzela k sebi, ko je ostala brez stanovanja.Svoj jubilej je praznovala v krogu nje-nih najdra`jih, sina Branka, snahe Pa-vle in njej najdra`jih vnukinj, dvoj~ic Ane in Maje. Zbrali so se tudi vsi ne~aki in ne~akinje ter sosedje in prija-telji. Za presene~enje pa smo poskrbeli {e ùpan Janez Ribi~, predsednica KO RK Korena [tefka Ljubojevi~ in pred-sednica Dru{tva upokojencev Duplek Slavica Golob. Nekaj njenih najljub{ih

pesmi so ji zapele tudi ljudske pevke iz Korene, pa tudi sama je zapela eno pesem.Rozika je ~lanica Rde~ega krià è od leta 1958, to je polnih 50 let. Dosti let je sodelovala v dramski skupini KUD Breznar Ton~ek iz Korene.

Za njeno dobroto in {iroko srce- iskre-na hvala. Vsi skupaj pa ji èlimo {e veliko zdravja in dobrega po~utja v krogu njenih najdra`jih, da bi {e dolga leta pela in bila vesela.

[tefka LJUBOJEVI^

[OLSKI PLESNI FE-STIVAL V LENARTUV ponedeljek, 5. maja, je v telova-dnici O[ Lenart potekal [olski ple-sni festival. Sodelovali smo tudi u~enci na{e {ole. Pri~eli so plesalci B-kategorije (4.-6. ra-zreda), posamezniki, ki so v treh sku-pinah odplesali tri plese: hip-hop, pop in latino. Nadaljevali so posamezniki C-kategorije (7.-9. razred), prav tako s tremi plesi. Ko so ti kon~ali, so sodniki razglasili, kdo iz B-kategorije se je uvr-stil v drugi krog. Nato so tako razglasili tudi plesalce, ki so se iz C-kategorije uvrstili dalje. To je trajalo vse do sed-mega kroga, ko je ostalo {est finali-stov.Od predstavnikov B-kategorije na{e {ole se je med finaliste uvrstil Rok Pintari~ iz 6. razreda in dosegel {esto

mesto. Ekipno so plesalci B-kategorije dosegli drugo mesto, C-kategorije pa deveto mesto. Nato so tekmovali plesni pari, prav tako po kategorijah. V finalu sva Ana [tuber in Martina Bela dosegli {esto mesto.Ob~utki so ~udoviti, posebno za tiste, ki so prvi~ sodelovali. Nekateri so bili malce razo~arani, saj so pri~akovali bolj{e dose`ke. Upamo, da bo nasle-dnji~ tudi njim sre~a bolj naklonjena.

Ana [TUBER in Martina BELA, 6. r.

Napo~il je dan, ko smo morali dati vse od sebe. [li smo na [olski plesni festi-val v Lenart. V {oli smo komaj pomirili tremo. Ure so kar hitro minevale. Ob 12.30 smo se s kombijem odpeljali in ~ez pol ure prispeli na cilj. Zbralo se je veliko tekmovalcev, da smo skoraj obupali v mnoìci. A tre-ba je bilo pokazati, kaj smo se nau~ili.

Najpomembnej{e je bilo, da se ob tem zabavamo.Najve~jo tremo smo imeli v prvem kro-gu, pri drugem smo se è sprostili in se predali gibom. Morali smo prepri~ati sodnike. Najbolj sme{no je bilo, da smo se morali smehljati in gledati so-dnike v o~i. Zabavno je bilo plesati s plesalci iz drugih {ol. Potem je sledilo napeto pri~akovanje rezultatov. So{olec Rok je bil zelo uspe{en in je dosegel {esto mesto. Kot ekipa pa smo bili drugi. Bili smo zelo veseli. Domov smo se vrnili zadovoljni in polni vtisov.

Martina [KOFI^, 6. r.

V ponedeljek, 5. maja, smo è nestr-pno ~akali, da se pouk kon~a. Po nas je pri{el kombi in nas odpeljal v Lenart. Tam smo najprej {e malo vadili, potem pa {li po startne {tevilke. Tekmovanje


je za~ela mlaj{a kategorija. Tekmovali smo v treh skupinah, saj nas je bilo 86. Pia Kova~i~ in Brane Ben~i~ sta se uvr-stila v polfinale, sam pa sem dosegel v finalu {esto mesto. Tudi v parih sta bili so{olki Ana in Martina zelo uspe{ni. Zasedli sta {esto mesto. Izmed 11 {ol smo ekipno zasedli drugo mesto. Ve~ina nas je bila zadovoljna, nekateri pa malo manj, ker so pri~akovali ve~.

Rok PINTARI^ in Brane BENÎ^, 6. r.

V nedeljo pred nastopom na [olskem plesnem festivalu sem bila vsa ìv~na. Napo~il je dan, za katerega smo se pri-pravljali tri mesece. Pred nastopom nas je u~iteljica Maja odpeljala v razred, da smo sku{ali od-praviti {e zadnje pomanjkljivosti. V telovadnici lenar{ke O[ je bilo è veli-ko tekmovalcev iz razli~nih {ol. Dobili smo {tevilke in nestrpno ~akali, da se za~ne. Tekmovanje je obsegalo sedem krogov po tri plese. V prvi skupini sta bili Tamara êh in Ana Galun, ki sta àl v drugem krogu izpadli. V drugi skupini sva bili Marti-na [kofi~ in jaz, v tretji pa Rok Pintari~ in Brane Ben~i~. Vsi smo se uvrstili v naslednji krog. Uspe{no smo prema-govali ovire, sodniki pa so bili vedno stro`ji. Ob tem smo è ~utili tudi utrujenost. V petem krogu je izpadla Martina, v {estem pa sva se poslovi-la Brane in jaz. Roku je uspelo dose~i finale in kon~no {esto mesto. Sama sem na koncu osvojila 11. mesto. Bila sem zelo vesela, a tudi utrujena, saj sem odplesala kar 18 plesov. Upam, da bom sodelovala tudi naslednje leto, saj je to prijetna plesna izku{nja.

Pia KOVAÎ^, 6. r.

POÎTNI[KI DOGOD-KI ÊTRTO[OLCEV PODRU@NI^NE [OLE DVORJANEPo~itnice so hitro minile. âs sem si kraj{al z vo`njo s kolesom in ob druènju z bratom Nejcem. Komaj sem ~akal, da gremo v Terme 3000. Pot je bila zelo dolga. Ko smo pri{li tja, sem se preoblekel in odhitel do toboganov in skakalnic. Videl sem, da imajo tudi

raketo. Odhitel sem na njo. Na{el sem si prijatelje, s katerimi smo se veselili. Bil sem tudi na po~itnicah pri bratrancu.

Marsel MATJA[I^

Med po~itnicami sem bila pri prijatelji-ci Nini. Z njenim bratom Alenom smo se igrali potovanje. Jaz sem bila mama, Alen je bil ata, Nina pa otrok. âs je hitro mineval in, ko je pri{el mrak, je ati pri{el po mene.

Mihela BAUMAN

Ko smo bili na morju, sem okoli vratu imela ka~o piton boo. Ko sem pri{la domov, sem bila skoraj vsak dan pri sestri~ni. Tam sva se kopali, igrali in jahali. [li smo tudi v Ljubljano, kjer smo se kopali in spu{~ali po toboganu. Doma sem se igrala z Astro.

Nika TURK

[li smo v Gardaland. Tam smo se vozili z vlakom. S prijateljico sva {li na prosti pad. Naslednji dan sva se {li kopat. Po-tem smo {li v Benetke. V Benetkah mi je bilo zelo lepo. Bila sem tudi na morju.

Melisa CAF

Med po~itnicami smo bili tudi na mor-ju. Bili smo v kampu v Piranu. Najprej smo doma napolnili kov~ke in jih dali v avto. Zjutraj smo se odpravili na pot. Na ~rpalki smo po~akali prijatelje in se skupaj odpeljali proti morju. Ko smo

prispeli, smo najprej pospravili stvari, jaz pa sem si pripravil kopalke, brisa~o in o~ala za kopanje. Z o~ali sem lahko gledal pod vodo. Peljali smo se tudi z ladjo. Sedeli smo na sprednjem delu. Z ladje sem videl, kako je morje globoko, obalo in veliko galebov. Voda je {kro-pila vse naokrog, bil sem ves moker. [e dobro, da smo vzeli s seboj brisa~e. Zelo rad se igram z vodo.

Nino [IPEK

Z Alenom, mamo in o~etom smo {li v puj~i blato. Puj~i blato smrdi in naj bi bilo zdravilno. Je nizka voda in v njej so oto~ki. Na oto~kih in v blatu so {koljke. Tam je tudi nudisti~na plaà. Na oto~kih je bila trava. Ata je na{el kle{~e rakovice. Po zraku so letali kor-morani in ne galebi. Plaè je bilo zelo, zelo malo. Drugo so bile skale. êz ~as se je za~ela globoka voda. Ko smo pri{li domov, smo se skopali.

Nika SKU[EK

Najljub{e mi je bilo na morju. Tam sem bila s {portnim klubom Delfin. Iz Mari-bora do Kopra smo se peljali z vlakom. Dalje smo {li z avtobusom. Ko smo prispeli v Ankaran, smo se namestili v {otore, kjer smo tudi spali. Vsako jutro smo imeli telovadbo. Po zajtrku smo imeli igre. Iskali smo zaklad, se kopali, lovili, skakali s pomola, se vozili z lad-jo. Zve~er smo bili v lunaparku. Tam


smo se vozili z avtomobil~ki in vrtilja-kom. Teden je hitro minil in v soboto so pri{li pome star{i.

Nika KREPEK

Na morje smo se vozili {tiri ure. Ko smo prispeli, smo imeli zajtrk, nato smo se {li kopat. Pri potapljanju sem na{el {koljke in jih odnesel na plaò. Z Aljaèm sva skakala s pomola. êz en teden je pri{la mamina prijateljica z druìno. Alja` se je na morju nau~il plavati. Ata nas je vozil s ~olnom. Re{ili smo psa s samotnega otoka. Pri{li so boter, botra in sestri~ni. Zve~er smo {li v lunapark. Vozili smo avtke za zaleta-vanje. Bile so lepe lepe po~itnice.

Patrick TI[LER

NAGRADNI POLET Z LETALOMBilo je pri uri sloven{~ine, ko je v ra-zred stopil ravnatelj. Pred tablo je za~el govoriti in, ko sem zasli{ala svoje ime, sem zardela. Povedal je, da sem izbrana za najbolj{o u~enko {ole in da za nagra-do dobim polet z letalom nad Slovenijo. Izbran je bil tudi u~enec 9. razreda An-drej Klampfer.Zanimivo je bilo tudi doma. Mama mi je povedala, da jo je klical ravnatelj in, da se je najprej prestra{ila, saj je pomislila, da se je v {oli zgodilo kaj neprijetnega.Bolj, ko se je bliàl dan poleta, bolj sem se veselila. Tisti dan sem to~no ob na-povedani uri prispela na letali{~e v Sliv-nici. Bilo je è veliko ljudi. Pred nami

so poleteli upokojenci in varovanci iz mariborskih domov za starej{e. Bilo mi je v{e~, ko sem videla, kako jim poma-gajo in nekatere tudi nosijo v letalo. Kot mi je pojasnila mama, je njim polet omogo~ila Mestna ob~ina Maribor. Za to jim ~estitam, saj jih ve~ina letalskega poleta pred tem {e ni doìvela.Predstavnik letali{~a nam je povedal, kako, kdaj in s kak{nim letalom bomo poleteli. Ve~ine podatkov si zaradi vznemirjenja nisem zapomnila. Polet je bil na~rtovan ob 12.15, a se je zavleklo do 14.30.êprav to ni bil moj prvi polet z leta-lom, sem bila zelo vznemirjena. Dobili smo vozovnice. @elela sem sedeti pri oknu, a se àl to ni zgodilo. Po~asi smo se pomikali do vzletne ste-ze, ki je ravna in dolga, saj mora dobiti letalo dovolj hitrosti za vzlet. V tistem trenutku te kar prilepi na sede`. Leteli smo na vi{ini 2400 m in imeli lep raz-gled. [koda, da smo leteli le do Ljublja-ne in ne do Alp in morja. Zanimivo je bilo, ko smo bili med oblaki, ko nas je malo stresalo in ni bilo ni~esar videti. Dobili smo posladek in sok in è je bil ~as za pristanek. Pripasali smo se in varno pristali. Preden smo zapustili le-talo, smo si lahko ogledali {e pilotsko kabino. V njej je ne{teto lu~k, tipk, sti-kal, gumbov in {tevcev. Kaj katera re~ pomeni, vedo le piloti. Pred izstopom smo se skupinsko slikali, nato pa od{li v letali{ko stavbo, kjer so nas ~akali star{i.Ostali bodo lepi spomini na {e eno doìvetje iz {olskih dni.

Manja KROPF, 7. r.

@al nismo poleteli s tem letalom, a je bilo vseeno lepo.

POVZETEK INTERVJUJA Z GOSPODOM SUZUKIJEM HIDEJUKIJEM V sredo, 7. maja 2008, nas je na {oli v Sp. Dupleku obiskal Japonec, gospod Suzuki Hidejuki, ki sedaj ̀ ivi na Vurber-ku v ob~ini Duplek. Z njim smo opravili intervju, ob tem pa je gospod Suzuki, ki è eno leto ìvi v Sloveniji, povedal, da ima tukaj dobrega prijatelja è 7-8 let. Na Dunaju je ob {tudiju glasbe spoznal nekaj prijateljev Slovencev in jih prosil, naj ga peljejo v Slovenijo. Ko je pred sedmimi leti prvi~ pri{el v Slo-venijo, je bil nad njo zelo navdu{en. Za njega je bilo tukaj vse novo. [e nikoli ni videl toliko zelenih dreves in polj, bilo je ~udovito in ves navdu{en se je è takrat odlo~il, da se bo {e vrnil v Slovenijo. Zdaj dela v mariborski operi, ob tem pa je trdno prepri~an, da bo {e dolgo ostal v Sloveniji.Ob prihodu nam je na {olsko tablo napisal svoje ime v japon{~ini, ki ga seveda nismo znali prebrati. Preden je pri{el v Slovenijo, je vedel nekaj le o na{ih smu~arjih skakalcih. Ugoto-vil je, da je ìvljenje v Sloveniji in na Japonskem zelo razli~no. Ob obisku na{ih {ol je è spoznal, da v naspro-tju z Japonci v Sloveniji veliko pojemo in imamo veliko glasbenih prireditev. Slovenci smo mu zelo v{e~, ker smo odprt in komunikativen narod, popol-no nasprotje Avstralcev in Avstrijcev, ki jih je spoznal ob obisku njihovih deèl. Potem se je {e malo po{alil na na{ ra~un. V nadaljevanju nam je predstavil de-lovni dan Japonca. Odrasli za~nejo de-lati ob deveti uri, ob dvanajstih gredo na kosilo, delovni dan pa traja vse do osemnajste ure. Na poti domov gredo radi {e na pija~o. To je njihovo vsak-danje ìvljenje. Tudi {olski dan je na Japonskem druga~en kot v Sloveniji. Otroci za~nejo pouk ob 7.45, ob dva-najstih imajo kosilo, v {oli pa so vse do petnajste ure; u~enci, ki se ukvar-jajo {e s {portnimi aktivnostmi ali ima-jo kak{ne kro`ke, ostanejo v {oli do osemnajste ure.Japonci hodijo v osnovno {olo {est let, zatem gredo v triletno srednjo {olo,


nato v triletno visoko {olo in ~e ho~ejo, lahko {tudij nadaljujejo {e na univerzi. [olska ura traja 60 minut s 15-minu-tnim odmorom. Glavni {olski predmeti so japon{~ina, matematika, geografija, zgodovina, kemija, glasba, v glavnem dru`boslovne vede. V njegovih {olskih letih so bili u~itelji {e stari in strogi, dandanes pa se je njihova miselnost spremenila, zato so u~itelji sedaj prija-zni kot pri nas. Na Japonskem je tradicija, da otrok del imena dobi po o~etu, drugi del pa po prapradedu. Njegovo ime je Suzuki Hidejuki in je v japon{~ini sestavljeno iz {tirih znakov (鈴鈴鈴鈴). Trenutno {e nima ène in otrok, ampak pravi, da ~e jih bo kdaj imel, jim bo dal imena po stari japonski tradiciji. V japon{~ini se tudi {tevilke napi{ejo druga~e. Npr. za {tevilko 1 naredijo eno vodoravno ~rto, za 2 dve ~rti, za 12 pa dve vodoravni in pod njima kri`. Dve ~rti pomenita 2, kri` pa 10, sku-paj 12. Bil je tudi tako prijazen, da nas je nau~il japonskega pozdrava dobro jutro (ohajo kozajimas), na svidenje (sajonara) in se vidimo (matane).V Sloveniji pogre{a predvsem japon-ske jedi, ker pa ima svoj apartma, si jih veliko pripravi kar sam. Japonski zaj-trk, kosilo in ve~erja se razlikujejo od na{ih. Ljudje njegovih let na Japonskem pa radi obi{~ejo tudi McDonald’s, jedo zrezke in hitro pripravljeno hrano. Hra-na na Japonskem je bistveno cenej{a kot pri nas, saj za kosilo pla~ajo le 3 do 4 evre. Vendar obstajajo razlike med prehrano mladih in starih ljudi. Stari ljudje na Japonskem jedo bolj tra-dicionalno in zdravo hrano, predvsem morske jedi. Najbolj priljubljena hrana na Japonskem je su{i. Coca-cola, sprite in fanta so najbolj priljubljene pija~e med japonskimi otroki. Ni~ presenetlji-vega, smo dodali.

Na koncu intervjuja smo se g. Suzuki-ju Hidejukiju zahvalili za njegov obisk in mu predlagali, da naj {e kdaj obi{~e na{o {olo. Predlog je z veseljem sprejel.

Tadej ZAVERNIK, 8. b O[ Duplek

ZAKONCA JURGEC – ZANIMIVA SOGOVORNIKADvanajstega maja 2008 smo imeli na {oli kulturno prireditev. Obiskala sta nas posebna gosta, gospod in gospa Jurgec. Ob njunem prihodu smo ju lepo sprejeli in zanju pripravili inter-vju. Intervju sva pripravili jaz in moja so{olka Vanja, na odru pa sem imela ~ast, da sem postavljala vpra{anja. Preden se je program za~el, sem imela veliko tremo. Ko pa sta gosta stopila na oder in se je intervju za~el, sem se po~utila spro{~eno. Gospod in gospa sta zelo prijetna, izobraèna in v ve-selje mi je bilo postavljati vpra{anja. Intervju sem imela le z gospo, ki pri-

Medkulturni dialog – gospod Suzuki nas je u~il pozdraviti po japonsko ter napisal in razloìl svoje ime.

haja iz Rusije. Ime ji je Svetlana ûrsi-na Jurgec. Hodila je na glasbeno {olo v Moskvi in jo zaklju~ila 1981. Do 23 leta je ìvela v Rusiji, ko pa je è imela glasbeno kariero, se je podala v svet. Na nastopu je spoznala dirigenta Sta-neta Jurgca, s katerim se je potem tudi poro~ila in preselila v Slovenijo. Zdaj è nekaj let ìvi v Sloveniji in pravi, da se je prilagodila in da ji je ìvljenje tu-kaj v{e~. Pravi, da smo jo ljudje dobro sprejeli in da si je na{la veliko prijate-ljev, njen ve~ni prijatelj pa je tako njen mo`. Povedala nam je tudi nekaj besed v materinem jeziku. Povpra{ali smo jo tudi o ìvljenju v Ru-siji. Na nekatera vpra{anja nam je tudi zelo dobro in zanimivo odgovorila. Zanimale so nas tudi {ole v Rusiji in kako se razlikujejo od na{ih. Povedala nam je, da je obvezna le osnovna {ola, predmeti so podobni, znanje se oce-njuje od ena do pet, ampak zadostni in nezadostni u~enci morajo ponavlja-ti razred. Povedala nam je tudi, da je zna~ilna hrana za Rusijo enolon~nica. Zna pa pripraviti veliko slovenskih jedi in so ji v{e~. Sama je glasbenica, am-pak o glasbi v Rusiji ni govorila, saj je è dolgo, ko je bila nazadnje tam. Svoje sorodnike v Rusiji {e obiskuje. Gospa Jurgec nam je tudi svetovala, kaj naj si ogledamo, ~e bomo kdaj {li v Rusijo. Ljudem iz Rusije pa bi sveto-vala, naj si pri nas ogledajo Postojnsko jamo, Ljubljano, Primorje. Intervju z gospo Jurgec se mi je zdel zelo zanimiv, saj smo izvedeli veliko novega . Po intervjuju so dekleta iz de-vetega razreda postavljala vpra{anja {e gospodu Stanetu Jurgcu. Nato smo imeli predstavitev mladih talentov na na{i {oli.

Tea KOLEDNIK, 8. a

Operna pevka Svetlana ̂ ursina in dirigent Stane Jurgec kot ~astna gosta na kulturnem dnevu Mladi talenti O[ Duplek


IZPOD PERESA NAŠIH BRALCEVTVOJE LEPOTE

V mirni vasicije med cvetjem koti~ek,

tukaj prisluhnem melodiji ptic.Kjer v mladem jutru

diham sve` zrak,ob~udujem modro nebo,ki boà zelene vrhove,privablja son~ne àrke,ki osvetljujejo obla~ila

duple{kih vrhovin jim nadenejoprazni~ni nakit.

Prijatelj, postoj,{e ti se ozri v to lepoto

in v srcu bo{ bogat.

Angela FUJS

VO@NJA PRESENEÊNJAVoznik re{evalnega avtomobila pripo-vedujeMarsikaj sem è doìvel pri opravlja-nju svojega dela. Pogosto je hudo, ob nenehni naglici sem izpostavljen ne-varnostim na cesti, spremljanje teàv ljudi v stiski pa tudi ni vedno prepro-sto. Toda ob~utek, da nekomu poma-ga{, ko je hudo, mi daje znova mo~i in zadovoljstvo v poklicu.Odpravim se na pot. V kraj, za katere-ga {e do danes nisem sli{al. Pripeljem se do kriì{~a, kjer kaìpot leì v ob-cestnem jarku. Na glas si re~em:«Oh, ko bi le sre~al ìvo du{o, ki bi mi lahko pomagala.«Prav takrat zagledam moàkarja sre-dnjih let, ki hiti po robu cesti{~a. Za-peljem se do njega in ga nagovorim: «Dobro jutro, gospod! Lepo prosim, povejte mi, kje je Krivi vrh?«Ves navdu{en mi re~e: »Seveda, tudi jaz grem tja! Koga pa i{~ete?»»Esihove, jih morda poznate?«»Seveda jih dobro poznam,« mi od-govori in prisede k meni v avto. Lepo oble~en, na videz inteligenten ~lovek. Energi~no mi ukazuje, kdaj levo, kje desno …

Peljeva se è kak{nih deset kilome-trov in nekam ~udna se mi zdi tale smer. Ali sva res na pravi poti, pomi-slim in vpra{am: »Bova kmalu tam, kamor sva namenjena? Gospa me go-tovo pri~akuje, saj je è ob pol osmih naro~ena v bolni{nici.«»Ja, ja, kar tukaj ustavite,« zamomlja po kraj{em premolku.Ustavim.On sko~i iz avtomobila in sikne: »Go-spod Re{ilko, jaz sem è doma, vi pa se lepo obrnite in poi{~ite tisto Esiho-vo! Jaz je namre~ sploh ne poznam!«Zaloputne z vrati in mirno odko-raka naprej. Niti ust ne zaprem od presene~enja, ko moàkar è izgine za gostilni{kimi vrati. Angela FUJS

ZGODBE, KI JIH PI[E @IVLJENJEPisalo se je leto 1957, ko se je Alojz Krajnc- Lojzek iz Zgornjega Dupleka neke no~i s svojim prijateljem odpra-vil proti dràvni meji. Njegova izpo-ved je pretresljiva - govori o ~asu, ko je bilo pri nas {e vse druga~e, ko so {tevilni Slovenci zapu{~ali svoja ognji{~a in odhajali v svet za bolj{im kosom kruha: »Bila je temna no~, ko sva s prijate-

ljem Edijem po celodnevni hoji pri-spela do dràvne meje. Legla sva v visoko travo in napeto opazovala dogajanje okoli naju. Sli{ati je bilo je vsak listi~, sapico, ~ri~ka … Dih nama je zastajal, saj sva vedela za tragi~ne zgodbe ljudi, ki jih je izdala usoda, ko so poizku{ali pre~kati mejo. Nena-doma so rakete razsvetlile obmo~je. Nekaj se dogaja, morda koga pred nama ène ista usoda in je sproìl si-gnal, sva tiho ugibala? Ni~esar ni bilo sli{ati, signal pa je potrdil, da sva v nevarnem obmo~ju. Previdno sva na-daljevala pot in po nekaj urah tavanja zasli{ala ~love{ki glas –tujo govorico. Bila je nem{~ina. Uspela sva! Iskala sva prilo`nost, kako se varno predati avstrijskim organom. Odpeljali so naju v zbirno tabori{~e za tujce v bliìno Gradca. Sledila so zasli{anja, od kod prihajam in zakaj, politika, koliko denarja nosim s seboj in drugo? Spra{evali so vse mogo~e, tudi zelo osebno. Po zasli{anju so nas razvr{~ali v dve skupini, za vrnitev na mejo ali premestitev naprej v Linz. Dodelili so naju za Linz. Po nekaj te-dnih pa smo se morali odlo~iti, kako naprej. Mo`nosti so bile v Nem~ijo ali Belgijo v rudnik, v Kanado ali ZDA, ~e bi kdo garantiral in drugo. Odlo~il sem se za Avstralijo (kar pa ni bilo ~isto po naklju~ju, leto prej- leta 1956 je Avstralija v Melbournu na-


mre~ gostila poletne olimpijske igre in kot ve~ina mladih sem tudi jaz ta-krat z zanimanjem spremljal igre po radiu). Sledila je pot Linz-Salzburg do pristani{~a v Trst. Pot z ladjo je traja-la 37 dni. Med potovanjem je ve~ino mu~ilo isto vpra{anje, kaj nas ~aka, kako se bomo zna{li in domoto`je. [tevilni so zboleli. Bilo je obupa in hkrati pri~akovanja!Po izkrcanju v Avstraliji so nas na-mestili v centru za tujce. Tam so se na{e poti tudi raz{le. Pomembno je bilo ~im prej najti delo in zagotoviti eksistenco. Zaposlil sem se v podje-tju v lasti dveh Slovencev, bratov iz Jesenic. Zaposlitev je na{el tudi pri-jatelj Edi - po 18 mesecih dela pa se je nenadoma odlo~il za vrnitev v Slo-venijo. Slovo od prijatelja me je zelo prizadelo, vedel pa sem, da morava vsak svojo pot. Po nekaj letih dela v podjetju sem od{el na svoje – postal sem samostoj-ni podjetnik. Usoda mi je bila naklo-njena in kmalu sem sre~al priseljenko iz Holandije Hedo. Ljubezen je nare-dila svoje in ustvarila sva si druìno. Za~eli smo z gradnjo doma - hi{e. Pri{li so otroci in ìvljenje je steklo. Sin in h~erka sta odra{~ala, se iz{olala in osamosvojila. Zgodba se ponavlja, razmi{ljam v~asih. Z èno danes najinim petim vnukom z veseljem pripovedujeva vsak o svoji domovini, Sloveniji in Holandiji. Te`ko razumejo, saj je njim najbli`ja domovina Avstralija, kjer so

se rodili. Moja najtrdnej{a vez z domovino Slo-venijo je bila vseskozi preko druènja v slovenskih klubih - dru{tvih. Tukaj negujemo svojo kulturo, obi~aje, pra-znujemo slovenske praznike. Klubi so rasli skupaj z nami. Gradili smo jih s ~lanarino in prostovoljnimi prispevki. Slovenci delujemo v klubih Melbourne in Sydney (ki sta med starej{imi), Ja-dranu, St. Albansu, Planici, klubu Iva-na Cankarja v Geelongu, v {portnem klubu Panthers (Triglav) in drugih. Znan je Baragov dom, na{a skupnost pa ima tudi svojo {olo, cerkev in Dom za ostarele (v sklopu versko kulturne-ga sredi{~a Sv. Cirila in Metoda) in {e kje. Pomembne slovenske institucije so tudi v Sydneyju v sredi{~u Sv. Ra-faela, Zgodovinski arhiv Slovencev v Avstraliji in drugo. Doseljevanja ni ve~, ~lanstvo se kr~i in è tudi razmi{ljamo o zdruìtvah klubov. Vo-denje klubov prevzema mlada gene-racija, otroci, vnuki. Z rednimi odda-jami radia Ognji{~e preko satelita in s pomo~jo svetovnega spleta nam je domovina Slovenija bli`ja. Mesto Melbourne, kjer ̀ ivim, je danes veliko avstralsko mesto. Od dveh mi-lijonov ob mojem prihodu je naraslo na okoli {est milijonov. Razli~ni naro-di ìvimo med seboj v soìtju. Dru`ba spreminja tudi svoj odnos do avstral-skih staroselcev Aboridìnov (angl.: Aborigine). Deèla je bogata z nafto, ima industrijo in {iroka prostranstva. [teje okoli dvajset milijonov prebival-

cev. Zelo raz{irjen je {port, smu~anje in lov na kenguruje, ki je sicer strogo nadziran z dovolilnicami - znamkami za odstrel. [tevilni poàri v notranjo-sti Avstralije pa priganjajo kenguruje vse bliè naseljem, kar danes pred-stavlja problem.

Moja druìna je razpeta med tri do-movine, jezike. Svojo domovino Slo-venijo sem prvi~ obiskal po 14 letih bivanja v Avstraliji. Odvalil se mi je ka-men, saj sem vsa ta leta nenehno sa-njal o domu, star{ih bratih in sestrah. Bil sem spet doma. Od takrat dalje re-dno prihajam v svoj rodni Zgornji Du-plek, Maribor, Slovenijo, kjer so moje korenine. Redno obiskujem grob mo-jih star{ev in se poklonim spominu na àl, è pokojnega prijatelja Edija Kapuna. Rad obiskujem vse brate in sestri, prijatelje in znance . Skupaj se poveselimo in obujamo spomine. Veseli me, da domovina Slovenija na-preduje, da ljudem gre na bolje. Spro-stile pa so se tudi meje – predvsem meja, kjer bi se lahko zame tragi~no kon~alo …!« Hvala vsem, ki mi pri~arate toplino doma, hvala ob~ini Duplek za redno po{iljanje glasila NOVICE. Stik z doma~im krajem je neizmerno boga-stvo, ki me osre~uje, zaklju~uje svojo ìvljenjsko zgodbo Alojz Krajnc– Loj-zek. Sre~no pot in na svidenje {e kdaj, Lojze!

Franc FRAS


GREGOR RAJTER, ZELENI SLOVENIJE

Sem Gregor Rajter, nestrankarski kandidat za poslanca v dràvnem zboru RS. Za kandidaturo pri Zelenih Slovenije sem se odlo~il ravno zaradi lastnih negativnih izku{enj v zvezi z delovanjem vladnih in javnih slu`b. Moja izku{nja je povezana z odlagali{~em nevarnih od-padkov v Metavi. Metava je zanesljivo eden od ve~jih okoljskih problemov, ki ne vpliva samo na svojo nepo-sredno okolico in zdravje tam ìve~ih ljudi, ampak se {kodljivi vplivi {irijo tudi dale~ naokrog. Mrtev in zastru-pljen je potok, ki te~e skozi Duplek, v zrak prihajajo nje-govi strupeni hlapi, ki jih ljudje vdihavamo. O dogajanjih v Metavi smo krajani obvestili vseh 90 po-slancev v dràvnem zboru, odzvala sta se samo dva, a {e ta dva sta se zelo hitro prenehala zanimati za na{o usodo. Ko smo 10. aprila 2007 naredili prijavo na in{pektorat, je bil in{pekcijski pregled opravljen {ele 7. aprila 2008. Tak{no ravnanje se mi zdi nedopustno, saj so javne in vladne slu`be skupaj s poslanci pla~ane zato, da delajo v dobro ljudi, predvsem pa bi morali poskrbeti za zdravo ìvljenjsko okolje.Vse sedanje parlamentarne stranke so imele v prete-klih {tirih letih prilo`nost uresni~iti svoje obljube na razli~nih podro~jih in ~e so resni~no delale tako dobro, kot to danes trdijo, potem so ogromni plakati in »zakuske« na ra~un davkopla~evalcev nepotrebno zapravljanje denarja.Obtoèvanje podjetnikov in korupcijske afere so stvar sodi{~ in ne dràvnega zbora, ki bi se moral ukvarjati s socialno varnostjo sedaj ìve~ih dràvljanov in ustvarjati pogoje za normalno ìvljenje prihodnjih generacij.

Brezpla~en oglas po naro~ilu strankeJANKO HAUPTMAN

N.Si – NOVA SLOVENIJA,KR[ÂNSKA LJUDSKA STRANKA

VA[ KANDIDAT ZA POSLANCA DZ RS JANKO HAUPTMAN, rojen 29. 5. 1964 v Mariboru,

z druìno ìvim v Dvorjanah, na Johah, v ob~ini Duplek, zaposlen sem v PO[TNI BANKI SLOVENIJE, v Sektorju informacijske tehnologije kot koordinator obdelav na sistemu.Sem predsednik ob~inskega odbora N.Si. Sem druàben, pozitivno misle~, vztrajen, odgovoren ...Najve~ja vrednota zame je zadovoljno ìvljenje vseh generacij. Druìna je v mojem ìvljenju na prvem mestu. Prav njej posvetim ve~ino prostega ~asa. @elja, da sin nadaljuje o~etovo tradicijo in postane glasbenik, in to, da kaè nadarjenost tudi h~i, me veseli. Smo tudi veliki navdu{enci nad morskimi aktivnostmi med dopustom. S ~olnom radi odkrivamo lepote morja, smu~amo in deskamo na vodi. V prostem ~asu se tudi rad sprostim na motorju ali starodobniku.Iz na{e volilne enote je è bil izvoljen poslanec, ki se je polno angaìral v Ljubljani, naj bo tako tudi tokrat. Ve~ ljudi ve~ zmore!Po svojih najbolj{ih mo~eh bom izpolnjeval va{a pri~akovanja. Zavzemal se bom za:• posebno skrb za so~loveka • vzpostavitev u~inkovite obrambe pred to~o v na{ih krajih in {ir{e • izbolj{anje prometnih povezav v skladu s potrebami; ~im hitrej{a realizacija obnove Korenske ceste in ceste skozi Zimico • skrb za starej{e ob~ane – pospe{itev izgradnje doma zanje • ohranitev kulturne dedi{~ine – podpiram prizadevanja za zavarovanje splavarske dedi{~ine kot tradicije na{ih krajev • hitrej{i razvoj podeèlja in vasi ter skrb za doslednej{e varovanje okolja … Naj omenim {e nekatere pomembnej{e dose`ke N.Si - NOVE SLOVENIJE Kr{~anske ljudske stranke:• pravi~nej{a in poenostavljena dav~na zakonodaja • ve~ denarja za ob~inske prora~une • uzakonjena udele`ba delavcev pri dobi~ku v podjetjih • izbolj{ana pokojninska zakonodaja …usklajevanje pokojnin

V DR@AVNEM ZBORU NAJ BODO NAÊLNI, NEKONFLIKTNI, ZMERNI IN @IVLJENJSKI POSLANCI, KI BODO OB SVOJIH ODLOÎTVAH MISLILI NA SVOJE VOLIVCE. N.Si – NOVA SLOVENIJA – Kr~anska ljudska stranka jih ima!

NE BOM VAS RAZOÂRAL, NA VOLITVAH OBKRO@ITE N.Si {t. 1

Brezpla~en oglas po naro~ilu kandidata


SKOZI FOTOOBJEKTIV

Foto utrinek mlade raziskovalke Tine Kramberger.


Sem fanti~ z zelenega [tajerja,sem vedno korajèn, vesel.

Ker kdor se pa jezno in kislo drì,ta {tajerski fanti~ pa~ ni.

[e pti~ke v grmovju se vesele,{e ro`ce cvetijo lepo.

Zakaj pa bi {tajerski fanti~ ne pel,ko lahko je najbolj vesel?

(ljudska)

Dragi prijatelji pesmi.

Minilo je 50 let, odkar smo prvi~ zapeli skupaj.^lani Mo{kega pevskega zbora KUD Breznar Ton~ek vas zato vabimo,

da okroglo obletnico proslavite z nami.

Slavnostna prireditev bo v dvorani v Koreni vsoboto, 25. oktobra 2008, ob. 18. uri.

@elimo vam, da bi skupaj z nami preìveli lep ve~er.

Vabljeni !

Mo{ki pevski zbor KUD Breznar Ton~ekBojan PRAVDI^, predsednik

Documents

LETNIK 13 [TEVILKA 3 19. september 2008...NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 13, {tevilka 3, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Marjana