1

VZGOJA ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU

POROČILO1

Januar 2008

Avtorica: HELENA KOPRIVNIKAR, dr. med.

1 Poročilo je nastalo v okviru specializacije javnega zdravja

2

VSEBINA 1. POVZETEK 2. POMEN VZGOJE ZA ZDRAVJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH 3. ZDRAVSTVENA VZGOJA IN VZGOJA ZA ZDRAVJE KOT NOV POJEM 4. PRAVNA OPREDELITEV VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU V RS 5. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH 6. FINANCIRANJE IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU V RS 7. IZVAJANJE IN POROČANJE O IZVAJANJU VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU V RS 8. POSAMEZNE RAZISKAVE NA PODROČJU IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU V RS V ZADNJIH PETIH LETIH

8.1. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, RAZISKAVA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI, 2007

8.2. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU ŠOL ZA STARŠE, RAZISKAVA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI, 2002

9. VIRI 10. PRILOGE

3

1. POVZETEK V času, ko se v razvitih državah in tudi v Sloveniji, rojeva vedno manj otrok, obenem pa se podaljšuje življenjska doba, je pomembno, da z ustreznimi ukrepi in aktivnostmi zagotovimo otrokom zdravo odraščanje in ohranjanje zdravja v poznih letih. S tem pridobi tako vsak posameznik, kot tudi družba in nenazadnje zdravstvena blagajna. Za doseganje teh ciljev so potrebni ustrezno zasnovani programi promocije zdravja in vzgoje za zdravje, s katerimi začnemo že v otroštvu in vplivamo na zdravje in življenjske navade otrok in mladostnikov in tako tudi odraslih in starostnikov. Pri tovrstnih programih danes uporabljamo izraz vzgoja za zdravje (VZZ). Vzgoja za zdravje je nadgradnja zdravstvene vzgoje. Pri zdravstveni vzgoji je posameznik pasiven prejemnik informacij, obenem pa zdravstvena vzgoja deluje na osnovi zaporednosti, potem ko se je problem že pojavil. Vzgoja za zdravje povezuje prizadevanja vseh sektorjev, ki so pomembni za zdravje otrok in mladostnikov, to je zdravstvenega, šolskega, družinskega, socialnega in drugih. Vzgoja za zdravje je proces, ki vodi v opolnomočenje posameznika, ki ima tako večji nadzor nad zdravjem in življenjskim slogom, saj krepi njegove potenciale in močne točke. Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladine je v Sloveniji natančneje opredeljeno z Navodili za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Pravilnik opredeljuje normative (število otrok, mladostnikov, študentov na tim zdravnika), izvajalce, določa, da je potrebno načrtovanje bodočega dela ob istočasnem analiziranju preteklega dela s predlogi izboljšav, določa nadzor (odgovorni zdravnik), dostopnost do preventivnih dejavnosti za ciljne skupine, omenja tudi vpletenost drugih skupin (to je staršev in vzgojno-izobraževalnega osebja) ter določa, da ne sme biti stika med bolnimi in zdravimi. Pravilnik jasno opredeljuje tri vrste pristopov in sicer sistematske preglede, namenske preglede in programirano zdravstveno vzgojo. Sistematski pregledi se izvajajo pri predšolskih otrocih pri starosti 1.,3.,6.,9.,12.in 18. mesecev ter v starosti 3. in 5. let. Pri šolskih otrocih in mladini do dopolnjenega 19. leta se sistematski pregledi izvajajo pred vstopom v šolo, v 1.,3.,5. in 7. razredu osnovne šole (velja za osemletko) ter 1. in 3. letniku srednje šole. Pravilnik pa vendarle v ničemer ne obvezuje izvajalcev, da ob sistematskih pregledih in namenskih pregledih dejansko izvedejo VZZ oziroma, da izvajajo programirano zdravstveno vzgojo, ne določa časovnih okvirjev (razen največje velikosti skupine v rednem delovnem času) niti za izvajanje, niti za pripravo na izvajanje, teme so široko določene ali sploh niso določene, se ponavljajo ali so nedorečene in dejansko prepuščene izvajalcu in njegovi presoji. Tako npr. življenjski stil staršev v najzgodnejšem otroštvu ni omenjen nikjer, je pa dejansko zelo pomemben za zdravje otroka. Prav tako se življenjski stil družine ne omenja med temami šol za starše, v prvem letu življenja se pri vseh petih sistematskih pregledih omenjajo iste teme, pri 3. in 5. letu starosti tem ni navedenih, prav tako ne v celotnem osnovnošolskem in srednješolskem obdobju, razen na splošno. Ker ni predpisanih enotnih pristopov, časa in bolj natančno tem za posamezne starostne skupine, najverjetneje informacije in znanje, ki jih otroci in mladostniki prejmejo, niso enakovredne oziroma enotne v celi državi. Potrebna je večja usklajenost z aktualno problematiko v posamezni starostni skupini. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za izvajanje zdravstvene vzgoje in nekaterih preventivnih programov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni plačuje v obliki pavšalnega zneska. ZZZS v skladu s Splošnim dogovorom in Področnim dogovorom za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost spremlja podatke o izvajanju programov, ki se plačujejo v pavšalu. Sem so zajeti tudi zdravstvena vzgoja za otroke, šolarje in študente ter šola za starše, vendar pa te dejavnosti niso standardizirane, torej ni določeno kaj je potrebno za plačilo izvesti. Izvajalci poročajo območnim enotam ZZZS dvakrat letno in

4

sicer za prvo polletje ter celo koledarsko leto. Pri sistemu plačevanja vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike bi bilo potrebno razmisliti o ustreznih kazalcih spremljanja izvajanja vzgoje za zdravje in porabe sredstev, namenjenih v te namene. Trenutna kadrovska preskrbljenost je po podatkih ZZZS na področju zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v skladu s predpisanimi normativi, potrebno pa bi bilo preveriti izpolnjevanje normativov po drugih virih. Soočamo pa se z razlikami med regijami, v nekaterih se stanje preskrbljenosti v zadnjih letih slabša (v zdravstvenih regijah Kranj, Celje, Nova Gorica, Novo mesto, Ravne), kar bo (če že ne) vplivalo na izvajanje preventivnih programov pri otrocih in mladostnikih. Pomemben kazalec dostopnosti zdravstvenega varstva je tudi izvedba preventivnega programa predpisanega za posamezno starost. Odstopanja ter neredno preventivno zdravstveno varstvo so izgubljene priložnosti za preprečevanje pa tudi zgodnje odkrivanje bolezni in zdravstvenih stanj pri otroku in mladostniku. Delež sistematsko pregledanih predšolskih otrok v 1. mesecu, ob 1., 3. in 5. letu starosti je v prvem letu starosti 100%, ob 1. in 3. letu starosti skoraj 97%, medtem ko pri 5. letu starosti znaša 82%. Pri deležu otrok so vidne regijske razlike, ki so največje ravno pri starosti 5. let, ko tudi sicer upade delež sistematsko pregledanih otrok v primerjavi z nižjimi starostmi. Upadanje deleža sistematsko pregledanih otrok je še posebej vidno pri nekaterih regijah, kot so Novo mesto, Kranj, Celje, Murska Sobota, tudi Ljubljana. Delež sistematično pregledanih šolskih otrok je prav tako visok in v letu 2006 znaša v vseh osnovnošolskih skupinah nad 90%, najvišji pa je v 7. razredu OŠ. V SŠ je delež malo nižji, vendar pa znaša v obeh letnikih okoli 86%. Deleži v letu 2006 glede na leto 2006 kažejo rahel padec v večini starostnih skupin. Podatkov za posamezne regije ni na voljo. Iz statističnega letopisa za leto 2005 je tudi razvidno, da se je v letu 2005 udeležilo ZV predavanj (v okviru sistematskih pregledov in izven njih) v šolskem zdravstvenem varstvu in referatih za zdravstveno vzgojo 109.529 šolskih otrok in mladine, kar po našem izračunu pomeni le 36,8% te starostne skupine. Ali je problematičen samo zajem podatkov ali gre za dejansko tako nizek zajem te starostne skupine, trenutno ni jasno. Več podatkov o izvajanju vzgoje za zdravje bi bilo potrebno pridobiti iz analiz realizacije plana pri ZZZS (analize niso prosto dostopne) in podatkov, ki jih izvajalci sporočajo v obliki enotnega obrazca na IVZ RS (podatki za leto 2006 še niso prečiščeni). V Sloveniji sta bili v zadnjih petih letih izvedeni dve raziskavi med izvajalci vzgoje za zdravje. Prva je raziskava med izvajalci vzgoje za zdravje iz leta 2007 o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike. Pri razlagi rezultatov je potrebno upoštevati pristranost izbora, saj so posamezne zdravstvene regije neenakomerne zastopane. Predvidevamo lahko, da so v raziskavi sodelovali predvsem tisti izvajalci VZZ, ki temu posvečajo še posebno pozornost oziroma razmišljajo o možnih izboljšavah obstoječih težav in pomanjkljivosti na tem področju. V tem primeru lahko ocenimo, da obstaja možnost, da so rezultati lahko precenjeni. Skoraj vsi izvajalci VZZ, ki so sodelovali v raziskavi, izvaja VZZ ob sistematskih pregledih, približno tri četrtine pa tudi v sodelovanju s šolami. VZZ za šolske otroke in mladostnike je najpogosteje organizirana v okviru šolskega dispanzerja in referata za ZV. Skupno porabijo anketiranci približno polovico svojega delovnega časa za VZZ. Med glavne probleme pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike anketiranci uvrščajo predvsem pomanjkanje prostorov oziroma neustreznost prostorov, pomanjkanje časa pri zdravstvenem osebju, pomanjkanje didaktičnih pripomočkov, pomanjkanje zdravstvenega osebja ter neustrezno organizacijo dela.

5

Ob sistematskih pregledih izvaja VZZ redno skoraj 82% anketirancev, preostali občasno. VZZ ob sistematskih pregledih anketiranci v veliki večini izvajajo v obliki predavanja in/ali pogovora pred ali po sistematskem pregledu. V povprečju imajo anketiranci za VZZ za en razred na voljo 1 uro in 22 minut. Na šolah poteka izvajanje VZZ večinoma, to je v dveh tretjinah, po potrebi, v približno tretjini primerov pa izvajalci s šolo vsako leto naredijo skupni plan dela. Skoraj 60% anketirancev navaja, da imajo dobre izkušnje z večino šol, sodelovanje je pozitivno in korektno. Vrednotenje izvajanja opravljenega dela je neenotno, zato bi bilo potrebno pripraviti enostavne ter enotne smernice in materiale tudi za vrednotenje, ki bi upoštevale vse izbrane kazalnike za spremljanje. V te namene IVZ RS že pripravlja enotna navodila za vrednotenje programov promocije zdravja, ki bodo koristna osnova za nadaljnjo pripravo ustreznih gradiv za vrednotenje dela tudi na tem področju. Anketiranci izpostavljajo potrebo po enotnem programu, vsebinah, smernicah in pripomočkih za delo, to je enotnem pristopu k izvajanju VZZ na nacionalni ravni. Izražajo tudi podporo in pohvalo začetemu delu IVZ RS na tem področju. Anketiranci izpostavljajo potrebo po kadrovskih okrepitvah in načrtovanju večjega deleža časa, namenjenega izvajanju VZZ in pripravam na izvajanje. Druga raziskava je bila izvedena med izvajalci vzgoje za zdravje v okviru šol za starše v letu 2002. Kljub nezanesljivo izraženi potrebi po spremembi organizacije Šol za starše, saj je le slaba polovica izvajalcev izrazila potrebo po spremembah, so skoraj vse šole predlagale določene spremembe, ki bi izboljšale kvaliteto izvajanja šol za starše. Najpogosteje izražen predlog za spremembe je bilo poenotenje programa šole za starše za vso Slovenijo, tako v organizacijskem smislu, kot tudi v vsebinskem obsegu. Ta želja je razumljiva, saj je analiza naše kvalitativne raziskave dokazala, da se tečaji izvajajo zelo neenotno, prvenstveno so časovno skrčeni sklopi, ki obsegajo ure izvajanja tečajev med 6 do 36 ur. Izvajalci predlagajo tudi spremembe na področju števila in vrst strokovnjakov, ki sodelujejo v posameznih tematskih sklopih Šol za starše. Pogosta pripomba je bila k pokritosti posameznih vsebinskih sklopov z ustreznimi strokovnjaki. Večini izvajalcev je bilo smiselno, da določena področja vsebinsko podajajo za opredeljeno področje primerni strokovnjaki. Izvajalci VZZ v okviru Š ol za starše želijo tudi usmerjena strokovna srečanja, kjer bi bilo mogoče interaktivno izmenjevanje izkušenj in pridobitev novih znanj za delo. V organiziranih Šolah za starše potrebujejo več dostopne strokovne literature s področja porodništva, saj z brskanjem porabijo preveč časa, hkrati pa je strokovno vprašljiva zanesljivost posredovanih informacij. Nekatere šole imajo težave pri sami prostorski izvedbi tečajev, saj nimajo primernih prostorov, saj so prostori izvajanja Šol za starše v kleteh, brez oken in primernega zračenja. Prav tako si želijo organizirati več tečajev za manjše skupine slušateljev. Programi promocije zdravja in vzgoje za zdravje pri otrocih in mladostnikih so bistveni za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni in zdravstvenih težav v vseh življenjskih obdobjih in tudi pri naslednji generaciji. Ustrezno zasnovani programi morajo temeljiti na znanstvenih spoznanjih o stanju v populaciji otrok in mladostnikov in o njihovih potrebah in željah ter znanstvenih spoznanjih o uspešnosti programov in obstoječih dobrih praksah. Pri pripravi programov se moramo zavedati vrste tveganj za zdravje otroka in mladostnika in časovnega nastopa tveganj, saj le tako lahko pripravimo zgodnje in dobro ciljane intervencije. Tovrstni programi morajo biti enako dostopni vsem otrokom in mladostnikom in jim nuditi istovrstne informacije. Dostopni podatki govorijo v prid enotno zasnovanega, nacionalnega programa za izvajanje promocije zdravja in vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike, pri katerem sodelujejo vsi sektorji in v okviru katerega so pripravljene enotne nacionalne smernice, vanj pa so

6

vključena vsa okolja, pomembna za otroke in mladostnike (poleg zdravstva tudi šolsko okolje, družina, lokalna skupnost idr.). Teme, usklajene z aktualno problematiko posamezne starostne skupine morajo biti predmet posebnega dokumenta oziroma programa (ne pravilnika), ki ga je moč usklajevati in dopolnjevati redno glede na aktualno problematiko. Program mora biti pripravljen medsektorsko in povezovati najpomembnejše akterje kot so zdravstveni, šolski, socialni in družinski sektor. Teme, pristopi in didaktični pripomočki za posamezne starostne skupine z določenim obsegom prilagodljivosti in izbire glede na potrebe posameznega področja morajo biti pripravljeni in usklajeni nacionalno ter z regijami, odobreni s strani ustreznega RSK, enotno izvajani ter redno vrednoteni in predmet prenove po potrebi. V tem smislu je IVZ RS že v letu 2007 pripravil predlog akcijskega načrta vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike. Obenem je potrebno prevetriti sistem plačevanja dejavnosti v okviru vzgoje za zdravje (ustrezni kazalci spremljanja izvajanja vzgoje za zdravje in spremljanje porabe sredstev), pripraviti oceno kadrovskih normativov iz različnih virov, zagotoviti ustrezne pogoje za delo (prostor, čas, pripomočki idr.), zmanjšati razlike med regijami v okviru izvajanja preventivnega programa, ter pripraviti smernice in materiale za vrednotenje opravljenega dela.

7

2. POMEN VZGOJE ZA ZDRAVJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V razvitih državah se rojeva dandanes vedno manjše število otrok, obenem pa se podaljšuje življenjska doba. Prebivalstvo se stara in trend staranja prebivalstva se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Zato je pomembno, da otrokom zagotovimo zdravo odraščanje in ohranjanje zdravje v pozna leta. Otroštvo je čas, ki je zelo primerno za delovanje, saj je v tem obdobju učinkovita tako promocija zdravja kot tudi preprečevanje bolezni in zdravstvenih težav z učinki na zdravje v otroštvu in kasnejšem življenju. Zdravje v otroštvu določa zdravje preko celega življenja in tudi zdravje naslednje generacije. Pomembno je, da se vnaprej zavedamo obstoječih vrst tveganj in njihovega časovnega nastopa ter uvajanje zgodnjih in dobro ciljanih intervencij (1). Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladine ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Začetek preventivnega zdravstvenega varstva šolarjev sega v leto 1909, ko sta prva dva šolska zdravnika nadzirala higienske pogoje v šolah in zdravstveno stanje šolarjev. Leta 1918 je načelnik ministrstva za narodno zdravje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, začel uvajati aktivno zdravstveno varstvo, kar pomeni da zdravnik išče bolne in preprečuje zbolevanje. Prvi otroški dispanzer je bil odprt leta 1923. Po 2. svetovni vojni se je mreža zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok in mladine razširila v vse zdravstvene domove po občinah Slovenije. Delo z otroci in mladostniki so postopno prevzeli specialisti pediatrije in šolske medicine. (2) Za otroke do 19. leta so značilni zdravstveni problemi, povezani s posebnostmi rasti in razvoja ter načinom življenja, kar vse vpliva na njihovo telesno, duševno in družbeno zdravje (2). Najpogostejši vzroki smrti v starosti do 19 let so poškodbe in zastrupitve, bolezni respiratornega sistema, rak, infekcijske in parazitarne bolezni (3). Pomemben je stil življenja družine, otroka in mladostnika, torej koriščenje prostega časa, prehrana, telesna dejavnost, različne zasvojenosti, spolno vedenje, odnosi v družini, motnje duševnega zdravja idr. Še posebej adolescenca je čas obsežnih sprememb v razvoju posameznika, poleg intenzivnega telesnega razvoja je tudi čas osebnostnega zorenja, gradnje lastne identitete in vključevanja v socialno okolje. Obenem se utrjujejo vrednote in navade, ki vplivajo na kasnejše življenje mladostnika in seveda tudi njegovo zdravje. V adolescenci je povečana možnost tveganih vedenj. Tvegano vedenje so vsi poizkusi, občasna vedenja, vzorci, dejanja, ki predstavljajo tveganje za posameznika in/ali okolje. Tvegana vedenja lahko vplivajo na mladostnikovo zdravje tako, da ogrozijo mladostnikovo zdravje ali življenje, preko vključevanja škodljivih navad v življenjski stil, preko stopnjevanja konfliktov z okoljem vse do delinkventnega obnašanja in ogrožanja drugih, lahko pride do prekinitve šolanja, lahko do prezgodnjega prevzemanja vloge odraslih. Med ta tvegana vedenja sodijo prekomerno uživanje alkohola, tvegana spolnost, mladostniška nosečnost, tvegane igre, visoko rizični športi, pomanjkanje gibanja, uživanje tobaka, alkohola, prepovedanih drog, neustrezne prehranjevalne navade, nasilništvo in druge. Mladostnik lahko prevzame več vrst tveganega vedenja. Tvegano vedenje je še posebej ogrožujoče, kadar se začne zelo zgodaj (npr. kajenje, nižja kot je starost ob začetku kajenja, več bo mladostnik kot odrasla oseba kadil, večja bo njegova odvisnost, težje bo prenehal s kajenjem); ko se ponavlja in ni vezana samo na določene situacije ali posamezne dogodke; kadar je povezano z neustreznim življenjskim stilom; kadar je teh tveganih vedenj več pri eni osebi in kadar tako vedenje spodbuja vrstniška skupina mladostnika. Nekateri mladostniki so za tvegana vedenja še posebej dovzetni in sicer predvsem tisti, ki se ne šolajo oziroma so v šoli neuspešni, mladostniki iz nefunkcionalnih družin in mladostniki s slabo samopodobo, slabim samospoštovanjem, zelo sugestibilni ipd. Bolj ogroženi so tudi mladostniki, ki jih k tveganemu vedenju spodbuja njihova vrstniška skupina (4).

8

Otroci in mladostniki do 19. leta starosti v Sloveniji predstavljajo 19,9% prebivalstva (podatki 2006, letno stanje 31.12.) oziroma 400.648 oseb. V starosti od 0-5 let je 108.922 otrok, v starosti 6-19 pa 291.726 otrok (5). 3. ZDRAVSTVENA VZGOJA IN VZGOJA ZA ZDRAVJE KOT NOV POJEM Izraz vzgoja za zdravje je sodoben izraz za zdravstveno vzgojo in se ga razume kot nadgradnjo obstoječe zdravstvene vzgoje (po literaturi WHO, Ottawska listina, Bankokška deklaracija...). Tradicionalna zdravstvena vzgoja je delovala na principih posredovanja informacij o zdravju posamezniku ali skupini in je poudarjala v glavnem telesno zdravje in ni zajela širših vidikov zdravja. Posameznik je imel izredno pasivno vlogo prejemnika informacij. Zdravstvena vzgoja je delovala na osnovi zaporednosti, potem ko se je problem že pojavil. Vzgoja za zdravje želi povezati vsa prizadevanja (tako zdravstvenega, šolskega, družinskega, socialnega in drugih sektorjev) za zdravje. Izhaja iz širšega modela razumevanja promocije zdravja, ki vključuje interakcijo telesnih, duševnih, duhovnih, okoljskih in družbenih vidikov ter poleg medicinskih vključuje tudi najnovejša spoznanja in veščine na kognitivno vedenjskem, psihološkem, pedagoškem, sociološkem, komunikološkem in drugih področjih. Vzgoja za zdravje je proces, ki usposablja ljudi, da imajo večji nadzor nad življenjem, zdravjem - opolnomočenje, krepitev potencialov in močnih točk, usmerjanje v spremembo nezdravega vedenja. Koncept vzgoje za zdravje poudarja, da je informiranje pogoj, vendar še ne vodi nujno v spremembo nezdravega načina vedenja in navad. Pri tem upošteva konkretno ciljno populacijo, njene značilnosti in načrtuje delovanje v smislu razvijanja veščin, strategij ob aktivni participaciji in upošteva ožji in širši družbeni kontekst, individualne in skupnostne vidike (kot so prepričanja, vrednote, stališča, vpetost v različne sisteme, skupnosti, različne vplive). Pojem vzgoja za zdravje torej vključuje vse, ki delajo na področju zdravja in vplivajo na tak ali drugačen način na telesno in duševno dobro počutje in razvitost ter izkoriščenost vseh posameznikovih potencialov. V tem smislu gre za pomemben premik v konceptualnem smislu in tudi v smislu interdisciplinarnega sodelovanja, ki se simbolno odraža tudi v spremembi imena oz. naziva dejavnosti iz zdravstvene vzgoje v vzgojo za zdravje. Ref Vesna Pucelj V celotnem poročilu uporabljamo izraz vzgoja za zdravje (VZZ), razen pri citiranju navedb, predlogov in komentarjev posameznikov. 4. PRAVNA OPREDELITEV VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladine je opredeljeno z zakoni in podzakonskimi akti. Natančneje je opredeljeno z navodili za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni iz leta 1998 in kasnejšimi navodili o spremembah in dopolnitvah prvih navodil (6,7). Otroci in mladostniki imajo pravico do preventivnega varstva, ki ga predpisujejo navodila, v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ŠOLA ZA STARŠE (7) Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja in aktivno skrb za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev, za prvič in ponovno noseče ženske in njihove partnerje ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialnoekonomsko ogrožene nosečnice, nosečnice

9

z zdravstvenimi tveganji ipd.). Predporodna zdravstvena vzgoja je pomembna preventivna aktivnost za zagotovitev optimalnega perinatalnega zdravstvenega varstva. Šola za starše poteka glede na višino nosečnosti v sklopih, ki so tematsko prilagojeni zgodnji in pozni nosečnosti. Program je sestavljen iz tematskih predavanj, ki obravnavajo nosečnost, porod, psihološko pripravo, nego novorojenčka, prehrano in dojenje, zobozdravstveno vzgojo, prikaz rednih telesnih vaj, rabo kontracepcije po porodu in osnove pravnega in socialnega varstva v času nosečnosti in poporodnem obdobju. OBISK PATRONAŽNE SESTRE - PREGLED NOVOROJENCA (6) Patronažna zdravstvena nega nosečnic, otročnic in novorojencev je pomembna za varovanje reproduktivnega zdravja, zdravja otrok in vse družine. To delo opravlja medicinska sestra iz javne in zasebne dejavnosti. Obisk pri novorojencu obsega med drugim tudi svetovanje otročnici o načinu življenja in negi ter oskrbi novorojenčka, nasvet o dojenju, negi otroka, pravilni prehrani in osebni negi, nasvet o odvajanju in izločanju ter spalnih potrebah novorojenca, nasvet o zobni preventivi in ustni negi ter opazovanje otrokovega telesnega in duševnega razvoja. ZDRAVSTVENO VARSTVO DOJENČKOV IN PREDŠOLSKIH OTROK DO 6. LETA STAROSTI (6) Pravico do celostnega zdravstvenega varstva na primarni ravni uveljavljajo predšolski otroci, stari od 0. do 6. let (do vstopa v šolo) v otroških dispanzerjih in bivalentnih dispanzerjih za predšolske otroke in mladino ter zasebnih ordinacijah, namenjenih tej skupini. Normativi, ki veljajo kot osnova za načrtovanje zdravstvenega varstva predšolskih otrok so:

- ciljni 800 otrok na tim predšolskega zdravnika (tim sestavljajo zdravnik, ena VMS in en oziroma 0,5 zdravstvenega tehnika SMS);

- minimalni 1000 otrok na tim predšolskega zdravnika. Izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva predšolskih otrok in programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb te skupine izvaja v zdravstvenih zavodih in v zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravje. Vsi zdravniki v omenjenih zavodih in zasebnih ordinacijah morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad zdravjem te populacije v stalni povezavi z odgovornim zdravnikom, ki je odgovoren za izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje v centralnem predšolskem ali bivalentnem dispanzerju določenega zdravstvenega območja v sodelovanju s koordinatorjem za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Centralni dispanzer in odgovornega zdravnika v centralnem dispanzerju določenega zdravstvenega območja imenuje minister za zdravje na podlagi usklajenega predloga med IVZ RS in območnim ZZV. Izbrani osebni zdravnik za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma je lahko specialist splošne (družinske) medicine ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Tim zdravnika otroškega dispanzerja, bivalentnega dispanzerja ali zasebne ordinacije izvaja zdravstveno varstvo po dispanzerski metodi dela, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno varstvo otrok v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja otroke in njihove starše (skrbnike) k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družine. Odgovorni zdravnik otroškega dispanzerja, bivalentnega dispanzerja oziroma ordinacije ali zasebne ordinacije, ki izvaja zdravstveno varstvo predšolskih otrok, pripravi za pripadajoče zdravstveno območje letni načrt obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in

10

programirane zdravstvene vzgoje na podlagi letnih načrtov posameznih izvajalcev. Za pripravo kakovostnih načrtov, lokalnih in nacionalnih, mora opraviti analizo opravljenega dela v predhodnem letu, predlagati ukrepe za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in opraviti z zakonom določeno poročanje v zdravstveni informacijski sistem (vodenje zdravstvene dokumentacije in statistična poročila). Preventivno zdravstveno varstvo predšolskih otrok se organizira individualno v posvetovalnicah za otroke. Izjemoma v krajih, kjer še ni specialista pediatra, lahko javni zavod drugače zagotovi izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva za predšolske otroke. Zdravnik, ki opravlja preventivno delo, ne potrebuje pooblastila izbranega osebnega zdravnika zavarovane osebe. Vsak specialist pediater oziroma zdravnik z ustrezno izobrazbo za delo s predšolskimi otroci na primarni ravni (s pripadajočim timom – medicinsko sestro in zdravstvenim tehnikom) je odgovoren za izvedbo obveznega preventivnega programa in programirane zdravstvene vzgoje. Za programirano zdravstveno vzgojo pripravi vsak zdravnik specialist ustrezne smeri v otroškem dispanzerju ali zasebni ordinaciji celoletni načrt dela (delo posvetovalnice, posvete, medicinsko svetovanje zaradi zdravstvene ali vedenjske problematike, predavanja, učne delavnice ter obseg svetovalnega dela v vrtcih). Določene naloge iz obveznega preventivnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje lahko izvajajo za to posebej usposobljene medicinske sestre in zdravstveni tehniki in sicer med drugim pri vodenju prehrane dojenčkov in otrok ter svetovanju za zdrave življenjske navade. V primeru, da se zaradi pomanjkanja kadrov obseg obveznega preventivnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje ne more izvesti, mora odgovorni zdravnik obvestiti direktorja zdravstvenega zavoda. Direktor zdravstvenega zavoda je, s pomočjo koordinatorja za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo, dolžan zagotoviti strokovno ustrezen kader za njuno izvedbo. V kolikor ta rešitev utemeljeno ni izvedljiva, mora direktor zavoda o tem pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravje. Sistematični preventivni pregledi Namen teh pregledov je poznavanje zdravstvenega stanja otrok (posameznika ali skupin), aktiven zdravstveni nadzor, odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje staršem oziroma skrbnikom in otrokom. Poleg obsega telesne rasti in razvoja ter ugotavljanja telesnega in duševnega zdravja, pregled vsebuje tudi ukrepe za ohranitev in krepitev zdravja in omogočanje optimalnega telesnega in duševnega razvoja ter odkrivanje negativnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini. Način dela in teme v okviru zdravstvene vzgoje so navedene pri posamičnih preventivnih pregledih.

1- Sistematični pregled otroka v starosti enega meseca Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede prehrane, nege, povijanja, spanja, psihičnega razvoja in preprečevanja avitaminoz in kariesa. 2- Sistematični pregled otroka v starosti treh mesecev Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede prehrane, nege, povijanja, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja in preprečevanja avitaminoz in kariesa. 3- Sistematični pregled otroka v starosti šestih mesecev Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede prehrane, nege, povijanja, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja in preprečevanja avitaminoz. 4- Sistematični pregled otroka v starosti devetih mesecev Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede prehrane, nege, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja in preprečevanja avitaminoz.

11

5- Sistematični pregled otroka v starosti dvanajstih mesecev oziroma enega leta Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede prehrane, nege, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja in preprečevanja avitaminoz in kariesa. 6- Sistematični pregled otroka v starosti osemnajstih mesecev oziroma leta in pol Zdravstvena vzgoja pri tem pregledu obsega individualno svetovanje glede psihičnega in motoričnega razvoja. 7- Sistematični pregled otroka v starosti treh let Teme zdravstvene vzgoje pri tem pregledu niso navedena. 8- Sistematični pregled otroka v starosti petih let Teme zdravstvene vzgoje pri tem pregledu niso navedena. Namenski pregledi Pravilnik navaja tudi 7 vrst dodatnih namenskih pregledov, od katerih dva vključujeta zdravstveno-vzgojne teme: 1- Namenski pregled dojenčkov v starosti dveh mesecev, katerega namen je

vzpodbujanje dojenja. 2- Namenski pregled otroka pred vstopom v vrtec, ki vključuje razgovor o premagovanju

ločitvenega strahu pred vstopom v vrtec. Programirana zdravstvena vzgoja Poleg zdravstvene vzgoje v okviru preventivnih pregledov se izvaja programirana zdravstvena vzgoja, katere namen je informirati in motivirati posameznika, da aktivno skrbi za svoje zdravje. Za te storitve mora javni zdravstveni zavod in zasebnik za vsako leto pripraviti načrt, na osnovi analiz iz predhodnega leta iz katerih so razvidne specifične potrebe določenega zdravstvenega območja.Ciljne skupine za zdravstveno vzgojo, ki jo izvaja tim predšolskega zdravnika so starši, pedagogi in otroci. Zdravstveno vzgojno delo se lahko izvaja v prostorih zdravstvenega doma, zasebne ordinacije ali vrtca. Delo izvajata specialist pediater in medicinska sestra, usposobljena za zdravstveno vzgojno delo. Programirana zdravstvena vzgoja poteka v naslednjih oblikah: - zdravstvenovzgojno delo v posvetovalnicah za starše in otroke; - zdravstvenovzgojno delo z vzgojiteljicami, starši in otroki (predavanja, učne

delavnice, delo v majhnih skupinah) in - posvet s starši, vzgojitelji in svetovalnimi delavci o zdravstveni in vedenjski

problematiki otrok. Posvet in obravnava je namenjena razreševanju specifične problematike otrok, povezane z njihovim biopsihosocialnim razvojem, zdravstvenimi težavami, vedenjskimi težavami idr. V obravnavo je potrebno pritegniti starše, vzgojitelje in svetovalne delavce. Posvet ni niti nasvet ob obisku v ordinaciji, niti delo posvetovalnice ali timske obravnave.

- Preventivno delo tima pediatra v jaslih, vrtcih in zavodih. Namen tega dela je odstraniti oziroma zmanjšati škodljive vplive na zdravje otrok, ki izhajajo iz njihovega bivalnega okolja in obsega: - stalno sodelovanje z ravnateljem in svetovalno službo; - analiza zdravstvenega stanja otrok in poročilo o tem ravnatelju in svetovalnim

delavcem vrtca; - priprava programa zdravstveno varstvenega dela v vrtcu za tekoče šolsko leto; - sodelovanje na dveh pedagoških konferencah (predavanje z eno programirano temo in

eno temo po lastni presoji); - svetovanje glede prehrane, priprave jedilnikov in dietnih obrokov; - svetovanje pri pripravi dejavnosti z vidika izboljšanja zdravega načina življenja; - svetovanje glede na varnost prostora; - mnenje in ocena delovnega mesta otroka z vidika ergonomike in primernosti pohištva;

12

- svetovanje glede na ugotovljeno higiensko stanje v vrtcu v sodelovanju z zdravstvenim inšpektorjem in zdravnikom specialistom za higieno območnega zavoda.

ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE DO DOPOLNJENEGA 19. LETA STAROSTI (6) Normativi, ki veljajo kot osnova za načrtovanje zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti so:

- ciljni 1.700 otrok na tim šolskega zdravnika (tim sestavljajo zdravnik, ena VMS in en oziroma minimalno 0,5 zdravstvenega tehnika SMS);

- minimalni 2.200 otrok na tim šolskega zdravnika. Pravico do celostnega zdravstvenega varstva na primarni ravni uveljavljajo šolski otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti v dispanzerjih za šolske otroke in mladino, bivalentnih dispanzerjih za otroke in mladino in zasebnih ordinacijah, namenjenih tej starostni skupini. Izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine in programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb te skupine izvaja v zdravstvenih zavodih in v zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravje. Vsi zdravniki v omenjenih zavodih in zasebnih ordinacijah morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad zdravjem te populacije v stalni povezavi z odgovornim zdravnikom (vodjo), ki je odgovoren za izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje v centralnem šolskem ali bivalentnem dispanzerju določenega zdravstvenega območja v sodelovanju s koordinatorjem za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Centralni dispanzer in odgovornega zdravnika v centralnem dispanzerju določenega zdravstvenega območja imenuje minister za zdravje na podlagi usklajenega predloga med IVZ RS in območnim ZZV. Izbrani osebni zdravnik za osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist šolske medicine ali pediater, izjemoma je lahko specialist splošne (družinske) medicine ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Praviloma skrbi za predšolske otroke specialist pediater, za šolske otroke in mladino pa specialist šolske medicine (pediater – šolsko dispanzerska usmeritev) oziroma zdravniki, usmerjeni v omejeni področji dela. Tim zdravnika šolskega dispanzerja, bivalentnega dispanzerja ali zasebne ordinacije izvaja zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine po dispanzerski metodi dela, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno varstvo otrok v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja otroke in njihove starše (skrbnike) k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družine. Odgovorni zdravnik pripravi za pripadajoče zdravstveno območje letni načrt obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje na podlagi letnih načrtov posameznih izvajalcev. Za pripravo kakovostnih načrtov, lokalnih in nacionalnih, mora opraviti analizo opravljenega dela v predhodnem letu, predlagati ukrepe za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in opraviti z zakonom določeno poročanje v zdravstveni informacijski sistem (vodenje zdravstvene dokumentacije in statistična poročila). Preventivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine je organizirano skupinsko za posamezne šole oziroma razrede in ni vezano na izbranega osebnega zdravnika. Zdravnik, ki opravi preventivno storitev, ne potrebuje pooblastila izbranega osebnega zdravnika zavarovane osebe. Izjemoma v krajih, kjer še ni specialista pediatra, lahko javni zavod drugače zagotovi izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva za predšolske otroke.

13

Vsaka šola mora imeti imenovanega zdravnika šole s pripadajočim timom., ki je odgovoren za izvedbo obveznega programa preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Imenovanega zdravnika določi po posvetu z direktorjem javnega zdravstvenega zavoda oziroma zasebne ordinacije odgovorni zdravnik (vodja) za pripadajoče zdravstveno območje. Na osnovi poimenskih seznamov učencev, ki jih dispanzerjem in ordinacijam posreduje šola, tim organizira in opravi sistematične preglede po razredih. Za preventivne aktivnosti, ki sodijo v programirano zdravstveno vzgojo, pripravi vsak imenovani zdravnik šole natančen vsebinsko – terminski celoletni plan dela za pripadajoče šole (predavanja, učne delavnice, delo posvetovalnice, posvete, medicinsko svetovanje zaradi zdravstvene, učne ali vedenjske problematike ter obseg svetovalnega dela na šoli) na osnovi ocen iz predhodnega leta in v okviru specifične problematike. Imenovani zdravnik šole in osebni zdravnik zavarovanca nista nujno ena in ista oseba, sta se pa dolžna obveščati in omogočiti vpogled v zdravstveni karton. Delo si znotraj dispanzerja ali ordinacije zdravniki organizirajo in dogovorijo tako, da delo planirajo na kurativne in preventivne dneve ali ure. Stik zdravih in bolnih otrok v zdravstvenih zavodih in ordinacijah ni dovoljen. Mlade, ki se ne šolajo redno, vabimo na sistematični pregled v 18. letu starosti z osebnim vabilom zavarovancu na dom. Glede pridobivanja poimenskih seznamov mladih, so dispanzerji vezani na lastne informacije in podatke iz kartotek. Mlade, ki so redno zaposleni, sistematično pregledajo specialisti medicine dela, prometa in športa v obratnih ambulantah. V primeru, da se zaradi pomanjkanja kadrov obseg obveznega preventivnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje ne more izvesti, mora odgovorni zdravnik obvestiti direktorja zdravstvenega zavoda. Ta je, s pomočjo koordinatorja za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo, dolžan zagotoviti strokovno ustrezen kader za njuno izvedbo. Če ta rešitev utemeljeno ni izvedljiva, mora direktor zavoda o tem pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravje. Sistematični preventivni pregledi Namen teh pregledov je aktivni zdravstveni nadzor, odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje šolskim otrokom in mladini. Obsega oceno telesnega razvoja in hranjenosti, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja ter negativnih socialnih dejavnikov, odkrivanje nezdravih življenjskih navad, tveganega vedenja in zlorabe drog. Način dela in teme v okviru zdravstvene vzgoje so navedene pri posamičnih preventivnih pregledih.

1- Sistematični pregled šolskih novincev pred vstopom v šolo Pregled poteka ob prisotnosti enega ali obeh staršev, praviloma v prostorih zdravstvenega zavoda ali v zasebni ordinaciji. Na pregled so vabljeni pisno. Delo opravi tim šolskega zdravnika. Starše oziroma skrbnike seznani osebje z obsegom zdravstvenega varstva otroka v obdobju od vstopa v šolo do dopolnjenega 19. leta starosti. Teme zdravstvene vzgoje pri tem pregledu niso navedena. 2- Sistematični pregled učencev v 1., 3., 5., 7. razredu OŠ Pregled praviloma poteka v prostorih zdravstvenega zavoda ali v zasebni ordinaciji (izjemoma v šoli). Na pregled so vabljeni pisno ali preko šole. Število pregledanih učencev (v rednem delovnem času) naj ne bo večje od 30. V pregled je vključena tudi skupinska zdravstvena vzgoja v dveh skupinah (v dispanzerju ali v šoli). Opravi se tudi razgovor z razrednikom o posamezniku in skupini. V 7. razredu pravilnik predpisuje izvedbo ankete po manjših skupinah, tema ni predvidena. 3- Sistematični pregledi dijakov v 1. in 3. letniku SŠ Pregled praviloma poteka v prostorih zdravstvenega zavoda ali v zasebni ordinaciji (izjemoma v šoli). Na pregled so vabljeni pisno ali preko šole. Število pregledanih učencev (v rednem delovnem času) naj ne bo večje od 30. V pregled je vključena tudi

14

skupinska zdravstvena vzgoja v dveh skupinah (v dispanzerju ali v šoli). Opravi se tudi razgovor z razrednikom o posamezniku in skupini. V obeh letnikih pravilnik predpisuje izvedbo ankete po manjših skupinah, tema ni predvidena. 4- Sistematični pregledi mladine izven rednega šolanja v 18. letu Pregled praviloma poteka v prostorih zdravstvenega zavoda ali v zasebni ordinaciji. Na pregled so vabljeni pisno. Zaposlene mladostnike vabi specialist medicine dela. Pregled obsega tudi individualno (skupinsko) zdravstveno vzgojo in izvedbo ankete. Namenski pregledi V okviru namenskih pregledov ni predvidena zdravstvena vzgoja. Programirana zdravstvena vzgoja Poleg zdravstvene vzgoje v okviru preventivnih pregledov se izvaja programirana zdravstvena vzgoja, katere namen je informirati in motivirati posameznika, da aktivno skrbi za svoje zdravje. Zdravstvenovzgojni programi naj bi omogočili posamezniku oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja. Ciljne skupine za zdravstveno vzgojo so starši, pedagogi, otroci in mladostniki. Za te storitve mora javni zdravstveni zavod in zasebnik za vsako leto pripraviti načrt, na osnovi analiz iz predhodnega leta iz katerih so razvidne specifične potrebe določenega zdravstvenega območja. Zdravstveno vzgojno delo se lahko izvaja v prostorih šole ali zdravstvene ustanove (posvetovalnici, prostorih, namenjenih preventivi itd.). Delo opravljata zdravnik specialist in medicinska sestra, usposobljena za zdravstveno vzgojno delo z mladino. Zdravstvenovzgojno in svetovalno delo se oblikuje glede na aktualno problematiko mladih, ki je posledica njihovega biopsihosocialnega razvoja (motnje v telesnem razvoju, oblikovanje samopodobe, problemi socializacije itd.)., tveganega vedenja (v cestnem prometu, športu itd.), zlorabe drog (kajenje, uživanje alkoholnih pijač, uporaba nelegalnih drog in drugih psihoaktivnih substanc), učne problematike (motnje koncentracije, izostajanje iz šole, strah pred šolo, antistresne veščine itd.), slabih prehranjevalnih navad (debelost, anoreksija, bulemija, nizkokalorične diete, alternativno prehranjevanje itd.) in tveganega spolnega vedenja (spolno prenesene bolezni, preprečevanje mladostniške nosečnosti, načrtovanje družine itd.). Programirana zdravstvena vzgoja poteka v naslednjih oblikah: - Zdravstvenovzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah z učenci,

pedagogi in starši; - Posvetovalnice za mlade; - Medicinsko svetovanje otroku, njegovim staršem in pedagogu zaradi zdravstvene,

vedenjske in učne problematike; - Posveti s starši, učitelji, svetovalnimi delavci in mladimi – posvet je obsežna

individualna zdravstvena vzgoja in svetovanje. Lahko poteka tudi po telefonu (vidik racionalizacije);

- Preventivne aktivnosti tima šolskega zdravnika na šoli ali zavodu; namen te aktivnosti je odstraniti oziroma zmanjšati škodljive vplive na zdravje šolarjev, ki izhajajo iz njihovega delovnega in bivalnega okolja in njihovih delovnih obremenitev in stila življenja, ki ga pogojuje šolanje. Tim šolskega zdravnika naj bi na šoli skrbel tudi za promocijo višje kulture bivanja mladih;

- stalno sodelovanje z ravnateljem in svetovalno službo; - analiza zdravstvenega stanja učencev/dijakov in poročilo o tem ravnatelju in

svetovalnim delavcem šole; - sodelovanje na dveh pedagoških konferencah (predavanje z eno programirano temo in

eno temo po lastni presoji); - svetovanje glede šolske prehrane, priprave jedilnikov in dietnih obrokov;

15

- svetovanje pri pripravi šolskih aktivnosti z vidika obremenjenosti šolarja; - spremljanje učencev, vključenih v posebno telesno vzgojo; - svetovanje z ozirom na varnost šolskega prostora in šolske okolice; - mnenje in ocena delovnega mesta šolarja z vidika ergonomske primernosti pohištva; - povezovanje in sodelovanje z zdravstvenim inšpektorjem in zdravnikom specialistom

za higieno območnega zavoda za zdravstveno varstvo ter predstavniki lokalnih teles, po potrebi skupno svetovanje ali ukrepanje na področju ohranjanja zdravja šolarjev.

5. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V zdravstvenih domovih in praviloma tudi v zasebnih otroških in šolskih ordinacijah imajo zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov ločeno od odraslih. Mreža enot je postavljena po principu upravnih enot (občin) in je tako blizu uporabnikom. Le v nekaterih ruralnih in slabše poseljenih krajih, služba ni organizirana ločeno za otroke in mladostnike, pač pa le-ti gredo k zdravniku splošne medicine, ki skrbi tudi za odraslo populacijo. Število zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja (izračunano iz ur), ki se izvajajo zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov do 19. leta je po letih prikazano v spodnji tabeli (8,9,10,11). Otroci in mladostniki do 19. leta starosti (službe izvajalcev 013, 014 in 056) Zdravniki Drugo zdravstveno osebje SKUPAJ Specialisti Specializanti Splošne

prakse SKUPAJ Visoka

/ univ. Višja Srednja

2002 325 254 11 60 498 19 141 3382003 334 260 10 64 494 25 136 3332004 344 270 7 67 518 40 135 3432005 340 267 6 67 511 58 121 332 Iz tega prikaza ni razvidno, da bi prihajalo do zmanjševanja števila zdravnikov in drugega osebja (izračunano iz ur), ki izvajajo zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov do 19. leta. Iz prispevka prim. asist. mag. Polone Brcar je razvidno, da se je stanje kadrovske preskrbljenosti z leti izboljševalo in v letu 2000 doseglo normativ, ki ga je določila stroka na osnovi izvedljivosti preventivnega programa in kurativne obremenitve tima (800 otrok 0-6 let in 1.700 mladih 7-19 let na tim). Vendar pa je nacionalno prikazan kazalec le splošni kazalec kadrovske preskrbljenosti, ne pove pa dosti o kadrovski preskrbljenosti v posameznih okoljih. Ne glede na upadanje rodnosti, se je po letu 2000 ponekod kadrovska preskrbljenost začela zmanjševati zaradi upokojevanja in pomanjkanja zdravnikov ustrezne specialnosti. V letu 2003 pa normativa ne dosegamo več (839 otrok (oziroma 963 otrok) od 0 do 6 let na zdravnika (oziroma zdravnika specialista) in 1944 otrok (oziroma 2862 otrok) od 7 do 19 let na zdravnika (oziroma zdravnika specialista). Obenem je prisotna zelo neenakomerna porazdelitev preskrbljenosti po Sloveniji in v nekaterih krajih kritično pomanjkanje. V prihodnje lahko glede na starostno strukturo zdravnikov in specialistov pričakujemo postopno poslabšanje kadrovske preskrbljenosti v otroškem in mladinskem zdravstvenem varstvu, ki bo v posameznih okoljih ogrozila tudi izvedljivost preventivnega programa. Obenem primerjalne analize obremenitev zdravnikov kažejo, da so zdravniki v Sloveniji na področju zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v primerjavi z zdravniki Zahodne Evrope izraziteje obremenjeni, kar prav tako vpliva na izvajanje VZZ (2).

16

Ločenih podatkov o preskrbljenosti z zdravniki za predšolske otroke (0-5 let) in za šolske otroke in mladino (6-19 let) za kasnejša leta ni možno pridobiti, zato ne moremo ugotavljati skladnosti s predpisanimi normativi (letopisi). Podatke lahko pridobimo le skupno za otroke in mladostnike med 0. in 19. leti, kar pa nam ne nudi vpogleda v doseganje normativov po letu 2003. Primerjava stopnje preskrbljenosti otrok in mladine, starih od 0 do 19 let, z zdravniki v zdravstvenem varstvu predšolskih, šolskih otrok in mladine po zdravstvenih regijah in skupno med leti 2003 in 2005, pa vendarle kaže na velike razlike med regijami. Pri posameznih regijah prikaz kaže na poslabševanje stopnje preskrbljenosti (KR, NG, CE, Ravne), medtem ko na nivoju Slovenije ni razvidno večje poslabšanje preskrbljenosti v teh letih. Prikaz v spodnji sliki (9,10,11).

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2.000

RAVNE NM MS MB LJ KR KP NG CE

SLOVENIJA

200320042005

Iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2007 pa je razvidno, da je število prebivalcev, ki so hkrati zavarovane osebe na nosilca v otroških dispanzerjih 794 (154,74 nosilcev) in v šolskih dispanzerjih 1.445 (167,09 nosilcev), kar pa je v skladu z normativi (12). 6. FINANCIRANJE IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU V Zakonu o zdravstveni dejavnosti je določeno, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto. ZZZS na podlagi sprejetega Splošnega dogovora in Področnih dogovorov javno razpiše zdravstvene programe in storitve, na katere se lahko prijavijo vsi izvajalci, ki imajo koncesijo in s tem tudi pravico sodelovati v mreži javne zdravstvene službe. Zavod nato med prijavljenimi izbere izvajalce, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in z njimi sklene pogodbo. V različnih zdravstvenih dejavnostih, ki se plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, veljajo različni sistemi plačevanja. ZZZS za izvajanje zdravstvene vzgoje in nekaterih

17

preventivnih programov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni plačuje v obliki pavšalnega zneska. ZZZS v skladu s Splošnim dogovorom in Področnim dogovorom za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost spremlja podatke o izvajanju programov, ki se plačujejo v pavšalu. Sem so zajeti tudi zdravstvena vzgoja za otroke, šolarje in študente ter šola za starše, vendar pa te dejavnosti niso standardizirane. Izvajalci poročajo območnim enotam ZZZS dvakrat letno in sicer za prvo polletje ter celo koledarsko leto (12 in spletna stran http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf ). Poročila niso na voljo na spletnih straneh ali v letnem poročilu, pač pa je zanje potrebno posebej zaprositi. Pri otrocih do 19. leta starosti lahko iz obrazcev, ki jih izvajalci izpolnjene posredujejo ZZZS povzamemo podatke o vrsti storitve in izvajalcu, število realiziranih storitev, skupno število zajete populacije, planirano in realizirano število ur. Obrazci so na voljo na spletni strani ZZZS http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf ) Vrste storitev pri predšolskih otrocih so:

- zdravstveno vzgojno delo v posvetovalnici za starše in otroke; - zdravstveno vzgojno delo z vzgojiteljicami, starši in otroci (predavanja, učne

delavnice, delo v majhnih skupinah); - posvet s starši, vzgojitelji in svetovalnimi delavci o zdravstveni in vedenjski

problematiki otrok; - preventivno delo tima pediatra v jaslih, vrtcih in zavodih.

Vrste storitev pri šolskih otrocih in mladini do dopolnjenega 19. leta starosti so: - zdravstveno vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v majhnih skupinah z učenci,

pedagogi in starši; - posvetovalnica za mlade; - medicinsko svetovanje otroku, njegovim staršem in pedagogu za zdravstvene,

vedenjske in učne problematike; - posveti s starši, učitelji, svetovalnimi delavci in mladimi; - preventivne aktivnosti tima šolskega zdravnika na šoli oziroma zavodu.

Storitve niso opredeljene niti kadrovsko, niti časovno ali s točkovno vrednostjo. Pri šolah za starše so posamezne zdravstvene storitve natančneje opredeljene in sicer s kadrovskim normativom, časovnim normativom in točkovno vrednostjo. Pri storitvah zdravstvene vzgoje za predšolske otroke, šolske otroke in mladino ter študente takih natančnejših opredelitev ni. Pri šoli za starše se med vrste storitev uvrščajo:

- individualno svetovanje o materinstvu – opredeljena kot splošna individualna instrukcija o materinstvu. Zajema pouk o prehrani, osebni higieni, ustrezne demonstracije, vaje v pripravi na porod, najprimernejše zdravstveno vzgojne napotke za zdrav režim življenja nosečnice, pri tem je kadrovski normativ 1 VMS, časovni normativ 12 minut, točkovna vrednost pa 1,80;

- skupinsko svetovanje o materinstvu – opredeljena kot splošna skupinska instrukcija o materinstvu (''materinska šola''), ki je po vsebini istovetna individualnemu svetovanju o materinstvu, opravlja pa se v skupini najmanj 8 nosečnic, pri tem je kadrovski normativ 1 VMS in 1 SMS, časovni normativ 8 minut, točkovna vrednost pa 2,13;

- demonstracije pravilnega čiščenja zob nosečnicam, predšolskim in šolskim otrokom in poduk o pravilni prehrani – opredeljena kot poduk o pravilni prehrani in demonstracija pravilnega čiščenja zob nosečnicam, predšolskim in šolskim otrokom v skupini, ki obsega najmanj 5 oseb, opravi se največ 4x letno pri predšolskih otrocih oziroma 2x letno pri šoloobveznih in 1x pri nosečnicah, pri tem je kadrovski normativ 1 VMS, časovni normativ 5 minut, točkovna vrednost pa 0,75;

18

- aktivne skupinske telesne vaje in dihalne vaje, ki jih izvajajo fizioterapevti; - demonstracije, praktično delovanje za izboljšanje in ohranitev zdravja – opredeljena

kot demonstracija, aktivna metoda poučevanja, pri kateri se usposablja skupina s praktičnim delovanjem za izboljšanje ali ohranitev zdravja (skupina 6-9 oseb), obračunava pa se le v okviru dogovorjenega programa dela v skupnosti, pri tem je kadrovski normativ 1 VMS (po osebi v skupini), časovni normativ 10 minut, točkovna vrednost pa 1,50;

- zdravstveno vzgojno predavanje v veliki skupini – opredeljeno kot zdravstveno vzgojno predavanje v skupini, ki šteje več kot 30 ljudi in se obračunava le v okviru dogovorjenega programa v skupnosti, pri tem je kadrovski normativ 1 višji zdravstveni delavec, časovni normativ 90 minut, točkovna vrednost pa 13,50;

- zdravstveno vzgojno predavanje v majhni skupini – opredeljeno kot zdravstveno vzgojno delo v majhni skupini, aktivna sodobna metoda, pri kateri se obravnava izbrana tema, ki omogoča izmenjavo izkušenj, mnenj in stališč v cilju ohranitve zdravja, zdravljenja ali rehabilitacije in se obračunava le v okviru dogovorjenega programa v skupnosti, pri tem je kadrovski normativ 1 zdravnik, časovni normativ 10 minut po osebi, točkovna vrednost pa 2,00;

- aktivno delo v manjši skupini (obravnava izbrane teme, izmenjava izkušenj, stališč in mnenj) – opredeljeno kot zdravstveno vzgojno delo v majhni skupini, aktivna sodobna metoda, pri kateri se obravnava izbrana tema, ki omogoča izmenjavo izkušenj, mnenj in stališč v cilju ohranitve zdravja, zdravljenja ali rehabilitacije in se obračunava le v okviru dogovorjenega programa v skupnosti, pri tem je kadrovski normativ 1 višji zdravstveni delavec, časovni normativ 10 minut po osebi, točkovna vrednost pa 1,50.

Iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2007 (13) je razvidno, da je število prebivalcev, ki so hkrati zavarovane osebe na nosilca v otroških dispanzerjih 794 (154,74 nosilcev) in v šolskih dispanzerjih 1.445 (167,09 nosilcev). Dogovor tudi določa, da preskrbljenost prebivalcev posamezne izpostave Zavoda s številom nosilcev v dejavnostih otroškega in šolskega dispanzerja sme odstopati od slovenskega povprečja za največ 8%. Programi preventive in kurative se v otroških in šolskih dispanzerjih oblikujejo ločeno. Zavod najmanj dvakrat letno preverja realizacijo načrtovanega preventivnega programa po posameznih izvajalcih in o tem obvešča Ministrstvo za zdravje in izvajalce. Dogovor tudi navaja, da zdravstvena vzgoja za otroke, šolarje in študente ter šola za starše ni standardizirana. Izvajalci o realizaciji programa poročajo Zavodu dvakrat letno na obrazcih, ki jih predpiše zavod. V letu 2007 bo program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente ter šola za starše, ostal na ravni plana iz pogodb za leto 2006. Zavod bo ta program plačeval v pavšalu. V poslovnem poročilu ZZZS za leto 2006 ZZZS navaja (14): V splošnih ambulantah, otroškem in šolskem dispanzerju ter dispanzerju za ženske je Zavod posameznemu izvajalcu plačal celoten program storitev, če je le-ta realiziral približno polovico planiranega obsega storitev in izpolnil dogovorjeni program preventive, v splošni ambulanti, otroškem in šolskem dispanzerju pa po številu napotitev ni presegal slovenskega povprečja.

19

7. IZVAJANJE IN POROČANJE O IZVAJANJU VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU Poročila ZZZS o izvajanju vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike niso dostopna, zanje bi bilo potrebno posebej zaprositi. Izvajalci vzgoje za zdravje poročajo tudi Inštitutu za varovanje zdravja in sicer na obrazcu 8,74 po zahtevah Zakona o zbirkah podatkov. Podatke za leto 2006 je potrebno še prečistiti in še niso na voljo. Nekaj podatkov o izvajanju vzgoje za zdravje pri otrocih in mladostnikih lahko povzamemo iz letopisov. Pomemben kazalec dostopnosti zdravstvenega varstva je tudi izvedba preventivnega programa predpisanega za posamezno starost. Odstopanja ter neredno preventivno zdravstveno varstvo so izgubljene priložnosti za preprečevanje pa tudi zgodnje odkrivanje bolezni in zdravstvenih stanj pri otroku in mladostniku. Delež sistematično pregledanih predšolskih otrok v 1. mesecu, ob 1., 3. in 5. letu starosti je v prvem letu starosti 100%, ob 1. in 3. letu starosti skoraj 97%, medtem ko pri 5. letu starosti znaša 82%. Pri deležu otrok so vidne regijske razlike, ki so največje ravno pri starosti 5. let, ko tudi sicer upade delež sistematsko pregledanih otrok v primerjavi z nižjimi starostmi. Upadanje deleža sistematsko pregledanih otrok je še posebej vidno pri nekaterih regijah, kot so Novo mesto, Kranj, Celje, Murska Sobota, tudi Ljubljana. Mariborska regija ima navedene nerealno visoke deleže (vzrok?), ki dvigajo delež sistematsko pregledanih otrok v celi Sloveniji (11).

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

120,0%

140,0%

SLOVENIJA CE NG KP KR LJ MB MS NM

RAVNE

1. MESEC1. LETO3. LETA5. LET

Delež sistematično pregledanih predšolskih otrok v 1. mesecu, ob 1., 3. in 5. letu starosti po zdravstvenih regijah v letu 2005. Delež sistematično pregledanih šolskih otrok je prav tako visok in v letu 2006 znaša v vseh osnovnošolskih skupinah nad 90%, najvišji pa je v 7. razredu OŠ. V SŠ je delež malo nižji,

20

vendar pa znaša v obeh letnikih okoli 86%. Deleži v letu 2006 glede na leto 2006 kažejo rahel padec v večini starostnih skupin. Podatkov za posamezne regije ni na voljo (11, 14).

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

110,0%

PREDVSTOPOM

V ŠOLO

1.r 3.r 5.r 7.r I.letnik III.letnik

2005

2006

Delež sistematično pregledanih šolskih otrok pred vstopom v šolo, v OŠ in SŠ. Iz statističnega letopisa za leto 2005 je tudi razvidno, da se je v letu 2005 udeležilo ZV predavanj v šolskem zdravstvenem varstvu in referatih za zdravstveno vzgojo 109.529 šolskih otrok in mladine (od tega 17.381 v šolskem zdravstvenem varstvu in 92.148 v referatih za zdravstveno vzgojo). V starosti od 6 do 19 let v Sloveniji je v letu 2005 živelo 297.650 oseb, torej se je predavanj udeležilo 36,8% te starostne skupine. Potrebno pa je dodati, da so šolski otroci, predšolski otroci in dijaki vendarle najpogosteje zajeta ciljna populacija v okviru VZZ, v letu 2005 72,8% (11,15). 8. POSAMEZNE RAZISKAVE NA PODROČJU IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V PRIMARNEM ZDRAVSTVU 8.1. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, RAZISKAVA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI, 2007

V poročilu so analizirani rezultati raziskave o organizaciji vzgoje za zdravje (VZZ) za otroke in mladostnike v Sloveniji (n=68). Celotno poročilo je v prilogi 1 in je bilo pripravljeno kot del te seminarske naloge.. Povzetek glavnih ugotovitev Skoraj vsi izvajalci VZZ, ki so sodelovali v raziskavi, izvaja VZZ ob sistematskih pregledih, približno tri četrtine pa tudi v sodelovanju s šolami. VZZ za šolske otroke in mladostnike je najpogosteje organizirana v okviru šolskega dispanzerja in referata za ZV. Skupno porabijo anketiranci približno polovico svojega delovnega časa za VZZ. Anketiranci, ki izvajajo VZZ

21

predšolskih otrok v povprečju porabijo skoraj 20% svojega delovnega časa, anketiranci, ki izvajajo VZZ pri šolskih otrocih, v povprečju porabijo skoraj 40% svojega delovnega časa in anketiranci, ki izvajajo VZZ v okviru šole za starše, v povprečju porabijo skoraj 17% svojega delovnega časa za VZZ pri posamezni ciljni skupini. Med glavne probleme pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike anketiranci uvrščajo predvsem pomanjkanje prostorov oziroma neustreznost prostorov, pomanjkanje časa pri zdravstvenem osebju, pomanjkanje didaktičnih pripomočkov, pomanjkanje zdravstvenega osebja ter neustrezno organizacijo dela. Ob sistematskih pregledih izvaja VZZ redno skoraj 82% anketirancev, preostali občasno. VZZ ob sistematskih pregledih anketiranci v veliki večini izvajajo v obliki predavanja in/ali pogovora pred ali po sistematskem pregledu. V povprečju imajo anketiranci za VZZ za en razred na voljo 1 uro in 22 minut. Na šolah poteka izvajanje VZZ večinoma, to je v dveh tretjinah, po potrebi, v približno tretjini primerov pa izvajalci s šolo vsako leto naredijo skupni plan dela. Skoraj 60% anketirancev navaja, da imajo dobre izkušnje z večino šol, sodelovanje je pozitivno in korektno. Anketiranci izpostavljajo potrebo po enotnem programu, vsebinah, smernicah in pripomočkih za delo, to je enotnem pristopu k izvajanju VZZ na nacionalni ravni. Izražajo tudi podporo in pohvalo začetemu delu IVZ RS na tem področju. Anketiranci izpostavljajo potrebo po kadrovskih okrepitvah in načrtovanju večjega deleža časa, namenjenega izvajanju VZZ in pripravam na izvajanje. 8.2. ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU ŠOL ZA STARŠE, RAZISKAVA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI, 2002 (16) Povzetek glavnih ugotovitev Kljub nezanesljivo izraženi potrebi po spremembi organizacije Šol za starše, saj je le slaba polovica izvajalcev izrazila potrebo po spremembah, so skoraj vse šole predlagale določene spremembe, ki bi izboljšale kvaliteto izvajanja šol za starše. Najpogosteje izražen predlog za spremembe je bilo poenotenje programa šole za starše za vso Slovenijo, tako v organizacijskem smislu, kot tudi v vsebinskem obsegu. Ta želja je razumljiva, saj je analiza naše kvalitativne raziskave dokazala, da se tečaji izvajajo zelo neenotno, prvenstveno so časovno skrčeni sklopi, ki obsegajo ure izvajanja tečajev med 6 do 36 ur. Izvajalci predlagajo tudi spremembe na področju števila in vrst strokovnjakov, ki sodelujejo v posameznih tematskih sklopih Šol za starše. Pogosta pripomba je bila k pokritosti posameznih vsebinskih sklopov z ustreznimi strokovnjaki. Večini izvajalcev je bilo smiselno, da določena področja vsebinsko podajajo za opredeljeno področje primerni strokovnjaki. Najbolj slabo s kadrovsko ustreznimi strokovnjaki sta pokriti področji psihične priprave na porod ter prihod novega družinskega člana in organizirane telesne vadbe, kar pomeni kadrovsko pomanjkanje ali možnosti vključevanja psihologov oz. fizioterapevtov. Izvajalci predporodne zdravstvene vzgoje želijo tudi usmerjena strokovna srečanja, kjer bi bilo mogoče interaktivno izmenjevanje izkušenj in pridobitev novih znanj za delo. V organiziranih Šolah za starše potrebujejo več dostopne strokovne literature s področja porodništva, saj z brskanjem porabijo preveč časa, hkrati pa je strokovno vprašljiva zanesljivost posredovanih informacij. Izvajalci so izrazili želje so po vzpostavitvi ustreznega strokovnega časopisa. Nekatere šole imajo težave pri sami prostorski izvedbi tečajev, saj nimajo primernih prostorov, saj so prostori izvajanja Šol za starše v kleteh, brez oken in primernega zračenja. Prav tako si želijo organizirati več tečajev za manjše skupine slušateljev. Drugi problem predstavlja izvajanje tečajev dopoldne. Za nosečnice in partnerje je bolj ugodno, da so tečaji popoldne.

22

Ne strinjajo se s plačevanjem prispevka za očete, prav tako ne s sedanjim načinom financiranja šol za starše (pavšal). Spopadajo se s težavami, kako motivirati nosečnice in partnerje za obiskovanje tečajev. Ker večino ZV gradiva, ki ga razdelijo udeleženkam tečajev napišejo same in jim to vzame veliko časa, si želijo, da bi tiste organizacije, ki se ukvarjajo z izdajanjem in distribucijo raznih primernih zdravstvenovzgojnih gradiv, spomnili tudi na njih.

23

9. VIRI 1. World Health Organization. The European Health Report 2005: Public health action for healthier children and populations. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2005. 2. Brcar P: Zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov. Inštitut za varovanje zdravja RS (daljša oblika neobjavljena). V skrajšani obliki objavljeno v knjigi Andreja Črnak – Meglič. Otroci in mladina v prehodni družbi. Analiza položaja v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej, 2005. 3. World Health Organization, Regional Office for Europe. Atlas of Health in Europe. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe; 2003. 4. Tomori M, Stergar E, Pinter B, Rus Makovec M, Stikovič S. Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Psihiatrična klinika Ljubljana; Ljubljana: Littera Picta, 1998. 5. Statistični urad RS. Statistični letopis 2007. Letnik XLVI. Statistični urad RS; Ljubljana: Tiskarna Simčič, 2007. 6. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. UL RS št. 19/ 12. 3. 1998.

7. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. UL RS št. 33/ 12. 4. 2002. 8. Inštitut za varovanje zdravja RS. Zdravstveni statistični letopis 2002. Ljubljana, 2004. 9. Inštitut za varovanje zdravja RS. Zdravstveni statistični letopis 2003. Ljubljana, 2005. 10. Inštitut za varovanje zdravja RS. Zdravstveni statistični letopis 2004. Ljubljana, 2006. 11. Inštitut za varovanje zdravja RS. Zdravstveni statistični letopis 2005. Ljubljana, 2007. 12. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Področni dogovor za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2007. Dostopno na (22.1.2008):

http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/B41ED56F55229585C12572DB00296322?OpenDocument

13. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poslovno poročilo ZZZS za leto 2006. Dostopno na (22.1.2008):

http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/0/a74ca8857b42ef9bc12572b90030b9de/$FILE/Poslovno%20poro%C4%8Dilo%20ZZZS%20za%20leto%202006_11.04.2007.pdf

14. Inštitut za varovanje zdravja RS. Zdravstveni statistični letopis 2006. Ljubljana, 2008. 15. Statistični urad RS. Statistični letopis 2006. Letnik XLV. Statistični urad RS; Ljubljana: Tiskarna Simčič, 2006. 16. Pucelj V, Kirar fazarinc I, Stergar e. Predporodna zdravstvena vzgoja – šola za starše. 3. slovenski kongres preventivne medicine, 2002.

24

17. PRILOGA 1: CELOTNO POROČILO RAZISKAVE ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, 2007

POVZETEK: V poročilu so analizirani rezultati raziskave o organizaciji vzgoje za zdravje (VZZ) za otroke in mladostnike v Sloveniji (n=68). Pri razlagi rezultatov je potrebno upoštevati pristranost izbora, saj so posamezne zdravstvene regije neenakomerne zastopane. Predvidevamo lahko, da so v raziskavi sodelovali predvsem tisti izvajalci VZZ, ki temu posvečajo še posebno pozornost oziroma razmišljajo o možnih izboljšavah obstoječih težav in pomanjkljivosti na tem področju. V tem primeru lahko ocenimo, da obstaja možnost, da so rezultati lahko precenjeni. Povzetek glavnih ugotovitev Skoraj vsi izvajalci VZZ, ki so sodelovali v raziskavi, izvaja VZZ ob sistematskih pregledih, približno tri četrtine pa tudi v sodelovanju s šolami. VZZ za šolske otroke in mladostnike je najpogosteje organizirana v okviru šolskega dispanzerja in referata za ZV. Skupno porabijo anketiranci približno polovico svojega delovnega časa za VZZ. Anketiranci, ki izvajajo VZZ predšolskih otrok v povprečju porabijo skoraj 20% svojega delovnega časa, anketiranci, ki izvajajo VZZ pri šolskih otrocih, v povprečju porabijo skoraj 40% svojega delovnega časa in anketiranci, ki izvajajo VZZ v okviru šole za starše, v povprečju porabijo skoraj 17% svojega delovnega časa za VZZ pri posamezni ciljni skupini. Med glavne probleme pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike anketiranci uvrščajo predvsem pomanjkanje prostorov oziroma neustreznost prostorov, pomanjkanje časa pri zdravstvenem osebju, pomanjkanje didaktičnih pripomočkov, pomanjkanje zdravstvenega osebja ter neustrezno organizacijo dela. Ob sistematskih pregledih izvaja VZZ redno skoraj 82% anketirancev, preostali občasno. VZZ ob sistematskih pregledih anketiranci v veliki večini izvajajo v obliki predavanja in/ali pogovora pred ali po sistematskem pregledu. V povprečju imajo anketiranci za VZZ za en razred na voljo 1 uro in 22 minut. Na šolah poteka izvajanje VZZ večinoma, to je v dveh tretjinah, po potrebi, v približno tretjini primerov pa izvajalci s šolo vsako leto naredijo skupni plan dela. Skoraj 60% anketirancev navaja, da imajo dobre izkušnje z večino šol, sodelovanje je pozitivno in korektno. Vrednotenje izvajanja opravljenega dela je neenotno, zato bi bilo potrebno pripraviti enostavne ter enotne smernice in materiale za vrednotenje, ki bi upoštevale vse izbrane kazalnike za spremljanje. V te namene IVZ RS že pripravlja enotna navodila za vrednotenje programov promocije zdravja, ki bodo koristna osnova za nadaljnje priprave ustreznih gradiv za vrednotenje dela tudi na tem področju. Obenem je le malo podatkov o izvajanju sistematskih pregledov pri zasebnih zdravnikih in bi bilo potrebno pripraviti celovitejši pregled izvajanja sistematskih pregledov ter porabe sredstev v te namene pri pri tej skupini zdravnikov. Anketiranci izpostavljajo potrebo po enotnem programu, vsebinah, smernicah in pripomočkih za delo, to je enotnem pristopu k izvajanju VZZ na nacionalni ravni. Izražajo tudi podporo in pohvalo začetemu delu IVZ RS na tem področju. Anketiranci izpostavljajo potrebo po kadrovskih okrepitvah in načrtovanju večjega deleža časa, namenjenega izvajanju VZZ in pripravam na izvajanje.

25

Glavne ugotovitve po sklopih: 1. sklop: Splošni podatki o izvajanju VZZ - Več kot 98% anketirancev izvaja VZZ ob sistematskih pregledih, skoraj 75% v sodelovanju s šolami, nekaj več kot 16% jih ima organizirane redne ure VZZ v ZD, skoraj 13% pa jih izvaja VZZ tudi na druge načine. - VZZ za šolske otroke in mladostnike je najpogosteje organizirana v okviru šolskega dispanzerja (približno 70%), nato v okviru referata za ZV (približno v 43%), v približno 12% pa je organizirana na druge načine. - Povprečno število otrok, ki so mesečno vključeni v organizirano VZZ je 268, največ 900 in najmanj 55. - Delež celotnega delovnega časa, ki ga vsi izvajalci VZZ, ki so sodelovali v raziskavi, skupno posvetijo VZZ (predšolski, šolski otroci in šola za starše) znaša približno polovico njihovega delovnega časa na letni ravni (od tega skoraj 10% za VZZ predšolskih otrok, skoraj 40% za VZZ šolskih otrok in nekaj manj kot 3% za VZZ v okviru šole za starše). - Anketiranci, ki izvajajo VZZ predšolskih otrok v povprečju porabijo skoraj 20% svojega delovnega časa za VZZ pri tej skupini otrok. - Anketiranci, ki izvajajo VZZ pri šolskih otrocih, v povprečju porabijo skoraj 40% svojega delovnega časa za VZZ pri tej skupini otrok. - Anketiranci, ki izvajajo VZZ v okviru šole za starše, v povprečju porabijo skoraj 17% svojega delovnega časa za VZZ v okviru šole za starše. - V povprečju anketiranci namenijo skoraj 23 ur in pol na mesec za VZZ v obdobju 8 do 10 mesecev na leto. - Med glavne probleme pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike anketiranci uvrščajo predvsem pomanjkanje prostorov (oziroma neustreznost prostorov), pomanjkanje časa pri zdravstvenem osebju, pomanjkanje didaktičnih pripomočkov, pomanjkanje zdravstvenega osebja ter neustrezno organizacijo dela. 2. sklop: Izvajanje VZZ ob sistematskih pregledih otrok in mladostnikov - Ob sistematskih pregledih izvaja VZZ redno skoraj 82% anketirancev, ostali občasno. - Posamezen ZD po navedbah anketirancev pokriva povprečno nekaj več kot 10 šol in skoraj 95 razredov. - Sistematski pregledi so organizirani predvsem v okviru monovalentnih dispanzerjev (skoraj 45%), nato bivalentnih dispanzerjev (nekaj več kot 36%) ter službe splošne oziroma družinske medicine (nekaj več kot 7%). - VZZ ob sistematskih pregledih anketiranci v 90% izvajajo v obliki predavanja in/ali pogovora pred ali po sistematskem pregledu. - V povprečju imajo anketiranci za VZZ za en razred na voljo 1 uro in 22 minut, najmanj 15 minut in največ 5 ur. - Od metod dela v nižjih razredih anketiranci najpogosteje uporabljajo razgovor in sicer v več kot 93%, sledijo predavanje v skoraj 68%, demonstracije v nekaj več kot 61%, igrice v približno 32% individualno delo v skoraj 18% in druge metode dela prav tako v skoraj 18%. - Pri višjih razredih anketiranci najpogosteje od metod dela uporabljajo predavanje in sicer v 95%, sledijo razgovor v več kot 88%, demonstracije v 65%, individualno delo v 25%, druge metode dela v nekaj več kot 18% in igrice v nekaj manj kot 7%. - Med VZZ ob sistematskih pregledih otrok in mladostnikov vsi anketiranci delijo otrokom in mladostnikom ZV gradiva. Več kot 90% jih deli gradiva IVZ, skoraj 80% gradiva ZZV, 57% gradiva drugih organizacij in skoraj 48% lastna gradiva. - Opravljeno delo redno vrednoti 40%, občasno skoraj 37% in ne vrednoti nekaj več kot 23% anketirancev. V približno tretjini primerov opravljeno delo vrednotijo z uporabo vprašalnika

26

oziroma ankete med uporabniki, v petini s pogovorom z učenci oziroma dijaki, v sedmini primerov navajajo kot vrednotenje svojega dela vpis oziroma dokumentiranje VZZ v računalnik oziroma v obliki dnevnika, v nekaj več kot desetini primerov pa preko pogovora s šolskimi delavci. 3. sklop: Izvajanje VZZ v sodelovanju s šolo - Na večini OŠ izvaja VZZ skoraj 45% anketirancev, na nekaterih OŠ pa skoraj 35% anketirancev. - Na večini SŠ izvaja VZZ nekaj več kot 22% anketirancev, na nekaterih SŠ pa nekaj več kot 16% anketirancev, okoli 12% pa SŠ na svojem območju nima. - VZZ na šolah ne izvaja okoli 20% anketirancev. - Pri dveh tretjinah anketirancev poteka izvajanje VZZ na šolah predvsem po potrebi, v približno tretjini primerov pa izvajalci s šolo naredijo skupni plan dela vsako leto. Na druge načine izvaja VZZ približno petina anketirancev. - Na OŠ izvajajo VZZ najpogosteje v obliki predavanj za učence (nekaj več kot 87%), naravoslovnega dne (nekaj več kot 62%), predavanj za starše (nekaj manj kot 62%), delavnic za učence (okoli 40%) in predavanj za pedagoške delavce (nekaj manj kot 285%). - Na SŠ izvajajo VZZ najpogosteje v obliki predavanj za dijake (skoraj 83%), delavnic za dijake (približno 48%), naravoslovnega dne (okoli 24%), predavanj za pedagoške delavce (okoli 14%) in predavanj za starše (prav tako približno 14%). - Anketiranci izvajajo vzgojo za zdravje na OŠ v vseh razredih, največ v 8., 4. in 1. razredu, najmanj pa v 2. razredu OŠ. - V SŠ največ anketirancev izvaja VZZ v 1. in 3. letniku SŠ, najmanj pa v zadnjem, 4. letniku. - Skoraj 60% anketirancev navaja, da imajo dobre izkušnje z večino šol, sodelovanje je pozitivno in korektno. Z nekaterimi šolami bolje, z drugimi slabše sodeluje 17% anketirancev, nekaj več kot 6% pa jih izvaja VZZ na šolah samo ob povabilu šole. Manj kot 9% anketirancev navaja, da s šolami ne sodelujejo oziroma slabo sodelujejo. - Opravljeno delo na šolah redno evalvira malo več kot 37%, občasno skoraj 35% in ne evalvira skoraj 28% anketirancev. Med načini vrednotenja, ki jih uporabljajo, je najpogostejši uporaba vprašalnika oziroma ankete med uporabniki v skoraj 29%, pogovor šolskimi delavci v nekaj več kot 18%, vpis oziroma dokumentiranje ZV v računalnik oziroma v obliki dnevnika v nekaj manj kot 16%, v nekaj več kot 10% pa preko pogovora z učenci ali dijaki. - Med mnenji anketirancev o sodelovanju s šolami je potrebno izpostaviti že sedanje dobro sodelovanje s šolami in pomembnost tega, da nudijo vsebine VZZ tudi zunanji sodelavci. Anketiranci poudarjajo pomembnost enotnega programa in usklajenega urnika s šolami ter usklajenost in potrebo po poznavanju učnega načrta. Anketiranci izpostavljajo tudi potrebo po kadrovskih okrepitvah in načrtovanju večjega deleža časa, namenjenega VZZ. - Med predlogi za izboljšanje podajanja vsebin VZZ v šolskem okolju anketiranci izpostavljajo potrebo po enotnem programu, vsebinah, smernicah in pripomočkih za delo. 4. sklop: Druge oblike izvajanja vzgoje za zdravje - Približno polovica anketirancev izvaja vzgojo za zdravje tudi še na druge načine. Med temi se najpogosteje navajajo načini dela z odraslo populacijo, kot so npr. delavnice CINDI. Med načini dela, katerih ciljne skupine so tudi učenci in dijaki pa se najpogosteje navajajo aktivnosti ob svetovnih dnevih, aktivnosti v internatih in dijaških domovih, individualna VZZ, delavnice v počitniškem času ter VZZ ob vsakem srečanju (tudi ob kurativnih obiskih). - V okviru pripomb in predlogov, ki so sicer zelo raznoliki, anketiranci ponovno poudarjajo potrebo po enotnem pristopu na nacionalni ravni. Izražajo tudi podporo in pohvalo začetemu delu IVZ RS na tem področju.

27

ORGANIZACIJA VZGOJE ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE ANALIZA ANKET ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, 2007

POROČILO V CELOTI: Uvod Na Inštitutu za varovanje zdravja RS pripravljamo posodobitev vsebin za izvajanje vzgoje za zdravje (VZZ) za šolske otroke in mladostnike, tako ob sistematskih pregledih, kot tudi izven njih. Na skupnih srečanjih z zdravstvenimi delavci, ki izvajajo VZZ, ugotavljamo, da je VZZ ena naših ključnih nalog, vredna, da jo ohranimo in kolikor mogoče izboljšamo njeno izvajanje. Zdravstvene delavce, izvajalce VVZ, smo zato zaprosili, da si vzamejo nekaj časa in nam pomagajo pri pregledu organizacijskih in časovnih opredelitev, ki jih imajo na voljo za VZZ. Rezultati raziskave nam bodo v pomoč pri posodobitvi izvajanja VZZ in iskanju ustreznih rešitev za izvajanje VZZ. Metode in vzorec Raziskava je opisna presečna. Podatke smo zbirali s pomočjo poštne ankete. Vprašalnik je bil pripravljen na IVZ RS in posredovan na vse območne Zavode za zdravstveno varstvo po Sloveniji, ki so jih nato razposlali izvajalcem VZZ. Vnos podatkov in statistična analiza je potekala na IVZ RS v programih SPSS 11.0 in Excell. Večina spremenljivk je opisnih, tako nominalnih kot ordinalnih. Za analizo smo uporabili opisne statistične metode. Odzivnost in značilnosti anketirancev Skupno smo prejeli 68 izpolnjenih anket (izločili smo ankete s podatki o zobozdravstveni vzgoji za zdravje). Porazdelitev števila in deleža odgovorov ter odzivnosti po posameznih zdravstvenih regijah je prikazana v spodnji tabeli in slikah 1 in 2. Pri razlagi rezultatov je potrebno upoštevati pristranost izbora, saj so posamezne zdravstvene regije neenakomerne zastopane. Predvidevamo lahko, da so v raziskavi sodelovali predvsem tisti izvajalci VZZ, ki temu posvečajo še posebno pozornost oziroma razmišljajo o možnih izboljšavah obstoječih težav in pomanjkljivosti na tem področju. V tem primeru lahko ocenimo, da obstaja možnost, da so rezultati lahko precenjeni. Zdravstvena regija Število

odgovorov Delež odgovorov

Število izvajalcev VZZ na regiji

Odzivnost

SKUPAJ 68 - - Ljubljana 23 33,8% 43 53,5% Maribor 19 27,9% Ni podatka - Kranj 8 11,8% 15 53,3% Celje 6 8,8% 40 15,0% Ravne 4 5,9% 4 100,0% Murska Sobota 4 5,9% 4 100,0% Novo mesto 3 4,4% 8 37,5% Koper 1 1,5% 11 9,1% Nova Gorica 0 0,0% - - Tabela 1: Porazdelitev števila in deleža odgovorov ter odzivnosti po posameznih zdravstvenih regijah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=68).

28

33%

28%

12%

9%

6%

6%4% 2%

LjubljanaMariborKranjCeljeRavneMurska SobotaNovo mestoKoper

Slika 1: Porazdelitev deleža odgovorov po posameznih zdravstvenih regijah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=68).

23

43

19

8

15

6

40

4

8

4

10

3 1

11

ni podatka o celotnem številu

izvajalk

00

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Ljublj

ana

Maribo

rKran

jCelj

eRav

ne

Murska

Sob

ota

Novo m

esto

Koper

Nova g

orica

Slika 2: Odzivnost na raziskavo po posameznih zdravstvenih regijah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=68).

29

Osnovni podatki o anketirancu so bili razvidni iz 60 od 68 anket. V 8 anketah podatki o ustanovi oziroma enoti manjkajo (vseh 8 iz zdravstvene regije Maribor). Sicer pa je anketo izpolnilo 55 predstavnikov iz 37 različnih ZD po Sloveniji, 4 zasebnih ordinacij in 1 študentske ambulante. Porazdelitev je prikazana v spodnji tabeli. ZD Slovenske Konjice 1 Zasebni šolski dispanzer, Kranj 1 ZD Brežice 2 ZD Jesenice 1 ZD Celje 3 ZD Kranj 3 ZD Idrija 1 ZD Bled 1 ZD Logatec 1 ZD Krško 1

ZD Vrhnika 1Ordinacija za pediatrijo in šolsko medicino, Metlika 1

ZD Ljubljana - Šiška 2 ZD Novo mesto 1 ZD Ljubljana Vič Rudnik 6 ZD Piran 1 ZD Kočevje 2 ZD Ormož 1 ZD Cerknica 1 ZD Lenart 6

ZD Ljubljana Moste-Polje 2Zasebna ambulanta šolske in družinske medicine, Slovenska Bistrica 1

ZD Kamnik 1 ZD Slovenska Bistrica 1 ZD Ribnica 1 ZD Ptuj 1 ZD Medvode 1 ZD Murska Sobota 1 ZD Grosuplje 1 ZD Ljutomer 1 Zasebna pediatrična ordinacija, Maribor 1 ZD Gornja Radgona 1 ZD Ljubljana Šentvid 1 ZD Lendava 1 ZD Ilirska Bistrica 1 ZD Ravne na Koroškem 1 ZD za študente Univerze v Ljubljani 1 ZD Slovenj Gradec 1 ZD Tržič 1 ZD Radlje ob Dravi 1 ZD Bohinj 1 ZD Dravograd 1

Tabela 2: Spisek ustanov in organizacij, ki so sodelovale v raziskavi (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=60). Na vprašanje o izobrazbi osebe, ki je odgovarjala na vprašalnik, je odgovorilo 63 anketirancev od skupno 68. Na vprašalnik so najpogosteje odgovorile diplomirane medicinske sestre (33 oziroma 48,5%), nato višje medicinske sestre (19 oz. 27,9%), sledijo srednje medicinske sestre (4 oz. 5,9%), profesor zdravstvene vzgoje (2 oz. 2,9%) ter po 1 (1,5%) zdravnik, univerzitetni diplomirani sociolog, zobotehnik, diplomirani sanitarni inženir in zdravstveni tehnik. Prikaz na spodnji sliki.

53%

30%

6%

3%8%

dipl. med. sestra

višja med. sestra

srednja med. sestra

prog. zdr. vzgoje

drugo

Slika 3: Izobrazba sodelujočih v raziskavi (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=63).

30

1. sklop: SPLOŠNI PODATKI O IZVAJANJU ZDRAVSTVENE VZGOJE Delež delovnega časa, namenjen VZZ Na vprašanje o deležu celotnega delovnega časa, ki ga lahko anketiranec nameni za VZZ pri posamezni skupini, je odgovorilo 51 anketirancev (75%) od 68. Ti posvetijo VZZ (predšolski, šolski otroci in šola za starše) 50,81 % svojega delovnega časa na letni ravni. Vseh 51 anketirancev posveti 9,46% svojega delovnega časa za VZZ predšolskih otrok, 38,37% za VZZ šolskih otrok in 2,97% za VZZ v okviru šole za starše. Taki deleži pa so vendarle odraz vrst ambulant oziroma dispanzerjev, iz katerih izhajajo anketiranci in ciljnih skupin, s katerimi delajo. Prikaz deleža celotnega delovnega časa, ki je namenjen VZZ, skupno in po posameznih ciljnih skupinah, je prikazan v spodnji sliki.

50,8%

19,2%

39,1%

16,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

skupno predšolski otroci šolski otroci šola za starše

Slika 4: Delež celotnega delovnega časa, ki je namenjen VZZ, skupno in po posameznih ciljnih skupinah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=51). Z VZZ predšolskih otrok se ukvarja 25 od 51 anketirancev in teh 25 anketirancev v povprečju porabi 19,23% svojega delovnega časa za VZZ te skupine otrok. Z VZZ šolskih otrok se ukvarja 50 od 51 anketirancev in teh 50 anketirancev v povprečju porabi 39,14% svojega delovnega časa za VZZ te skupine otrok. Z VZZ v okviru šole za starše se ukvarja 9 od 51 anketirancev in teh 25 anketirancev v povprečju porabi 16,89% svojega delovnega časa za VZZ v okviru šole za starše. Pri razlagi rezultatov pa je potrebno upoštevati možno nerazumevanje vprašanja in s tem možnost zavajajočega odgovora, predvsem v smeri zviševanja deleža delovnega časa, namenjenega VZZ.

31

Organizacija VZZ za šolske otroke in mladostnike Vzgojo za zdravje za šolske otroke in mladostnike ima v okviru ZD izmed 67 anketirancev organizirano: - 43,3% (29) v okviru referata za ZV; - 70,1% (47) v okviru šolskega dispanzerja in - 11,9% (8) na druge načine (ob sistematskih pregledih (4), zdravstveno-vzgojni center (2), pogovor in odgovori na vprašanja, preventiva na terenu (šola, VVO) . Porazdelitev je prikazana v spodnji sliki.

43,3%

70,1%

11,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

referat za ZV šolski dispanzer drugo

Slika 4: Organizacije VZZ za šolske otroke in mladostnike (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=67). Število kontaktnih ur s posamezno skupino otrok v povprečju na mesec Število kontaktnih ur, ki jih imajo v povprečju na mesec s posamezno skupino otrok je ocenilo 41 anketirancev in sicer v obliki ocene skupnega števila ur na mesec. V povprečju anketiranci namenijo 23,4 ure na mesec za VZZ, glede na odgovore pa gre za oceno za 8 do 10 mesecev šolskega leta. Pri razlagi tega podatka je potrebno upoštevati poleg pristranosti izbora tudi dejstvo, da morda nekateri od anketirancev navajajo celoten čas za posamezno skupino otrok, ne samo tisti čas, ki je namenjen VZZ, tako da je število ur morda dejansko nižje, kot pokaže izračun. Povprečno mesečno število otrok, vključenih v organizirano VZZ 54 anketirancev je odgovorilo na vprašanje o oceni povprečnega števila otrok, ki so mesečno vključeni v organizirano VZZ. V povprečju je vanjo mesečno vključenih pri teh izvajalcih 294,3 otroka, največ 1.400 in najmanj 55. Številka 1.400 prihaja iz Študentskega ZD in odstopa od drugih navedb. Ob izločitvi edinega podatka o študentih se izkaže, da je povprečno število otrok, ki so mesečno vključeni v organizirano VZZ 268,3, največ 900 in najmanj 55. Najnižja število vključenih otrok najdemo na Štajerskem (ZD Lenart – dispanzer za šolske otroke in mladino ter neznana štajerska enota) ter pri dveh zasebnih ambulantah. Najvišje število vključenih otrok beležimo pri ZD Novo mesto – šolski dispanzer, ZD Logatec

32

– šolski dispanzer, neznana enota iz Štajerske, ZD Ljubljana – Vič – šolski dispanzer in ZD Kranj – šolski dispanzer. Oblike VZZ, ki jih izvajajo izvajalci VZZ 55 anketirancev je odgovorilo na vprašanje o oblikah VZZ, ki jih izvajajo v zdravstvenem domu. 98,2% (54) jih izvaja VZZ ob sistematskih pregledih, 74,5% (41) v sodelovanju s šolami, 16,4% (9) jih ima organizirane redne ure VZZ v ZD, 12,7% (7) pa jih izvaja VZZ tudi na druge načine (tu izvajalci navajajo LAS, Center interesnih dejavnosti, različni projekti v lokalnih skupnostih, ZV ob rednih kurativnih pregledih, šola astme, vaje za držo, pestovanje, prehrana, individualna ZV ob otroških posvetovalnicah, ZV akcije ob posameznih svetovnih dnevih, CINDI, šola za starše, zobozdravstvena vzgoja, delavnice, programi in individualno svetovanje ob dnevu zdravja na šoli, svetovanje v posvetovalnici in ob kontrolnih pregledih). Porazdelitev je prikazana na spodnji sliki.

98,2%

75,4%

16,4%12,7%

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

120,0%

ob sistematskihpregledih

v sodelovanju sšolami

redne ure ZV v ZD drugo

Slika 5: Oblike VZZ, ki jih anketiranci izvajajo (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=55). Glavni problemi pri izvajanju VZZ Na vprašanje, kateri so glavni problemi pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike je odgovorilo 55 anketirancev. Posameznik je lahko navedel tudi po več odgovorov, skupno je bilo odgovor 102. Med glavne probleme pri izvajanju VZZ za otroke in mladostnike v njihovem zdravstvenem domu anketiranci uvrščajo predvsem pomanjkanje prostorov (oziroma neustrezni prostori), pomanjkanje časa pri zdr. osebju, pomanjkanje didaktičnih pripomočkov, pomanjkanje zdr. osebja ter neustrezno organizacijo dela. Vsi odgovori in porazdelitev so prikazani v spodnji sliki in tabeli.

33

24,50%

20,60%

10,80% 9,80%6,90%

3,90% 3,90% 3,90% 2,90% 2,00% 1,00% 1,00%

8,80%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

pomanjkanje prostorov

pomanjkanje časa - zdr osebje

pomanjkanje didaktičnih pripomočkov

pomanjkanje zdr kadra

neustrezna organizacija dela

pomanjkanje opreme

posebnih problemov nimamo

nerazumevanje za to delo (šole, učenci, sodelavci)

ni časa s strani učencev (prevozi)

ni časa za priprave

ni programa za izvajanje ZV

nesodelovanje nekaterih zasebnih zdravnikovrazno

Slika 6: Glavni problemi pri izvajanju VZZ (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=102). pomanjkanje prostorov oziroma neustrezni prostori 25 24,5%pomanjkanje časa - zdr osebje 21 20,6%pomanjkanje didaktičnih pripomočkov 11 10,8%pomanjkanje zdr kadra 10 9,8%neustrezna organizacija dela 7 6,9%pomanjkanje opreme 4 3,9%posebnih problemov nimamo 4 3,9%nerazumevanje za to delo (šole, učenci, sodelavci) 4 3,9%ni časa s strani učencev (prevozi) 3 2,9%ni časa za priprave 2 2,0%ni programa za izvajanje ZV 1 1,0%nesodelovanje nekaterih zasebnih zdravnikov 1 1,0%razno 9 8,8% Tabela 3: Glavni problemi pri izvajanju VZZ (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=102).

34

2. sklop: IZVAJANJE VZGOJE ZA ZDRAVJE OB SISTEMATSKIH PREGLEDIH OTROK IN MLADOSTNIKOV Izvajanje VZZ ob sistematskih pregledih Na vprašanje, ali izvajajo vzgojo za zdravje ob sistematskih pregledih (rednost izvajanja), je odgovorilo 60 (88,2%) od 68 anketirancev. Od teh jih 81,7% (49) redno izvaja vzgojo za zdravje ob sistematskih pregledih, 18,3% (11) pa občasno. Porazdelitev je prikazana v spodnji sliki.

79,0%

17,7%

3,2%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

redno izvajanje ZV ob sist.pregledih

občasno izvajanje ZV ob sist.pregledih

ni izvajanja ZV ob sist.pregledih

Slika 7: Izvajanje VZZ ob sistematskih pregledih (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=62). Povprečno število šol, ki jih pokriva ZD Anketiranci navajajo, da njihov ZD pokriva povprečno 10,4 šole (od 1 do 39 šol) in 94,6 razredov (od 20 do 257 razredov). Najmanj šol pokrivajo ZD v manjših krajih – npr. ZD Bohinj, ZD Bled, ZD Ribnica, ZD Tržič, zasebna ambulanta v Metliki, največ pa ZD Novo mesto, sledijo ZD Kranj, ZD Ptuj, ZD Slovenj Gradec. Podobno situacijo zasledimo pri številu razredov, ki jih pokrivajo, najmanj ZD Bled, zasebna ambulanta v Metliki, ZD Cerknica, Logatec in Dravograd, največ pa ZD Novo mesto, Slovenska Bistrica, Kranj in Slovenj Gradec. Podatke o šolah je navedlo 58 anketirancev, o razredih 35 anketirancev. Do napak bi lahko prišlo zaradi (ne)navajanja podružničnih šol, ki v zgornji izračun niso vštete in podvajanja podatkov iz ZD, iz katerih smo prejeli več odgovorov. Vrste ambulante, v kateri so organizirani sistematski pregledi otrok Anketiranci navajajo, da so sistematski pregledi organizirani predvsem v okviru monovalentnih dispanzerjev (44,9% oziroma 31), nato bivalentnih dispanzerjev (36,2% oziroma 25) ter službe splošne oziroma družinske medicine (7,3% oziroma 5). Na vprašanje ni odgovorilo 8 anketirancev, odgovorilo jih je 60, od tega je 1 podal dva odgovora. Porazdelitev je prikazana na spodnji sliki.

35

50,8%

39,3%

8,2%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

monovalentni dispanzer bivalentni dispanzer služba spl. oz. druž.medicine

Slika 8: Vrste ambulant, v okviru katerih so organizirani sistematski pregledi šolskih otrok in mladostnikov (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=61). Organizacija VZZ, v kolikor sistematske preglede izvajajo zasebni zdravniki in njihovi timi Na vprašanje, kako je organizirana vzgoja za zdravje, če opravljajo sistematske preglede zasebni zdravniki in njihovi timi, je odgovorilo 37 anketirancev. Ti večinoma navajajo, da zasebni zdravniki ne opravljajo sistematskih pregledov šolarjev, da nimajo zasebnikov oziroma ne vedo, kako je to organizirano. Le 9 odgovorov delno opisuje organizacijo dela v taki situaciji: - enako kot pri zdravnici v javnem zavodu - razred razdelim na polovico in gremo v sejno sobo, kjer se ZV izvaja; - enako, ob sistematskih pregledih in po dogovoru na šoli; - ob kontrolah po sistematskih pregledih se pogovorimo in svetujemo, kako naprej; - ob sistematskem pregledu razgovor s sestro, ki je zaposlena pri zasebniku; - sist. preglede opravljata dva pediatra, ter pri vsakem dve sestri (ena SMS, ena DMS, ki tudi opravi krajši razgovor z otroki); - sodelujemo z ZD, pogovor z zdravnico na začetku sistematskih pregledov, individualno svetovanje - zdravnica in VMS; - vzgojo za zdravje izvajam enako na OŠ, za katere so zadolženi zasebniki, eden od timov jo delno izvaja sam (tema: TT, gibanje); - ZV del predavanja, razgovora, poučevanja in pogovora izvede sestra za ZV; - sist preglede opravlja zasebnica (DMS in ZT) iz ZD. Podatkov o izvajanju sistematskih pregledov pri zasebnih zdravnikih je torej malo in bi bilo potrebno pripraviti celovitejši pregled izvajanja sistematskih pregledov ter porabe sredstev v te namene pri zasebnih zdravnikih.

36

Izvajanje VZZ ob sistematskih pregledih Na vprašanje, kako izvajajo VZZ ob sistematskih pregledih je odgovorilo 60 od 68 anketirancev. VZZ ob sistematskih pregledih praviloma izvajajo v obliki predavanja in/ali pogovora pred ali po sistematskem pregledu (54 od 60 odgovorov, to je 90%), v nekaterih primerih tudi omenjajo možnost individualnega pogovora. 18 anketirancev (30%) od zgornjih 60 navaja, da učence oziroma dijake razdelijo v dve skupini, najpogosteje po spolu. Ta odstotek je morda višji, saj najverjetneje izvajalci niso navajali vseh podrobnosti o delu, ker je šlo za odprto vprašanje. 6 anketirancev (10%) navaja drugačne odgovore in sicer v 3 primerih, da izvajajo VZZ po pregledu na šoli (ker nimajo primernega prostora v ZD, zaradi dogovora s šolo), v 2 primerih navajajo pomanjkanje časa za izvajanje VZZ ob sistematskih pregledih in v 1 primeru opisujejo delo v smislu: če imajo kakšna vprašanja, jim poizkušam odgovorit, jih seznanit s potekom dela ter razložit, zakaj je to potrebno. Čas, namenjen VZZ za en razred Čas, ki ga imajo na voljo anketiranci za vzgojo za zdravje za en razred je navedlo 55 anketirancev, 3 pa so navedli, da imajo zelo malo časa. V povprečju imajo na voljo 1,37 ure (1 ura in 22 minut), najmanj 0,25 ure (15 minut) in največ 5 ur. Po izločitvi dveh najmanjših in dveh največjih vrednosti se povprečni čas, ki ga imajo anketiranci na voljo za vzgojo za zdravje ne spremeni bistveno in znaša 1,27 ure (1 ura in 16 minut), najmanj pol ure in največ 4 ure. Metode dela pri izvajanju VZZ za nižje in višje razrede Na vprašanje o vrstah metod, ki jih uporabljajo pri delu za nižje razrede, je odgovorilo 62 anketirancev (91,2%). Predavanje uporablja 67,7% (42), razgovor 93,5% (58), igrice 32,3% (20), demonstracije 61,3% (38), drugo 17,7% (11) in individualno delo 17,7% (11). Na vprašanje o vrstah metod, ki jih uporabljajo pri delu za višje razrede, je odgovorilo 60 anketirancev (88,2%). Predavanje uporablja 95% (57), razgovor 88,3% (53), igrice 6,7% (4), demonstracije 65% (39), drugo 18,3% (11) in individualno delo 25% (15). Porazdelitev je prikazana na sliki 9. Delež časa, ki ga pri nižjih razredih porabijo za posamezno metodo dela, je navedlo le 16 anketirancev. V povprečju porabijo za predavanje 26,6% časa, razgovor 34,7%, igrice 15,9% časa, demonstracije 15,7%, za drugo 5% in za individualno delo 1,6% časa. Delež časa, ki ga pri višjih razredih porabijo za posamezno metodo dela, je navedlo le 13 anketirancev. V povprečju porabijo za predavanje 38,8% časa, razgovor 34,2%, igrice 0,8% časa, demonstracije 18,1%, za drugo 4,6% in za individualno delo 3,5% časa. Porazdelitev je prikazana na sliki 10.

37

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

preda

vanje

razgovo

rigr

ice

demons

tracije

indivi

dualn

o delo

drugo

nižji razredi višji razredi

Slika 9: Metode dela pri izvajanju VZZ za nižje in višje razrede (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=62 oziroma 60).

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

pred

avan

je

razg

ovor

igrice

demon

strac

ije

indivi

dualn

o delo

drug

o

nižji razredi višji razredi

Slika 10: Delež časa za posamezne metode dela pri izvajanju VZZ za nižje in višje razrede (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=16 oziroma 13).

38

Razdeljevanje ZV gradiv Vseh 63 izvajalcev, ki so odgovorili na vprašanje o tem, ali razdelijo otrokom in mladostnikom ZV gradiva, taka gradiva tudi razdeli. Od 63 jih 90,5% (57) deli gradiva IVZ, 79,4% (50) deli gradiva ZZV, 57,1% (36) gradiva drugih organizacij in 47,6% (30) lastna gradiva. Porazdelitev je prikazana v spodnji sliki.

90,5%

79,4%

57,1%

47,6%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

gradiva IVZ gradiva ZZV gradiva drugihorganizacij

lastna gradiva

Slika 11: Gradiva, ki jih anketiranci delijo otrokom in mladostnikom (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=63). Vrednotenje opravljenega dela in načini vrednotenja Opravljeno delo od 60 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, redno vrednoti 40% (24), občasno 36,7% (22) in ne vrednoti 23,3% (14). Porazdelitev je prikazana v sliki 12. 43 anketirancev je tudi odgovorilo na vprašanje o načinu vrednotenja opravljenega dela. Možnih je bilo več odgovorov in 43 anketirancev je podalo 55 načinov, kako vrednotijo svoje delo. V 34,5% primerov (19) opravljeno delo vrednotijo z uporabo vprašalnika oziroma ankete med uporabniki, v 20% (11) s pogovorom z učenci oziroma dijaki, v 14,5% primerov (8) navajajo kot vrednotenje svojega dela vpis oziroma dokumentiranje VZZ v računalnik oziroma v obliki dnevnika, v 10,9% (6) pa preko pogovora s šolskimi delavci. Redkeje se pojavlja vrednotenje preko opazovanja odziva uporabnikov in v obliki pogovora med zdravstvenimi delavci. Porazdelitev je prikazana v sliki 13. Glede na neenotnosti v vrednotenju izvajanja opravljenega dela, bi bilo potrebno pripraviti enostavne ter enotne smernice in materiale za vrednotenje, ki bi upoštevale vse izbrane kazalnike za spremljanje. V te namene IVZ RS že pripravlja enotna navodila za vrednotenje programov promocije zdravja, ki bodo koristna osnova za nadaljnje priprave ustreznih gradiv za vrednotenje dela tudi na tem področju.

39

40,0%

36,7%

23,3%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

redna evalvacija občasna evalvacija ni evalvacije

Slika 12: Vrednotenje opravljenega dela (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=60).

34,5%

20,0%

14,5%

10,9%

7,3%

3,6%

9,0%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

z vprašalnikomoziromaanketo

uporabnikov

pogovor zučenci, dijaki

vpis v programZV oz.vodenjednevnika

pogovor sšolskimidelavci

opazovanjeodziva

pogovor medzdr. osebjem

drugo

Slika 13: Načini vrednotenja opravljenega dela (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=43).

40

3. sklop: IZVAJANJE VZGOJE ZA ZDRAVJE V SODELOVANJU S ŠOLO Izvajanje VZZ v sodelovanju z OŠ in SŠ Na vprašanje, ali izvajajo vzgojo za zdravje v sodelovanju z OŠ in SŠ, je odgovorilo 49 (72%) od 68 anketirancev. Vzgoje za zdravje na šolah ne izvaja 20,4% (10) anketirancev. Na večini OŠ izvaja vzgojo za zdravje 44,9% (22) anketirancev, na nekaterih OŠ pa 34,7% (17) anketirancev. Na večini SŠ izvaja vzgojo za zdravje 22,4% (11) anketirancev, na nekaterih SŠ pa 16,3% (8) anketirancev, 12,2% (6) pa jih SŠ na svojem območju nima. Porazdelitev je prikazana na spodnji sliki.

34,7%

22,4%

16,3%

12,2%

20,4%

44,9%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

50,0%

na večini OŠ na nekaterihOŠ

na večini SŠ na nekaterihSŠ

SŠ nimajo ne izvajajo našolah

Slika 14: Obseg izvajanja VZZ v sodelovanju z OŠ in/ali SŠ (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=59). Potek izvajanja VZZ na šolah Na vprašanje, kako poteka izvajanje VZZ na šolah, je odgovorilo 48 od 68 anketirancev. Možnih je bilo več odgovorov. Izvajanje poteka predvsem po potrebi (66,7% oziroma 32), v 33,3% (16) pa izvajalci s šolo naredijo skupni plan dela vsako leto. Na druge načine izvaja VZZ 20,8% anketirancev (10). Porazdelitev posameznih kombinacij izvajanja VZZ na šolah je prikazana v spodnji tabeli in sliki.

41

POTEK IZVAJANJA VZZ NA ŠOLAH DELEŽ ŠTEVILO po potrebi 47,9% 23 skupni plan dela s šolo 22,9% 11 po potrebi in drugo 10,4% 5 drugo 8,3% 4 po potrebi in skupni plan dela s šolo 8,3% 4 po potrebi in drugo 2,1% 1 SKUPAJ 100,0% 48

Tabela 4: Potek izvajanja VZZ na šolah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=48).

22,9%

10,4%8,3% 8,3%

2,1%

47,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

po potrebi skupni plandela s šolo

po potrebi indrugo

drugo po potrebi inskupni plandela s šolo

po potrebi indrugo

Slika 15: Potek izvajanja VZZ na šolah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=48). Načini izvajanja VZZ na OŠ in SŠ Na vprašanje, kako poteka izvajanje vzgoje za zdravje na OŠ, je odgovorilo 47 anketirancev. Predavanja za pedagoške delavce izvajajo v 27,7% (13), predavanja za učence v 87,2% (41), predavanja za starše v 61,7% (29), delavnice za učence v 40,4% (19), naravoslovni dan v 62,2% (28) in druge načine v 13,3% (6). Na vprašanje, kako izvajajo vzgojo za zdravje na SŠ, je odgovorilo 47 anketirancev. Predavanja za pedagoške delavce izvajajo v 13,8% (4), predavanja za dijake v 82,8% (24), predavanja za starše v 13,8% (4), delavnice za dijake v 48,3% (14), naravoslovni dan v 24,1% (7) in druge načine v 17,2% (5). Porazdelitev je prikazana v sliki 16.

42

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

predavanjaza učence,

dijake

naravoslovnidan

predavanjaza starše

delavnice zaučence,dijake

predavanjaza

pedagoškedelavce

drugo

OŠSŠ

Slika 15: Potek izvajanja VZZ na šolah (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=47). Razredi oziroma letniki, v katerih se izvaja VZZ v OŠ in SŠ Na vprašanje, za katere razrede izvajate vzgojo za zdravje na osnovnih šolah, je odgovorilo 42 anketirancev. V skoraj polovici primerov izvajajo vzgojo za zdravje na šolah v vseh razredih, največ pa v 8., sledi 4. in nato 1. razred. Najmanj jih izvaja vzgojo za zdravje v 2. razredu OŠ. Porazdelitev odgovorov je prikazana na spodnji sliki.

64,3%

47,6%

59,5%

69,0%

52,4% 50,0%54,8%

73,8%

64,3%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Slika 16: Razredi, v katerih anketiranci izvajajo VZZ v OŠ (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=42).

43

Na vprašanje, za katere razrede izvajate vzgojo za zdravje na srednjih šolah, je odgovorilo le 20 anketirancev. Največ anketirancev izvaja vzgojo za zdravje v 1. in 3. letniku SŠ, najmanj pa v zadnjem, 4. letniku. Porazdelitev odgovorov je prikazana na spodnji sliki.

18

10

14

3

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1 2 3 4

Slika 17: Letniki, v katerih anketiranci izvajajo VZZ v SŠ (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=20). Izkušnje pri sodelovanju s šolami Na vprašanje, ali lahko sodelujejo z vsemi šolami na svojem območju je od 68 anketirancev odgovorilo 47. Več kot polovica, to je 59,6% (28) jih navaja, da imajo dobre izkušnje z večino šol, sodelovanje je pozitivno in korektno. Z nekaterimi šolami bolje, z drugimi slabše sodeluje 17% (8) anketirancev, 6,4% (3) pa izvajajo ZV na šolah samo ob povabilu šole. 8,5% (4) anketirancev pa navaja, da s šolami ne sodelujejo oziroma slabo / skromno sodelujejo. 4 anketiranci (8,5%) so navedli različne druge odgovore. Vrednotenje opravljenega dela in načini vrednotenja Opravljeno delo od 43 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, redno evalvira 37,2% (16), občasno 34,9% (15) in ne evalvira 27,9% (12). Porazdelitev je prikazana v spodnji sliki.

44

37,2%34,9%

27,9%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

redna evalvacija občasna evalvacija ni evalvacije

Slika 18: Vrednotenje opravljenega dela (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=43). 28 anketirancev je tudi odgovorilo na vprašanje, kako vrednotijo opravljeno delo. Možnih je bilo več odgovorov in 28 anketirancev je podalo 38 načinov, kako vrednotijo svoje delo. V 28,9% primerov (11) opravljeno delo vrednotijo z uporabo vprašalnika oziroma ankete med uporabniki, v 18,4% (7) s pogovorom šolskimi delavci, v 15,8% primerov (6) navajajo kot vrednotenje svojega dela vpis oziroma dokumentiranje ZV v računalnik oziroma v obliki dnevnika, v 10,5% (4) pa preko pogovora z učenci ali dijaki. Redkeje se pojavlja vrednotenje preko opazovanja odziva uporabnikov in v obliki pogovora med zdravstvenimi delavci. Porazdelitev je prikazana v spodnji sliki.

28,9%

15,8%

10,5%

5,3%

2,6%

18,4%18,4%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

z vprašalnikomoziromaanketo

uporabnikov

pogovor sšolskimidelavci

vpis v programZV oz.vodenjednevnika

pogovor zučenci, dijaki

opazovanjeodziva

pogovor medzdr. osebjem

drugo

Slika 19: Načini vrednotenja opravljenega dela (Raziskava o organizaciji vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike v RS, 2007, n=38).

45

Tako kot pri vrednotenju opravljenega dela ob sistematskih pregledih, bi bilo potrebno tudi za področje izvajanja VZZ v sodelovanju s šolami, pripraviti enostavne ter enotne smernice in materiale za vrednotenje, ki bi upoštevale vse izbrane kazalnike za spremljanje. Mnenje anketirancev o sodelovanju s šolami Na vprašanje, na kakšen način vidijo anketiranci sodelovanje s šolo, je odgovorilo 39 od 68 anketirancev. 12 anketirank ocenjuje, da je sodelovanje s šolami dobro in da želijo nadaljevati sodelovanje podobno kot sedaj, nekateri z možnostjo dodatnih izboljšav, nadgradnjo vsebin in izboljšanjem kvalitete dela. Ena od anketirank iz te skupine piše: Na našem območju sodelujemo z vsemi šolami. Na začetku šolskega leta izdelamo skupni načrt za izvedbo ZV predavanj in se določenih terminov tudi držimo. Naše izkušnje so izredno pozitivne, kar nam dokazujejo tudi povratne informacije učencev. Menim, da podvajanje ZV vsebin s strani druge osebe in ne samo učitelja izredno pomembno in koristno, saj učencem na takšen način nudimo možnost iskanja informacij v širšem krogu - tako bistveno izboljšamo pridobivanje dodatnih informacij. S tem, da je pomembno, da nudijo vsebine VZZ tudi zunanji sodelavci (ne le šolski delavci) se strinjata še dve anketiranki, mnenje ene od njiju je: Otroci si čisto drugače zapomnijo, če jih obišče tudi zunanji sodelavec, pa tudi vzgojiteljicam in učiteljicam je v oporo. O pomembnosti enotnega programa in usklajenega urnika s šolami govori 8 anketirank, navajam nekaj odgovorov: - Priprava nacionalnega programa ZV, ki je usklajen z Ministrstvom za šolstvo in zagotavlja vsaj minimum ZV za vse dijake ter umesti ZV v šolske vsebine. Razširjene ZV vsebine (v smislu problemskega pristopa) bi predvideli v okviru obveznih izbirnih vsebin ali v okviru interesnih dejavnosti. Letni načrti dela pripravljeni tudi v smislu aktivnosti in akcij, ki jih dijaki pripravijo in izvedejo pod vodstvom pedagoških delavcev šole ob ustrezni podpori z naše strani. - Zakonsko določen program ZV na šoli naj bo osnova za delo, izvajalec in vodstvo šole naj v maju izdelata plan ZV na šoli za naslednje leto. - Zelo mi je všeč predlog steber II, da bi usposobljena MS za ZV lahko prišla na šolo, saj bi se lahko ZV nadgradila in razširila, bila bi večja povezanost z dijaki oziroma učenci. - Z usklajenim urnikom - vključiti vzgojo za zdravje v šolski program in imeti razpored vseh terminov vnaprej. Potrebo po kadrovskih okrepitvah oziroma več namenjenega časa za VZZ in priprave nanjo, navaja 7 anketirank. Potrebo po vzpostavitvi dobrega sodelovanja s šolami in njenim vodstvom navajajo 4 anketiranke. 2 anketiranki izpostavljata tudi potrebo po boljšem poznavanju obstoječega programa, ena navaja: Če bi mi poznali ali imeli vpogled v to, kaj in katere vsebine so bile v šoli že veliko obravnavane, bi se lahko prilagodili in dali poudarek na vsebinah, o katerih so slišali zelo malo ali nič. 5 anketirank pa je navedlo še druge, različne odgovore, npr. potrebo po dovolj velikem prostoru (1 odgovor), potrebo po sodelovanju večih strokovnjakov s področja zdravja (1), VZZ naj bi po šolah vršile sestre (1 odgovor), potrebo po vse pogostejših stikih, sodelovanju v obliki predavanj, pogovorov, delavnic z aktivno udeležbo (1 odgovor), ena pa navaja: Izhajamo iz okolja, kjer se kažejo rezultati nepreventivnega pristopa pri preprečevanju bolezni in poškodb. Zdravstveni sistem je zainteresiran, da s preventivo preprečimo marsikatero težko stanje. Timski pristop se je še vedno izkazal za najbolj učinkovitega, zato smatram, da zdr. in šolski delavci pristopamo skupno v preventivnem delu. Z raznimi aktualnimi delavnicami, ki so podprte in podane na nacionalni ravni nam je lažje (vsaka dodatna literatura, ki nam je na razpolago je dobra in zaželena). Šole si pri svojem delu želijo zunanjih sodelavcev.

46

Predlogi za izboljšanje podajanja vsebin VZZ v šolskem okolju Na vprašanje, kako bi lahko izboljšali podajanje vsebin vzgoje za zdravje v šolskem okolju, je odgovorilo 34 od 68 anketirank. 11 anketirank poudarja potrebo po poenotenem programu, vsebinah oziroma smernicah – torej enotnem učnem načrtu in didaktičnih pripomočkih, navajam nekaj odgovorov: - Mogoče z nacionalno pripravljenim učnim načrtom in didaktičnimi pripomočki. Tako, kot to dobijo učitelji v šolah. Potreben bi bil program z učno vsebino, časovno opredelitvijo in svetovanimi učnimi pripomočki. Zelo pomemben je primeren prostor ter dobro sodelovanje celotnega tima. - Izdelati je potrebno smernice oziroma program za izvajanje ZV, pripraviti in poenotiti ustrezne didaktične pripomočke (to kar se trenutno pripravlja). - Podajanje vsebin bi olajšal dober priročnik z ustreznimi didaktičnimi pripomočki (učni listi, interakcijske igre), dobrodošlo je tudi izkustveno učenje, kjer bi izzvajalci lahko izkusili in preizkusili različne pristope, oblike dela in metode. Morda je smiselno razmišljati o organiziranem srečevanju aktivov izvajalcev ZV po vzoru aktivov v šolskem sistemu, kjer bi lahko izvajalci izmenjali izkušnje in dobili informacije o novostih s tega področja. - Predvsem je pomembno poenotiti vsebine predavanj na nacionalni ravni. Idealno bi bilo s strani plačnika (zavarovalnica), da ZV ne bi bila plačana v pavšalu, ampak bi bila točno določena kvota za to dejavnost. - Enotna gradiva, ki bi jih sami nadgrajevali, enotne smernice, mogoče prosojnice, osnovno gradivo z navodili o literaturi, kar bi nadgradili s svojimi dodatki glede na poznavanje otrok in okolja. - Zeio dobro je, da se pripravlja enoten program, kar se tiče sistematike in ZV vsebin v ZD in po šolah. Pogrešamo več ZV materiala (prosojnice, letaki, brošure), pa tudi več znanj, predvsem pedagoških. Željo po enotnih, dodatnih ali novejših didaktičnih pripomočkih, ne pa programu oziroma vsebinah navaja še 5 anketirank. Sicer pa anketiranke navajajo zelo raznolike odgovore, nekatere od njih navajam: - Želeli bi imeti predavanja za vse razrede in zdi se mi prav, da bi bile vse šole seznanjene o 3. stebru ZV in bi na začetku leta vsi skupaj načrtovali program. - Vsaka dodatna tematika, ki je podprta z ustreznim pristopom in literaturo, nam je v pomoč pri delu. Vsako dodatno izobraževanje tako posameznih vsebin, komunikacijskih spretnosti in skupinskega dela je dobrodošlo in zaželjeno. - Kontinuirano delo vsako leto ne samo ob sistematskih pregledih na dve leti, ob sistematskih pregledih in v šoli - vstop v vsak razred. - Menim, da bi morale biti ure v učnem programu za vsak razred posebej že vnaprej določene. Dogovarjanje posebej in med letom, ter usklajevanje z urnikom, je včasih težko. Pomembno je, da si v zelo dobrih odnosih, najbolje da osebno poznaš ljudi na vseh šolah in se zaradi tega lahko z njimi dogovoriš, da prideš v posamezen razred. - Program, ki ga izvajam 15 let, se spreminja, glede na potrebe, ob nekaterih stalnicah, ki so nastale na osnovi izkušenj prilagajanja potrebam in s sodelovanjem učiteljev, svetovalnih delavcev, šolskih timov in učencev samih. Izvajanje vzgoje za zdravje je boljše in učinkovitejše, ko delam v OŠ, kajti ob sistematskih pregledih so vznemirjeni, težje jih je motivirati, delo je pogosto moteno zaradi dogajanja ob sitematskem pregledu - različne meritve, laboratorij... Delo s prvošolčki (6-letniki) mora absolutno biti individualno in v spremstvu staršev. Delo s 3.-šolci je že lahko skupinsko. Program 8-letnega izobraževanje je bil prijaznejši do vsebin ZV (manj togi učni načrt). V 9-letki so učni programi zelo natrpani, učiteljem je vse natančno predpisano - zato težko pogrešajo uro (predmetna stopnja), na razredni stopnji ni težav.

47

4. sklop: DRUGE OBLIKE IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE Izvajanje VZZ na druge načine Med 53 anketiranci, ki so odgovorili na vprašanje, ali izvajajo vzgojo za zdravje tudi še na druge načine, jih kar 50,9% (27) odgovarja pritrdilno. Ostalih 49,1% (26) vzgoje za zdravje na druge načine ne izvaja. Med drugimi načini dela se najpogosteje navajajo načini dela z odraslo populacijo, kot so npr. delavnice CINDI. Med načini dela, katerih ciljne skupine so tudi učenci in dijaki pa se najpogosteje navajajo aktivnosti ob svetovnih dnevih, aktivnosti v internatih in dijaških domovih, individualna ZV, delavnice v počitniškem času ter ZV ob vsakem srečanju (tudi ob kurativnih obiskih). Pripombe in predlogi anketirancev Pripombe in predloge ob koncu vprašalnika je podalo 22 od 68 anketirank. Pripombe in predlogi so zelo raznoliki, zato jih je težko poenotiti oziroma združiti v nekaj skupnih kategorij. Kljub temu pa lahko rečemo, da anketiranci poudarjajo potrebo po enotnem pristopu na nacionalni ravni. Navajam nekaj najzanimivejših odgovorov: - Pohvalim naj vaš priročnik, ki nam bo zelo koristil, še več takšnih stvari - naj vzgoja za zdravje postane enako pomembna za vsakogar in ne samo za nas izvajalke, ki zanjo živimo. - Želela bi veliko sodelovanja in vaših smernic, da bo moje delo še bolj kvalitetno. Mislim, da ste letos zelo lepo pričeli in vam lahko samo čestitam. - Po dogovoru z VVO ali šolo, pripravimo delavnice z različnimi vsebinami, učne kotičke (samopregledovanje dojk, prehrana, demonstracija nordijske hoje…) - Mogoče več obiskov v VVO, poenotena zdravstvena vzgoja v Sloveniji. - Poenotiti ZV vsebine za vso ZV ob sist pregledih, dati natančnejše smernice, morda celo neke vrste učni načrt za posamezen razred in seveda pripraviti ustrezne metode in didaktične pripomočke. - Želim si, da bi bilo sprejeto, to kar je predlagano - steber I, II / ZV v šoli mora izvajato DMS / ZV sprejeta kot obvezen predmet v šoli / Sprejete bi morale biti pedagoške ure in s tem tudi čas za pripravo / zagotoviti dovolj DMS za delo. - Z ustreznim nacionalnim pristopom in sodelovanjem med zdravstvom in šolo nam bo delo lažje in manj stresno. Z ustreznimi in kvalitetnimi tematikami, ki jih preko ZZV podajate tudi nam, mi lažje vstopamo v šolski prostor. Timski pristop pa je nujen in potreben. Termin Vzgoja za zdravje - oni uporabljajo ZV. - Upoštevanje raznolikosti terena pri vrednotenju - včasih je krivično, da se vrednoti število učencev - isto delo ne glede na velikost skupine oziroma število otrok. - Izvajanje individualnih sistematskih pregledov in individualne ZV v 1.r 9-letke je še sprejemljivo, v 3. r. pa nikakor ne. - Za šolsko populacijo in otroke bi bilo smiselno podajati vsebine tudi preko interneta (npr igrica ali kakšen vprašalnik, ki bi ga vrednotili na pregledu ali šoli) Vsekakor jim je blizu TV (ne dovolj izkoriščena možnost). Manjka didaktičnih pripomočkov npr. kvalitetni plakati, modeli, (npr za uporabo kondomov), ni dovolj sredstev, namenjenih ZV. - Zagotoviti bo potrebno kader - pedagoško MS, ki bo zadolžena le za izvajanje, načrtovanje, evalvacijo ZV. - Zelo rada imam delo v manjših skupinah, v dneh, ki so namenjeni sistematskim pregledom in ZV delu, nadaljujemo delo še z bolnimi pacienti, kar je zelo naporno. Vse ZV vsebine je potrebno naštudirati v prostem času, zato sem vesela vsake pomoči, smernic, glavnih poudarkov, gradiv ipd. in postavitve enotnih smernic za Slovenijo. Menim, da je Zv delo ob sistematskih pregledih zelo potrebno in koristno.

48

- Vsi se zavedamo, da je podajanje ZV vsebin izrednega pomena za odraščajoče otroke. Ob obstoječi kadrovski zasedbi pa je izvajanje zelo težko. V ZD Bled je en pediater, ki dela za 1,6 pediatra z eno SMS in eno DMS. - Naše področje je bilo najpogosteje posejano z ''Zdravimi šolami''. Veliko promocije je bilo opravljeno - ste nas (ZD) pa zadnja leta izločili izmed vabljenih na sestanke ''Zdravih šol''. - ZV material - brošure težko dobimo, niso ažurirane, velikokrat zastarele in nezanimive za mladostnike. - Mogoče bi bilo dobro, da se ustvari skupina predavateljic ZV. Te bi predavale pogosteje po šolah, bolj kontinuirano, več časa bi imele na razpolago in s tem bi bila evalvacija tudi bolj uspešna. Gotovo bi bile tudi bolj seznanjene z novostmi glede ZV dela in tako tudi bolj motivirane za zdr. prosveto mladih.