Dragi sedmošolci!

Za nami je že tretji teden, ki ga preživljamo doma. Doma smo ostali, ker smo odgovorni za svoje in tuje zdravje. Šolski proces pa teče dalje. Zato se vam javljam z novimi nalogami, ki pa niso pretežke. Prejšnji teden smo izdelovali škatlico iz papirja, ta teden pa nekaj teoretičnega znanja poglobimo.

Zato predlagam, da si izberete vsak eno temo, če je izbira težka pa predlagam nasleni vrstni red:

1. Papir (DINO) Izdelava papirja Vrste papirnih gradiv Obdelava papirja2. Naravne in umetne snovi (ŽAN) Pridobivanje umetnih snovi Vrste umetnih snovi Obdelava umetnih snovi3. Kovine (PATRIK) Razvrstitev kovin Železo Pridobivanje železa4. Les (JANI) Lesni polizdelki Okrogli les Tesani les Rezani (žagani) les Lesonitne plošče

Teme lahko naredite kot plakat (poslikate in pošljete) ali v Power Pointu in mi pošljete na moj email naslov:darinka.hauko@guest.arnes.siPrav tako se lahko poslikate s škatlicami in mi pošljete na isti naslov.Primer : To je samo primer za lažjo predstavljivost (lahko naredite tudi po svojih idejah), podatke pa poiščite na INTERNETU ali si oglejte besedilo v nadaljevanju.

TUKAJ PA POIŠČI PODATKE IN ZA VSAKO POSTAVKO NEKAJ NAPIŠI!

OBDELAVA UMETNIH SNOVIVRSTE UMETNIH SNOVIPRIDOBIVANJE UMETNIH

SNOVI

NARAVNE IN UMETNE SNOVI

PapirPapir je že tisočletja človekov spremljevalec. Prvo znano vrsto papirja so izdelovali

iz trstike, ki se je imenovala PAPIRUS. Po tej trstiki je dobil ime tudi papir, ki ga

uporabljamo danes, čeprav današnji papir ni več izdelan iz nje.

PAPIRUS

Pergament izvira iz Male Azije. Izdelan je iz ovčjih, kozjih, telečjih ali drugih kož.

V krajih, kjer ni bilo velikih rek, ob katerih bi rastla trstika, so izdelovali papir iz živalskih kož. Imenovali so ga pergament.

PERGAMENT

Danes porabimo velike količine papirja. Časopise in knjige tiskamo na papir, iz papirja izdelujemo zvezke, uporabljamo papirnate robčke in brisače, vrečke, tapete ter škatle iz kartona in lepenke.

Danes papirusa in pergamenta ne uporabljamo, sta predraga in ju ne bi mogli izdelati

v dovolj velikih količinah.

Papirus so začeli uporabljati Egipčani pred približno 5000 leti. Hranili so ga v zvitkih.

Najdaljši znani zvitek je dolg 40 m.

Izdelava papirjaDanes izdelujemo papir s pomočjo papirnega stroja. Sodoben papirni stroj izdela velike količine papirja v zelo kratkem času.Za izdelavo papirja potrebujemo osnovne surovine in dodatna sredstva.Osnovne surovine so:• stare krpe; te scefrajo, s kuhanjem zmehčajo in očistijo. Papir z dodatkom starih krp je mehak, trden in trpežen.

• celuloza – sestavni del rastlin. Izrastlin jo izločijo z namakanjem v

kemikalijah (npr. v kislinah). Celulozouporabljajo za izdelavo vseh vrstpapirja;

• lesovina – zmlet ali brušen les.Največ lesovine vsebuje časopisni papir;

• star papir – prav tako zelopomembna surovina za izdelavopapirja. Z dodatkom starega papirjaprihranimo lesovino. Ena tona odpadnega papirja nadomesti 4,5 kubičnega metra lesa.

Vrste papirnih gradivŽe z otipom lahko približno določimo vrsto papirnega gradiva. Papir je po navaditanek, karton nekoliko debelejši, lepenka najdebelejša. Za natančno določitev vrste pa to vedno ne drži. Natančneje določimo vrsto papirnega gradiva s preizkusom.Različne vzorce papirnih gradiv za 5 minut namočimo v vodo. Ko jih vzamemo iz vode, jih poskušamo razdeliti na plasti. Število in kakovost plasti nam povesta, za katero papirno gradivo gre.

Papir je enoplasten. Karton ima več različnih plasti.

Lepenka je iz več enakih plasti. Valovita lepenka ima nagubano srednjo plast.

Naravne in umetne snoviZa izdelavo izdelkov potrebujemo gradiva. Les pridobivamo iz dreves v gozdu, glino kopljemo v glinokopih, usnje izdelujemo iz živalskih kož, kovinske rude kopljejo rudarji v rudnikih. Vsa našteta gradiva najdemo v naravi, zato jih imenujemo naravna gradiva.Gradiva, iz katerega je izdelano stikalo, pa ne najdemo v naravi. Tudi gradivo za jogurtov lonček ne raste na drevesih, prav tako ga ne kopljejo rudarji v rudnikih. Teh gradiv v naravi ni, zato jih imenujemo umetne snovi. Umetne snovi imajo podobne lastnosti kot naravne, velikokrat pa celo boljše od naravnih snovi. Zato namesto nekaterih naravnih raje uporabljamo umetne snovi.

Pridobivanje umetnih snoviUmetne snovi izdelujemo iz naravnih:• iz nafte,• zemeljskega plina• in premoga.Tem snovem v tovarnah tako zelo spremenijo lastnosti, da npr. iz tekoče nafte nastane prozorna folija.

POLIZDELKI

Kemična tovarna

Vlakna Folije Polizdelke iz umetnih snovi uporabimo za izdelavo Različnih stvari

Obdelava umetnih snovi

ŽaganjeZa žaganje umetnih snovi uporabljamo enaka orodja in stroje kot za žaganje lesa.Pri delu uporabljamo enaka zaščitna sredstva in upoštevamo enaka varnostnaopozorila.

VrtanjeZa vrtanje lukenj v umetne snovi lahko uporabimo svedre za kovine. Pred tem moramo s točkalom določiti mesto vrtanja. Še lažje vrtamo s svedri za les z vodilno konico, saj ti svedri ne vlečejo materiala po vijačnici. Zaradi tega je vrtanje s svedri za les tudi varneje. UpogibanjeZa upogibanje so primerni termoplasti, saj se pod vplivom toplote zmehčajo. Snovsegrejemo z vročim zrakom s pomočjo fena za odstranjevanje barv. Za segrevanje lahko uporabimo tudi žarilno nitko. Ker se žarilna nitka zelo segreje, jo vstavimo v tankostekleno cevko. S pomočjo žarilne nitke in šablon oblikujemo zanimive predmete izakrilnega stekla.

Globoki vlekPri globokem vleku izkoristimo raztegljivost segretih termoplastov. Segreta in zmehčana plošča se obnaša kot testo za potico, ki ga lahko raztegujemo in poljubno oblikujemo. Za globoko vlečenje uporabljamo posebna orodja, ki jih lahko izdelamo tudi sami.

BrušenjeZa brušenje umetnih snovi uporabljamo enaka orodja in stroje kot za brušenje lesa.Grobo brušenje opravimo s strojem in grobim brusnim papirjem, razne drobne praskein zareze na gradivu pa lahko odpravimo tudi z vodo brusnim papirjemS strojem hitro poravnamo robove.

KovineKovine so pomemben spremljevalec razvoja človeštva in tehnike. Celo nekateraobdobja v človekovi preteklosti se imenujejo po njih: bakrena doba, bronasta doba,železna doba.Kovine najdemo v zemeljski skorji, zato jih štejemo med naravna gradiva. Poznamoveč kot 70 vrst kovin. V tehniki jih uporabljamo približno 20 vrst. Ostale nimajoustreznih lastnosti ali pa so celo strupene. Prav vse kovine imajo tri skupne lastnosti:• so dobri prevodniki električnega toka,• so dobri prevodniki toplote,• na njihovi očiščeni površini opazimo kovinski sijaj (odboj svetlobe).

Razvrstitev kovin

KOVINEZLITINE

ŽELEZNE BARVNE PLEMENITE

Plemenite kovine so edine, ki jih v naravi lahko najdemo v čisti obliki, vse drugenajdemo v rudah. Zlitine so kovine, ki jih dobimo z zlivanjem dveh ali večjihkovin.

ŽelezoZaradi svojih lastnosti in možnosti obdelave sodi železo med najpomembnejšetehnične kovine. Brez uporabe železa si ne moremo predstavljati avtomobilskeindustrije, ladjedelništva, strojegradnje in gradbeništva.

Pokrov jaška je iz litega železa Večina strojev je izdelana jekla Posoda je iz nerjavnega jekla

Pridobivanje železaČistega železa v naravi ni. Nahaja se v železovi rudi. Ruda je spojina železa z drugimisnovmi. Zato moramo iz nje železo izločiti. Postopek je že zelo star, a še vedno potekana enak način kot pred mnogimi leti.

Železova ruda

Železo iz rude izločijo s pomočjo visoke peči ali plavža. V visoko peč v plasteh vlagajorudo, koks (narejen iz premoga) in dodatke za boljše taljenje in izboljšanje lastnostiželeza. Za taljenje rude je potrebna visoka temperatura od 1500 do 1800 oC. Tako temperaturo dosežejo z vpihovanjem

vročega zraka. Pri tej temperaturi se ruda, koks in dodatki stalijo. Za ločevanje železa poskrbi kar narava sama. Železo je težje od drugih snovi, zato potone na dno, lažje snovi pa plavajo nad njim. Izkušeni železarji vedo, kdaj je postopek ločevanja železa iz rude končan. Takrat odprejo odprtine v plavžu in v posebne posode izlijejo posebej železo in posebej preostale snovi – žlindro.Še kakovostnejše železo dobijo s taljenjem rude v električnih pečeh, pri čemer za taljenje rude uporabijo električno energijo. Surovo železo, imenovano tudi grodelj, iz plavža je krhko in trdo, zato ga težkoobdelujemo. Uporabljajo ga za izdelavo litoželeznih predmetov, večino pa ga predelajo v jeklo. Jeklo izdelajo iz grodlja, tako da tega ponovno stalijo in vanj vpihujejo zrak ali kisik. Jeklo je žilavo in ga zlahka obdelujemo.

LesZaradi lastnosti, dostopnosti, preproste obdelave, videza in topline človek že oddavnih časov uporablja in obdeluje les.Les je naravno gradivo. Pridobivamo ga iz dreves, ki rastejo v gozdovih. Slovenija spada med države, ki imajo veliko gozdov. Gozdovi prekrivajo skoraj eno tretjino površine Slovenije. To je bogastvo, ki ga moramo negovati in ohraniti. Gozdovi niso pomembni samo zaradi uporabe v industriji in kurjave. V njih domujejo različne rastline in živali, ki pomagajo pri čiščenju onesnaženega zraka.

Lesni polizdelkiNa žagah iz lesnih debel izdelajo polizdelke. Poznamo več vrst lesnih polizdelkov:

Okrogli lesTanjšim deblom odstranijo lubje in jih nažagajo na določene dolžine. Okrogli les seuporablja za telegrafske drogove, podpornike v rudnikih, stebre ograj …

Okrogli les

Tesani lesVeliko tesanega lesa porabijo v gradbeništvu. S posebnimi sekirami (plenkačami)spremenijo okrogli les v tramove, lege ali stre{ne skodle. Tešejo vedno v vzdolžnismeri. Tesani tramovi so bolj{i in obstojnejši kot žagani, saj vpijejo manj vlage.

Cepljen les-skodle Železniški pragovi Les za ostrešje

Rezani (žagani) lesNajveč hlodovine razžagajo v tramove ali grede, plohe, deske in letve.

Tram Ploh

Letve

Lesne ploščeLes se krči in razteza zaradi neprestanega oddajanja in vpijanja vlage. Pravimo, dales deluje. Deske se pri sušenju zvijejo. Pravimo, da se les boči. To so slabe lastnostilesa. Le dobri mizarji znajo predmete narediti tako, da te napake na njih niso vidne.Izognemo pa se jim tudi z izdelavo lesnih plošč.

Spremembe na lesu, ki nastanejo pri

sušenju.

Lesonitne ploščeIzdelane so iz lesnih vlaken podobno kot iverne plošče. So debele nekaj mm in so naeni strani hrapave, na drugi pa gladke. Uporabljajo jih v pohištveni industriji in industrijiembalaže.