GPR, - Komunala Sevnica...1989 in dopolnitev 1994 – »zelena knjiga«) uvrščamo glino v 3. kategorijo vezljiva zemljina; glina ne ustreza tehničnim pogojem za vgrajevanje v nasip,

GPR, gradbeno projektiranje in svetovanje, Igor Rems s.p.,

Mestne njive 1, 8000 Novo mesto, GSM:041 527 142, e-mail: [email protected] ID št. za DDV: SI82680345, matična št.: 3407896000, P.R.: 2900 0005 0547 236

004.2101 4

stran 1 od 33

TEHNIČNO POROČILO

T.1.1.1. SPLOŠNO

Po naročilu občine Sevnica smo izdelali projektno dokumentacijo projekt za izvedbo

(PZI) "Ureditev trikrakega križišča v naselju Pijavice". Naselje Pijavice se nahajajo na

zahodnem delu občine Sevnica. Mimo naselja poteka železniška proga, ki povezuje

Trebnje in Sevnico. Na oddaljenost cca. 100 m od prehoda čez železniško progo se v

neurejenem križišču stikata lokalni cesti LC 425 321 Puščava – Hrastovica – Pijavice

in LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice. LC 425 321 se južno od naselja Pijavice

navezuje na regionalno cesto R1-215/1163 Mokronog – Boštanj.

Slika 1: Predvideno območje ureditve trikrakega križišča

mailto:[email protected]



004.2101 4

stran 2 od 33

OBSTOJEČE STANJE:

Obstoječe križišče, v katerem se stikata LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice in LC

425321 321 Puščava – Hrastovica – Pijavice, ni urejeno v skladu s Pravilnikom o

cestnih priključkih na javne ceste. Sredi obstoječega križišča je urejena zelenica z

drevesom, na kateri je postavljen manjši kozolec za oglaševanje. Ob trenutni

urejenosti križišča voznik ne more razbrati, katere lokalna cesta je prednostna. V

križišču tudi ni postavljene ustrezne vertikalne prometne signalizacije. Ob taki

urejenosti križišča predstavlja križišče veliko nevarnost za vse udeležence prometa. V

naselju Pijavice ni urejenih avtobusnih postajališč.

T.1.1.2. PROJEKTNE OSNOVE

T.1.1.2.1. Zakonodaja

Pri projektiranju je upoštevana sledeča zakonodaja:

- Zakon o cestah (Ur.L.RS št. 109/2010);

- Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur.L.RS št. 109/2010);

- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.L.RS št. 105/2005,

34/2008, 109/2009, 62/2010);

- Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur.L.RS št. 33/1998, 48/1999, 102/1999,

69/2000, 79/2000, 97/2000, 62/2001, 52/2002, 95/2002,

18/2003, 65/2003, 119/2003, 131/2004, Odl.US:U-I-96/02-20, 86/2005,

118/2005, 71/2006, 98/2006, 116/2007, 23/2009, 30/2010, 109/2010-ZCes-1);

- Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Ur.L.RS št. 86/2009, 109/2010-

ZCes-1);

- Pravilnik o projektiranju cest (Ur.L.RS 91/2005, 26/2006, 109/2010-ZCes-1);

- Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.L.RS št. 55/2008);

- Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.L.RS št. 101/2005);

- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in

stanovanj (Ur.L.RS št. 125/2003 (110/2005 popr), 1/2001);

- Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.L.RS

št. 46/2005, 110/2006, 49/2008, 64/2008, (65/2008 popr), 109/2010-ZCes-1);




004.2101 4

stran 3 od 33

- Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur.L.RS

št.92/1999, 97/2003);

- Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih cestnih površin;

- Ostali tehnični normativi, standardi in predpisi s področja javnih cest.

T.1.1.2.2. Predhodna izdelava projektne dokumentacije

Predhodno je bila izdelana idejna zasnova, pod št. IDZ-46/2013, april 2013, ki je bila

osnova za pridobitev projektnih pogojev.

Sočasna izdelava projektne dokumentacije (načrti, elaborati):

Načrt rekonstrukcije cestne razsvetljave; 971/2014

Predračunski elaborat; E - 56/2014-PE

Elaborat dimenzioniranja lokalne ceste, avtobusnih postajališč in hodnikov za

pešce; 17/14-I

Katastrski elaborat; E - 56/2014-KE,

Zakoličbeni elaborat; E - 56/2014-ZE,

Elaborat gospodarjenja z gradbenimi odpadki; št. E - 56/2014-GGO

T.1.1.2.3. Projektni pogoji, soglasja

V fazi izdelave projektne dokumentacije Idejna Zasnova (IDZ) so bili pristojni

soglasodajalci zaprošeni za projektne pogoje. Pridobljeni projektni pogoji so

upoštevani pri projektiranju PZI. Zaprosili in prejeli smo tudi soglasja, ki so priložena v

vodilni mapi.

T.1.1.2.4. Geodetski načrt

Geodetski načrt je bil izdelan v maju 2013. Izdelalo ga je podjetje 1A GEODET d.o.o.

iz Ljubljane, odgovorni geodet Franci Vrhovec, univ.dipl.inž.geod.

Geodetski načrt je izdelan v državnem koordinatnem sistemu D48/GK v merilu 1:500

pod številko 1A-G 9/2013. Prečni prerezi so bili posneti na terenu.




004.2101 4

stran 4 od 33

T.1.1.2.5. Geološko-geotehnično poročilo (povzetek)

Na območju trase trikrakega križišča v naselju Pijavice v podlagi terena nastopajo

naslednje geološke formacije:

Pl, Q: PLIOKVARTARNA GLINA (pliocen in kvartar); nastopa meljna do

mastna glina poltrdne in trdne konsistence, redkeje tudi težko gnetna; barve je

rumenorjave in rdečerjave; v debelini ca 1 do 10 m prekriva triadni apnenec;

površina triadnega apnenca je zakrasela, pojavljajo se čeri (grebeni) ter škrape

in vrtače; pliokvartarna glina se pojavlja na pretežnem delu naselja Pijavice;

lokalno je prekrita z nasutji glinastega materiala iz izkopov v debelini ca 0,5 do

1,5 m;

Q2: ALUVIALNI NANOS MIRNE (holocen); nastopajo nanosi gline, melja,

peska in proda; ob površini terena nastopa plast meljne do peščene gline

srednje gnetne in težko gnetne konsistence; aluvialni nanos je omejen na

ravninsko območje ob reki Mirni

Teren na območju trikrakega križišča je stabilen. Na pretežnem delu v podlagi terena

nastopa pliokvartarna glina (Pl, Q). Je tipičen sediment dolenjske pokrajine, ki v

debelini ca 1 do 10 m prekriva zakrasel triadni apnenec. Po AC klasifikaciji jo

uvrščamo v meljno do mastno glino (CL, CH, MH), glede konsistence pa v poltrdno in

trdno, redkeje težko gnetno.

Na območju aluvialnega nanosa Mirne v podlagi terena prevladuje srednje do težko

gnetna meljna do peščena glina.

Površinski vodni tokovi se na območju križišča ne pojavljajo. Talna voda se pojavlja na

globini preko 2 m pod površino terena. Površinsko odvodnjavanje meteorne vode je

možno v smeri proti jugu v reko Mirno.

Trikrako križišče z osema 1 in 2 poteka situativno in niveletno v območju obstoječih

cest. Niveletno so odstopanja do ca 0,3 m glede na staro cesto, le na začetku osi 2

je niveleta vkopana do ca 0,7 m.




004.2101 4

stran 5 od 33

Za projektiranje ureditve križišča podajamo naslednje geološko-geotehnične smernice:

odstranitev humusa na območju zelenic ob cesti znaša 0,15 m,

vkopi bodo izvedeni v pliokvartarni glini ter v nasutjih glinastega materiala iz

izkopov; po Posebnih tehničnih pogojih za zemeljska dela in fundiranje (SCS

1989 in dopolnitev 1994 – »zelena knjiga«) uvrščamo glino v 3. kategorijo –

vezljiva zemljina; glina ne ustreza tehničnim pogojem za vgrajevanje v nasip,

vkopne brežine po osi 1, ki pretežno poteka preko nasutij glinastega materiala

iz izkopov in manj preko pliokvartarne gline, se izvaja v naklonu 1:2,

med profiloma P1-4 in P1-5 na osi 1 je predviden oporni zid; zid se temelji s

pasovnim temeljem v raščena tla – v pliokvartarno glino z gruščem apnenca, ki

se pojavlja na globini temeljenja min. ca 1,0 m pod površino cestišča; prekrita

je s plastjo nasutja glinastega materiala iz izkopov; izkop se izvaja pod

geomehanskim nadzorom v kampadah dolžine ca 5 do 8 m; dopustna

obremenitev na temeljna tla znaša qdop = 150 kN/m2; posedek tal pod temeljem

bo minimalen; za zaledno zemljino – nasutje glinastega materiala iz izkopov –

se upošteva strižno trdnost = 21 in c = 5 kN/m2 ter prostorninsko težo = 20

kN/m3; za zidom se izdela vzdolžno drenažo za odvod morebitne meteorne

vode; zasip za zidom se izvede s kamnitim materialom ustrezne zrnavosti

(apnenčev ali dolomitni drobljenec) z naslednjimi geomehanskimi

karakteristikami: = 36, c = 0, = 22 kN/m3; na vrhu zasipa se izvede glinen

naboj za preprečitev dotoka meteorne vode;

na osi 2 se v vkopih pojavlja pliokvartarna glina; vkopne brežine se izvaja v

naklonu 1:2 do 1:1,75; na območju med profiloma P2-4 in P2-9 takšni nakloni

predstavljajo večji poseg v pobočje, zato je na tem odseku možna izvedba

vkopa z opornim zidom iz kamna v betonu




004.2101 4

stran 6 od 33

T.1.1.3. DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE (povzetek)

Povzetek iz elaborata, ki ga je izdelala družba GESIS d.o.o. (g. Saša Isakovič,

univ.dipl.inž.kem.tehn.):

Območje trikrakega križišča smo preiskali z inženirsko-geološkim pregledom terena

ter izdelavo bagerskih sondažnih izkopov. Lokacije sondažnih izkopov z označbami

PK-1, PK-2 in PK-3 so prikazane na inženirsko-geološki karti.

Preiskave so bile naslednje :

• AC klasifikacijo

• Zrnavost s sejanjem in areometrijo

• Konsistenčne meje

• Gostota in optimalna vlažnost po Proctorju

• Kalifornijskega indeks nosilnosti CBR2 pri naravni vlagi

Rezultati preiskav so podani v prilogah na koncu poročila. Na osnovi laboratorijskih

preiskav reprezentativnega odvzetega vzorca, je glina po AC klasifikaciji CL poltrdna

do trdna. Naravna vlaga je 24,8 %, optimalna vlaga po proctorjevem preizkusu pa 23,7

%, ρd max = 1590 kg/m3. Konsistenčne meje so wl = 39,5 %; lp = 18,0 % in Ic = 0,8.

kalifornijski indeks nosilnosti temeljnih tal CBR2nar = 4,6 % (pri naravni vlagi).

Kalifornijski indeks nosilnosti temeljnih tal izraženo s CBR2nar = 3,6 %.

Za dimenzioniranje upoštevamo nosilnosti CBR2 = 3- 5% na vsem področju.

Klimatski pogoji so določeni po TSC 06.512:2003. Globina mraza (hm) je ocenjena od

90 cm po karti iz navedenega predpisa.

Gladina talne vode je na vsem področju pod globino zmrzovanja hm, v izkopih talne

vode ni bilo.

Materiali v temeljnih tleh so kamniti, mešani kamniti z glino do glinenih in so občutljivi

na zmrzovanje in odtaljevanje.




004.2101 4

stran 7 od 33

Po razpredelnici 1 v navedenem predpisu mora biti potrebna debelina voziščne

konstrukcije:

hmin ≥ 0,7 hm ≥ 0,7 x 90 cm = 63 cm

Novogradnja zaradi razširitve in korekcije krivin spremembe nivelete in nagibov

praktično ne prekriva obstoječe ceste v taki meri, da bi bila možna rekonstrukcija

obstoječega vozišča, poleg tega pa je ustroj voziščne konstrukcije neprimeren za

nadgradnjo. Predvidoma bo vse novogradnja, zato natančen popis obstoječega

vozišča ni bil izveden - bituprodec iz leta 1975, razpokan, krpan, deformiran z vsemi

oblikami staranja, večinoma prekrit z ca 1.5 do 2 cm asfaltbetono 0/8 mm; Asfalt je

položen na dolomitnem tamponu debeline 15 cm z zelo veliko finih delcev in na

spodnjem ustroju iz apnenčevega-dolomitnega drobirja 0/125 mm z glino in glinenimi

vložki v obliki plasti debeline ca 25 cm.

Ob upoštevanju faktorjev ekvivalentnosti je potrebna naslednja minimalna voziščna

konstrukcija, ki zagotavlja primerno nosilnost.

NOVOGRADNJA LOKALNE CESTE IN AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ

Material d1 (cm) a1 D1 = ∑ d. * ai

Obrabna plast bitumenskega betona AC 8 surf A4

Z3 B70/100 Z3 3 cm 0,42 1,26

asfaltna nosilna plast AC 16 base A4 Z6 B50/70

Z6 5 cm 0,35 1,75

Drobljenec D 32 20 cm 0,14 2,80

Posteljica iz zmrzlinsko odpornega drobljenega

kamnitega materiala 35 cm

SKUPAJ 63 cm 5,71




004.2101 4

stran 8 od 33

HODNIK ZA PEŠCE

Material d1

obrabna plast AC 11 surf A5 Z3 B 70/100 5 cm

drobljenec D 32 20 cm

posteljica iz zmrzlinsko odpornega kamnitega materiala 20 cm

Skupaj: 45 cm

Voziščna konstrukcija je dimenzionirana glede na prometne obremenitve in stanje

temeljnih tal. Tudi v primeru povečanja prometa to ne more biti tako veliko, da bi

povzročilo probleme, ker je voziščna konstrukcija skupaj s podlago dobro nosilna.

Izvajalec mora pri izvedbi del voziščne konstrukcije in zagotavljanju kvalitete

posameznih plasti dosegati zahteve, ki so navedene v veljavni tehnični regulativi:

• Evropskih produktnih standardih SIST EN 13108 – 1 do 8

• Slovenskih nacionalnih dodatkih SIST 1038 – 1 do 8

• SIST EN 13043, SIST EN 12591 in SIST EN 14023

• SIST 1035 in SIST 1043

• Splošnih tehničnih pogojih

• TSC 06.300/06.410, Tehničnih specifikacijah za javne ceste – Smernicah in

tehničnih pogojih za graditev asfaltnih plasti.




004.2101 4

stran 9 od 33

V nadaljevanju so podane zahteve po nosilnosti na posameznih slojih, ki jih je

potrebno plasti doseči med gradnjo.

• TTMU: Nosilnost TTMU Ev2 = 20 MN/m2

• Planum PSI: Nosilnost vozišče Ev2 = 80 MN/m2

• NNP-Tampon: Nosilnost vozišče Ev2 = 100 MN/m2

• Planum PSI: Nosilnost hodnik Ev2 = 40 MN/m2

• NNP-Tampon: Nosilnost hodnik Ev2 = 80 MN/m2

Pri gradnji mora biti zagotovljen projektantski nadzor.

T.1.1.4. TEHNIČNI PODATKI

T.1.1.4.1. Trasirni elementi

T.1.1.4.1.1. Vrsta in pomen

Obstoječe križišče v naselju Pijavice je neustrezno urejeno. Z ureditvijo križišča se

bodo izboljšala prometna varnost v samem križišču. Hkrati z ureditvijo križišča se ob

LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice uredita še avtobusni postajališči v skladu s

Pravilnikom o avtobusnih postajališčih. Za večjo varnost peščev je ob lokalnih cestah

predviden pločnik v širini 1.70 m. Izbrana projektna hitrost na lokalnih cestah je Vp=40

km/h.

T.1.1.4.1.2. Horizontalni in vertikalni elementi

Minimalni potrebni horizontalni in vertikalni elementi za projektno hitrost Vp=40 km/h

so sledeči:

Rmin = 45 m

Amin = 35 m

Lmin = 30 m

Rmin, konv = 800 m

Rmin, konk = 600 m




004.2101 4

stran 10 od 33

T.1.1.4.1.3. Prečni prerez

Karakteristični prerez lokalnih cest:

Bankina 1 x 0.75 m = 0.75 m

Pločnik za pešce levo oz. desno 1 x 1.70 m = 1.70 m

Vozišče 2 x 2.50 m = 5.00 m

bankina 1 x 0.75 m = 0.75 m

SKUPAJ: = 8.20 m

V območju trikrakega križišča je na LC 425321 Puščava – Hrastovica – Pijavice

predviden pas za levo zavijanje širine 3.00 m.

T.1.1.4.2. Opis konstrukcijskih elementov

T.1.1.4.2.1. Preddela

V projektu so predvidena naslednja preddela:

-zakoličba osi ceste z prečnimi profili,

- odstranitev grmovja, …

- rezanje asfalta na vozišču, ..

T.1.1.4.2.2. Zemeljska dela

Pri zemeljskih delih so zajeti izkopi, vgrajevanje nasipov in izdelava posteljice (greda)

iz kamnitega materiala ter ureditev brežin in zelenice (humuziranje in zatravitev). .

Pri izvedbi je potrebno upoštevati posebne tehnične pogoje (»zelene knjige« skupaj z

dopolnitvami).

T.1.1.4.2.3. Voziščna konstrukcija

Obsega:

- izgradnjo obrabne in zaporne plasti

- izgradnjo obrabne plasti na pločniku,

- izdelava bankin,

- vgradnjo betonskega robnika dimenzij 100/25/15 cm.




004.2101 4

stran 11 od 33


dopolnitvami).

T.1.1.4.2.4. Odvodnjavanje

Odvodnjavanje vozišča je zagotovljeno z prečnimi in vzdolžnimi nagibi vozišča. Za

odvodnjavanje voziščne konstrukcije se uredi drenažna kanalizacija. Za odvod vode z

vozišča in zalednih voda so predvidene mulde. Tako zbrano vodo spuščamo v vtočne

jaške, ki so locirani ob muldah. V primeru, da bi bili jaški locirani v muldah, bi bili za

vtok vode v jaške uporabljene litoželezne rešetke, ki bi se lahko ob deževju zamašile z

listjem, s čimer bi bilo preprečeno učinkovito odvodnjavanje. S postavitvijo jaškov ob

muldah se tako zmanjša možnost zamašitve vtokov v jaške. V območju, kjer potekajo

pločniki in je vozišče nagnjeno k robniku, so predvideni vtočni jaški z vtokom pod

robnikom. Tako zbrano vodo spuščamo v drenažno kanalizacijo oziroma kanalizacijo,

od koder jo nato preko dveh cevnih prepustov spuščamo v novo predvideni travnati

jarek. Travnat jarek se spusti na teren.

Po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. L. RS št.

47/05) na obravnavanem odseku ni potrebno zagotoviti kontroliranega odvajanja vode

z vozišča.


dopolnitvami).

T.1.1.4.2.5. Brežine

Nasipne in vkopne brežine se izvedejo v naklonu 2 : 3. Brežine se zatravi. Uporabi se

naravna mešanica. Po končani gradnji je potrebno zatraviti tudi območja, ki so bila

poškodovana v času gradnje.




004.2101 4

stran 12 od 33

T.1.1.5. OPIS PROJEKTNIH REŠITEV

T.1.1.5.1. Opis in utemeljitev horizontalnega poteka

Horizontalni potek lokalnih cest se ne spreminja in je prilagojen razpoložljivemu

prostoru znotraj naselja Pijavice. Minimalni uporabljeni radij na lokalnih cestah je R=45

m. Ob lokalnih cestah se uredi pločnik za pešce v širini 1.70 m. V območju ureditve

pločnika se uredijo še priključki oziroma dostopi do stanovanjskih objektov in dostopi

do parcel (njiv). Dostopi se uredijo preko pogreznjenih robnikov.

V območju trikrakega križišča je na LC 425321 Puščava – Hrastovica – Pijavice

predviden pas za levo zavijanje dolžine 20 m, širine 3.00 m.

Ob LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice uredita avtobusni postajališči. Širina

avtobusnih postajališč je 3.10 m.

Horizontalni potek lokalne ceste LC 425 321 Puščava-Hrastovica-Pijavice (os 1):

# OS_1

*

***********************************************************************************************************

**

*!ŠT TIP Z.ŠT.E. ZAČ_STAC ZAČ_R VZHOD ZAČ.TOČ. SEVER ZAČ_SM_KOT 1

*

*! A DOLŽINA KON_R VZHOD KON.TOČ. SEVER SPREM_KOTA 2

*

*! KON_STAC VZHOD PRE.TAN. SEVER KON_SM_KOT 3

*

*! VZHOD CEN.TOČ. SEVER TANGENTA1 4

*

*! VZHOD SRE.TOČ. SEVER TANGENTA2 5

*

***********************************************************************************************************

**

1 PREMA 1 0.000 NESK 513012.295657 91749.693637 93d18'2" 1

16.611746 NESK 513028.879849 91748.737242 2

16.612 3

4

5

*

2 PREHODNICA 1 16.612 NESK 513028.879849 91748.737242 93d18'2" 1

33.189286 24.478416 +45.000000 513053.010407 91745.134451 15d35'0" 2

41.090 513045.235303 91747.794037 108d53'2" 3

513038.446022 91702.556538 16.383 4

8.217 5

*

3 KROZNI_LOK 1 41.090 +44.999972 513053.010407 91745.134451 108d53'2" 1

12.593522 +44.999972 513064.204539 91739.455033 16d2'4" 2

53.684 513059.007442 91743.083081 124d55'7" 3

513038.446039 91702.556561 6.338 4

513058.806475 91742.686975 6.338 5

*

4 DELNA_PREHODNICA 1 53.684 +44.999972 513064.204539 91739.455033 124d55'7" 1

53.023082 35.700956 +105.000000 513085.238679 91711.205665 32d28'7" 2

89.385 513077.271671 91730.332982 157d23'13" 3




004.2101 4

stran 13 od 33

513038.446039 91702.556561 15.936 4

512988.310730 91670.832743 20.720 5

*

5 KROZNI_LOK 2 89.385 +105.000000 513085.238679 91711.205665 157d23'13" 1

52.732632 +105.000000 513092.704103 91659.562266 28d46'29" 2

142.117 513095.595231 91686.341489 186d9'43" 3

512988.310730 91670.832743 26.935 4

513092.230549 91685.855100 26.935 5

*

6 PREHODNICA 2 142.117 +105.000000 513092.704103 91659.562266 186d9'43" 1

45.446376 19.670220 NESK 513089.377691 91640.183130 5d22'0" 2

161.787 513091.999728 91653.037955 191d31'43" 3

512988.310730 91670.832743 6.562 4

13.120 5

*


66.536856 19.670220 -225.068815 513085.727894 91620.856184 357d29'47" 2

181.458 513086.756598 91627.332930 189d1'30" 3

513308.010405 91585.550986 13.115 4

6.558 5

*

8 KROZNI_LOK 3 181.458 -225.068815 513085.727894 91620.856184 189d1'30" 1

28.520750 -225.068815 513083.048297 91592.480754 352d44'22" 2

209.978 513083.487956 91606.753472 181d45'52" 3

513308.010405 91585.550986 14.279 4

513083.938478 91606.710928 14.279 5

*

* Celotna dolžina osi: 209.978

* Krivinska karakteristika (gradi/Km): 571.447

Horizontalni potek lokalne ceste LC 372 282 Krmelj-Gabrijele-Pijavice (os 2): # OS_2

*

***********************************************************************************************************

**

*!ŠT TIP Z.ŠT.E. ZAČ_STAC ZAČ_R VZHOD ZAČ.TOČ. SEVER ZAČ_SM_KOT 1

*

*! A DOLŽINA KON_R VZHOD KON.TOČ. SEVER SPREM_KOTA 2

*

*! KON_STAC VZHOD PRE.TAN. SEVER KON_SM_KOT 3

*

*! VZHOD CEN.TOČ. SEVER TANGENTA1 4

*

*! VZHOD SRE.TOČ. SEVER TANGENTA2 5

*

***********************************************************************************************************

**

1 PREMA 1 0.000 NESK 513092.996598 91678.948717 85d33'50" 1

4.971301 NESK 513097.953005 91679.333246 2

4.971 3

4

5

*


75.000000 22.500000 -250.000000 513120.354952 91681.409705 357d25'18" 2

27.471 513112.909652 91680.493617 82d59'8" 3

513089.824562 91929.538493 15.002 4

7.501 5

*

3 KROZNI_LOK 1 27.471 -250.000000 513120.354952 91681.409705 82d59'8" 1

29.233115 -250.000000 513149.094701 91686.665994 353d18'1" 2




004.2101 4

stran 14 od 33

56.704 513134.878659 91683.196739 76d17'9" 3

513089.824562 91929.538493 14.633 4

513134.801677 91683.617654 14.633 5

*

4 PREHODNICA 2 56.704 -250.000000 513149.094701 91686.665994 76d17'9" 1

75.000000 22.500000 NESK 513170.781431 91692.653030 357d25'18" 2

79.204 513156.382281 91688.444441 73d42'27" 3

513089.824562 91929.538493 7.501 4

15.002 5

*

5 PREMA 2 79.204 NESK 513170.781431 91692.653031 73d42'27" 1

37.061766 NESK 513206.354853 91703.050444 2

116.266 3

4

5

*


75.000000 22.500000 -250.000000 513227.852244 91709.685280 357d25'18" 2

138.766 513220.754003 91707.259033 71d7'45" 3

513146.992959 91946.247694 15.002 4

7.501 5

*

7 KROZNI_LOK 2 138.766 -250.000000 513227.852244 91709.685280 71d7'45" 1

29.461863 -250.000000 513255.105200 91720.833091 353d14'52" 2

168.228 513241.807538 91714.455332 64d22'37" 3

513146.992959 91946.247694 14.748 4

513241.642987 91714.857608 14.748 5

*

8 PREHODNICA 4 168.228 -250.000000 513255.105200 91720.833091 64d22'37" 1

75.000000 22.500000 NESK 513275.089725 91731.166417 357d25'18" 2

190.728 513261.868942 91724.077084 61d47'55" 3

513146.992959 91946.247694 7.501 4

15.002 5

*

9 PREMA 3 190.728 NESK 513275.089725 91731.166417 61d47'55" 1

2.960397 NESK 513277.698699 91732.565419 2

193.688 3

4

5

*

* Celotna dolžina osi: 193.688

* Krivinska karakteristika (gradi/Km): 136.331

T.1.1.5.2. Opis in utemeljitev vertikalnega poteka

Vertikalni elementi so prilagojeni obstoječemu stanju na terenu. Minimalna

uporabljena konkavna zaokrožitev na lokalnih cestah je Rmin, konk = 950 m, minimalna

konveksna zaokrožitev pa Rmin, konv = 600 m. Minimalna uporabljena konveksna

zaokrožitev je manjša od minimalne predpisane po Pravilniku o cestah, ker se s

potekom lokalne ceste prilagajamo obstoječemu stanju na terenu.

S takim niveletnim potekom lokalnih cest se ne poslabšuje dostop do obstoječih

objektov.




004.2101 4

stran 15 od 33

Vertikalni potek lokalne ceste LC 425 321 Puščava-Hrastovica-Pijavice (os 1):

# OS_1

*

*! STAC VIS.T. R VZD.PAD. TZ TK

0.000 230.822 0.000 1.345 0.000 0.000

20.000 231.091 1000.000 3.800 7.725 32.275

60.210 232.619 600.000 -3.500 38.310 82.110

178.435 228.481 950.000 0.695 158.509 198.361

200.000 228.631 0.000 0.000 200.000 200.000

&

*

*! STA VIS EKSTREM

191.759 228.597 MIN

61.110 232.220 MAX

&

*

**************************************************************

* LEVA STRAN OS DESNA STRAN

* STACIONAŽA VIŠINA VIŠINA VIŠINA

* RAZDALJA NAGIB NAGIB

* ŠIRINA ŠIRINA

**************************************************************

PROFIL STACIONAŽA TRAK_L1 OS TRAK_D1

**************************************************************

P1-1 0.000 230.822 230.82200 230.822

7.725 1.330 -1.330

0.0000 0.0000

*

0 7.725 230.966 230.92590 230.885

12.275 1.613 -1.613

2.5000 2.5264

*

P1-2 20.000 231.237 231.16634 231.095

12.275 2.846 -2.846

2.5000 2.5100

*

0 32.275 231.660 231.55745 231.433

6.035 4.100 -4.100

2.5000 3.0347

*

0 38.310 231.905 231.78678 231.626

1.690 4.716 -4.716

2.5000 3.4161

*

P1-3 40.000 231.971 231.84862 231.679

20.000 4.889 -4.889

2.5000 3.4700

*

P1-4 60.000 232.343 232.21896 232.062

1.110 4.669 -4.669

2.6600 3.3690

*

0 61.110 232.346 232.21999 232.066

18.890 4.611 -4.611

2.7224 3.3319

*

P1-5 80.000 232.102 231.92263 231.823

2.110 3.622 -3.622

4.9500 2.7550

*




004.2101 4

stran 16 od 33

0 82.110 232.034 231.85249 231.757

17.890 3.511 -3.511

5.1588 2.7319

*

P1-6 100.000 231.405 231.22634 231.142

20.000 3.130 -3.130

5.7100 2.7100

*

P1-7 120.000 230.705 230.52634 230.442

20.000 3.130 -3.130

5.7100 2.7100

*

P1-8 140.000 229.996 229.82634 229.742

18.509 3.130 -3.130

5.4060 2.7100

*

0 158.509 229.215 229.17853 229.149

1.491 1.171 -1.171

3.1246 2.5033

*

P1-9 160.000 229.147 229.12751 229.112

20.000 0.638 -0.638

2.9910 2.5000

*

P1-10 180.000 228.602 228.66944 228.732

11.759 -2.500 2.500

2.6900 2.5000

*

0 191.759 228.531 228.59667 228.659

6.602 -2.500 2.500

2.6339 2.5000

*

0 198.361 228.612 228.61961 228.627

1.639 -0.309 0.309

2.4905 2.4273

*

P1-11 200.000 228.637 228.63100 228.625

0.000 0.256 -0.256

2.4830 2.3990

*

Vertikalni potek lokalne ceste LC 372 282 Krmelj-Gabrijele-Pijavice (os 2):

# OS_2

*

*! STAC VIS.T. R VZD.PAD. TZ TK

0.000 230.432 0.000 3.130 0.000 0.000

36.035 231.560 1750.000 6.000 10.923 61.148

153.845 238.628 3000.000 4.785 135.620 172.070

180.000 239.880 0.000 0.000 180.000 180.000

&

*

*! STA VIS EKSTREM

&

**************************************************************

* LEVA STRAN OS DESNA STRAN

* STACIONAŽA VIŠINA VIŠINA VIŠINA

* RAZDALJA NAGIB NAGIB

* ŠIRINA ŠIRINA

**************************************************************

PROFIL STACIONAŽA TRAK_L1 OS TRAK_D1

*************************************************************

*




004.2101 4

stran 17 od 33

P2-1 0.000 231.061 230.43200 229.957

10.923 3.500 -3.500

17.9760 13.5840

*

0 10.923 230.883 230.77389 230.662

9.077 2.350 -2.350

4.6413 4.7736

*

P2-2 20.000 231.073 231.08154 231.089

20.000 -0.310 0.310

2.6040 2.5640

*

P2-3 40.000 231.859 231.92556 231.988

20.000 -2.500 2.500

2.6760 2.5000

*

P2-4 60.000 232.932 232.99816 233.061

1.148 -2.500 2.500

2.6570 2.5000

*

0 61.148 233.001 233.06666 233.129

18.852 -2.500 2.500

2.6447 2.5000

*

P2-5 80.000 234.135 234.19778 234.260

20.000 -2.500 2.500

2.5000 2.5000

*

P2-6 100.000 235.335 235.39778 235.460

20.000 -2.500 2.500

2.5000 2.5000

*

P2-7 120.000 236.535 236.59778 236.660

15.620 -2.500 2.500

2.5030 2.5000

*

0 135.620 237.468 237.53498 237.597

4.380 -2.500 2.500

2.6601 2.5000

*

P2-8 140.000 237.728 237.79459 237.857

20.000 -2.500 2.500

2.6770 2.5000

*

P2-9 160.000 238.832 238.89872 238.961

12.070 -2.500 2.500

2.6770 2.5000

*

T.1.1.5.3. Opis ureditve priključkov

Za dostop do obstoječih objektov, kjer poteka hodnik za pešce se uredijo s

pogreznjeni robniki. Širina dostopa preko pogreznjenega robnika za individualne

priključke se prilagodi obstoječemu priključku. Dostopi do stanovanjskih objektov, kjer

ne poteka hodnik za pešce pa se uredijo preko bankin.




004.2101 4

stran 18 od 33

Zavijalni radiji na priključku so prilagojeni za osebna vozila. Na priključku je

zagotovljena ustrezna preglednost.

T.1.1.5.4. Površine za pešce

Ob lokalni cesti LC 425 321 in LC 372 282; se uredijo pločniki za pešce (glej gradbeno

situacijo). Širina pločnika je 1.70 m ( varnostna širina 0.5 m + širina za nemoteno

gibanje funkcionalno ovirane osebe 1.20 m ).

Pločnik je od lokalne ceste višinsko ločen z betonskim robnikom 15/25/100 cm. Višina

vidnega dela robnika po vgradnji znaša 0.15 m. Pločniki se izvedejo v asfaltu. Prečni

nagib površin za pešce je 2% in je nagnjen proti cestišču.

T.1.1.5.5. Oporni parapetni zid

Na obravnavanem odseku je predvideni oporni parapetni zid in to med profilom P1-4 in

P1-5 v dolžini 17 m. Z parapetnim zidom zagotavljamo, da ne posegamo preveč po

zemljiščih, ki so v privatni lasti. Parapetni zid je prikazan v detajlnih načrtih.

Oporni zid, ki se nahaja med profilom P1-4 in P1-5, zadržuje pritiske zaledne zemljine

in preprečuje vdor zemljine na cestišče. Temeljna peta zidu je višine h=30cm in

maksimalne širine b=1,30m. Razdeljen je v 6 kampad, ki so deljene z delovnimi in

dilatacijskimi regami. Največja višina zidu od dna temeljne pete pa do vrha je h=2,26

m. Stena zidu je širine d=25cm. Skupna razvita dolžina je L=23,25 m.

Zid se izvede klasično z obojestranskim opažem ter betoniranjem in izvedbo na

samem kraju samem. Oblika zidov je »L« oblike s temeljno peto obrnjeno v zaledje in

20 cm pred AB steno zidu. Temeljenje zidu se izvede na raščeno podlago (v kolikor se

v času gradnje ugotovi slabša temeljna tla od predvidenih po geološkem poročilu, je

potrebno slabša nosilna tla zamenjati z kompaktiranim tamponom). Minimalna globina

temeljenja je h=90 cm od končnega terena. Zid se mora izvajati po posameznih

kampadah, zaradi zagotavljanja varnosti pred nastankom porušne drsine ob izkopu

gradbene jame v naklonu 3:2. V kolikor se pojavi dež ob izkopu je potrebno izvesti

zaščito zemljine s nepropustno folijo. Stik med zasipnim klinom in obstoječim terenom




004.2101 4

stran 19 od 33

se naj zaščiti s filcom, ki bo onemogočal prodiranje glinenih in meljnih zemljin v zasipni

gruščnat klin. Na ta način se omogoča boljše pronicanje vode skozi zasipni klin.

Vsa dela s morajo izvajati pod nadzorom geologa in nadzornika gradbišča.

Karakteristike vgradnega materiala:

- AB zid s temeljno peto: beton C25/30, armatura S500B, razred izpostavljenosti XC2,

XD3, XF2,

- zasipni material in tampon: gruščnat material, ki je primeren za utrditev temeljnih tal

in je sposoben odvajanja vode iz zaledja zidu. Strižni kot φ=36, specifična teža γ=21

kN/m3, granulacija D=4-16,

- humus: uporabi se humus od izkopa

Izvedba hidroizolacije na steni zidu ni potrebna, vendar se v ta namen za odvajanje

zalednih voda izvede vzdolžna drenažna cev fi110mm, ki omogoča ob minimalnem

naklonu 1% odvodnjavanje zalednih voda. Cev drenaže se naj spelje v meteorno

kanalizacijo ceste. Tampon in zasip je potrebno skomprimirati do primerne zbitosti.

Sam gruščnat material (granulacija D=4-16) dopušča prepuščanje vode in s tem je

zagotovljeno odvajanje vode iz zaledja v drenažo. Na območjih prehoda v posamezne

kampade se izvede utrjen zasipni klin , ki preprečuje prevelike diferenčne posedke

med posameznimi kampadami. Zaradi dolžine zidu je potrebno izvesti dilatacijske in

delovne rege med posameznimi kampadami. Detajli izvedbe so prikazani v

nadaljevanju tehničnega poročila.

Po končani izvedbi zidov je potrebno zaledje zidu zasuti s 15 cm plastjo humusa in

območje izkopa zatraviti. Vidna površina zidu se v primeru slabe izvedbe opaža

(zatekanje betona, robovi…) obdela na način, ki zagotavlja ravno površino zidu. Vse

vidne robove zidu je potrebno zaradi varnosti pri uporabi obdelati v času opaževanja in

betoniranja z trikotnimi letvicami a/a=2/2 ali a/a=3/3cm.




004.2101 4

stran 20 od 33

detajl 1: dilatacijska rega za elemente širine <50 cm






004.2101 4

stran 21 od 33

T.1.1.5.5.1. Poročilo k statičnemu izračunu

1. SPLOŠNO

Zid je sestavljen iz AB temeljne pete in AB stene. Izvede se s klasičnim dvostranskim

opažem in betoniranjem kontaktno na temeljna tla oziroma na utrjeni tampon v

debelini 10 cm v kolikor tla ne zagotavljajo predvidene nosilnosti.

Karakteristike zasipnega materiala:

Zasipni material: dobro granuliran gruščnat material

strižni kot: φ=36°, β=25°, δ= 3

2=24° (stik beton-zemljina)

koeficient aktivnega zemeljskega pritiska: Ka=0.342

specifična teža: γ=21 kN/m3

kohezija c=0 kPa

Temeljna tla (vir: POVZETEK GEOTEHNIČNIH RAZISKAV):

Pliokvartarna glina:

strižni kot: φ=23-25°,

specifična teža: γ=20 kN/m3

kohezija c=10 kPa

modul stisljivosti Mv=od 5-20 MN/m3

2. OBTEŽBA

2.1 LASTNA TEŽA

Lastna teža je upoštevana po dejanskem prečnem prerezu z upoštevanjem specifične

teže γ=25 kN/m3.

2.2 ZEMELJSKI PRITISKI

Za račun obremenitev vsled aktivnega zemeljskega pritiska je upoštevana zemljina

(zasipni material) po enačbi:

00 Khp




004.2101 4

stran 22 od 33

T.1.1.5.6. Avtobusna postajališča

V sklopu ureditve lokalne ceste LC 372 282 je predvideno tudi avtobusno postajališče

(km 0.055 levo in km 0.135 desno). Avtobusno postajališče je projektirano skladno s

Pravilnikom o avtobusnih postajališčih (Ur.L.RS št. 106/2011). Uvozna hitrost na

avtobusno postajališče je 30 km/h. Širina avtobusnega postajališča je 3.10 m. Ob

vozišču je predvidena mulda za odvodnjavanje vode z avtobusnega postajališča. Ob

avtobusnem postajališču je predvideno čakališče v širini 2.0 metra, ki se nadaljuje v

hodnik za pešce. Ob čakališču je predviden tudi prostor za postavitev nadstrešnice.

T.1.1.6. KOMUNALNI VODI

V priloženi zbirni situaciji komunalnih napeljav so prikazani obstoječi (TK vodi; zaščita,

zračni, zemeljski, optika) in projektirani vodi (cestna razsvetljava).

Pred pričetkom del je potrebno z upravljalcem posameznih vodov na terenu

ugotoviti dejanski potek komunalnih vodov.

OBSTOJEČI VODI:

TK vodi

Gradbena dela v bližini TK omrežja – telefonskega podzemnega omrežja je potrebno

obvezno izvajati z ročnim izkopom, pod nadzorom strokovnih služb Telekoma

Slovenije, ki bodo za vsak konkreten primer določile še dodatne potrebne ukrepe za

zaščito TK omrežja. Vsi jaški se dvignejo na nivo asfalta oziroma prilagodijo

obstoječemu stanju na terenu.

Vsa eventuelna dela v zvezi z zaščito oziroma prestavitvami TK kablov izvede

Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe,

izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi pisnega naročila investitorja ali

izvajalca del in po pogojih nadzornega Telekoma Slovenije d.d.

Vse stroške, ki nastanejo se bremenijo investitorja.




004.2101 4

stran 23 od 33

Optični vod

V območju predvidenega urejanja lokalne ceste poteka optični vod. Kjer bo ta oviral

gradnjo objekta ali komunalnih priključkov je potrebna zaščita ali prestavitev optičnega

voda. Točne trase vseh vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo, za kar je

potrebno obvestiti GVO d.o.o.. Vsa dela v zvezi s zaščito in prestavitvijo tangiranih

vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba,

izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

Vse stroške, ki nastanejo se bremenijo investitorja.

Vodovod

Na območju gradnje obravnavanega objekta se ne pojavlja vodovod v upravljanju

Komunale d.o.o. Sevnica ter tudi ni predvidena gradnja kanalizacijskega sistema na

tem področju. Projektnih pogojev ni.

Pridobljeno je soglasje izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in izvajalca javne

službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod pod določenimi pogoji, ki pa jih je potrebno

pri sami gradnji upoštevati.

Če se izkaže, da obstaja na tangiranem delu trase vodovod, za kar pa nimamo

podatkov, pa je potrebno previdno pristopiti prečkanju teh vodov.

Pred pričetkom del je potrebno oziroma mora investitor obvestiti upravljalca vodov

(javni vodovodni sistem Gabrijele-Mladetiči-Pijavice), da zakoliči obstoječe vode ter v

primeru, da pride do poškodb vodov, se bremeni investitorja. Vse jaške in vodovodne

kape se dvignejo na nivo asfalta oziroma prilagodijo terenu.

Elektro vodi

Glede na pridobljene podatke (projektni pogoji) o elektro vodih (v pisni obliki,

fotokopija), ni bilo moč prikazati teh vodov v zbirni situaciji komunalnih napeljav (vodi

bi bili netočni). Ker predvideni prostor tangira NN elektro podzemni kabel je potrebno

pred pričetkom gradbenih del v pristojnem nadzorništvu naročiti odkaz in morebitno

prestavitev obstoječih energetskih vodov. Ta dela izvaja Elektro Celje d.d.




004.2101 4

stran 24 od 33

Odmiki predvidenega objekta z elektroenergetskimi vodi in napravami morajo biti

izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Tudi križanja vodov je

potrebno izvesti v skladu s tehničnimi predpisi in vpisom v gradbeni dnevnik ter

geodetsko posneti. Vsa dela, ki se izvajajo je potrebno zagotoviti v pristojnem

nadzorništvu nadzor nad izvajanjem del. Če se zgodi, da izvajalec naleti na

elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v zbirno situacijo komunalnih vodov, mora

prenehati z izkopi in poklicati upravljalca elektroenergetskih naprav Elektro Celje d.d..

Pri delih v bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati tudi Zakon o

varnosti in zdravju pri delu (ur.l. RS št. 56/99, 64/01), Pravilnik o varstvu pred

nevarnostjo električnega toka (ur. l. RS št. 29/92) in Pravilnik o varnosti in zdravju pri

uporabi delovne opreme (ur.l. RS št. 101/04).

Investitorja se bremenijo vsi stroški izgradnje priključka in zaščite obstoječe

elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo.

PROJEKTIRANI VOD:

Izdelan je načrt rekonstrukcije cestne razsvetljave. Načrt je izdelala družba Projekt-eko

d.o.o. iz Novega mesta, ki je sestavni del tega projekta.

POVZETEK rekonstrukcije cestne razsvetljave v Pijavicah:

Omarica javne razsvetljave OJR je obstoječa tipska ob lokalni cesti z dvojnimi vratci, in

sicer za napajalno merilni del ter razvodno krmilni del cestne razsvetljave, ki sta vsak

posamezno opremljena s tipskima ključavnicama elektro distributerja in vzdrževalca

javne oz. cestne razsvetljave ter ločena med seboj. Omarica OJR je postavljena v

cestnem telesu lokalne ceste, in sicer izven območja obdelave (ca. 200m). Obstoječa

OJR ni predmet tega načrta. Tudi priključni vod za potrebe navedene razsvetljave je

obstoječ in ni predmet tega načrta.

Priklop rekonstruirane razsvetljave lokalne ceste se izvede na mestu demontaže

obstoječega 4m kandelabra med prečnima profiloma P1-1 in P1-2, in sicer z izdelavo

zemeljske kabelske spojke.




004.2101 4

stran 25 od 33

Predvideni kandelabri bodo vroče cinkane več segmentne izvedbe s sidrno ploščo

višine 8m (SIST EN 40), ki se ga pritrdi na betonski temelj s sidrnimi vijaki Φ24mm

dolžine vsaj 1,0m tako, da so sidra potopljena v betonski temelj dim. 0,80x0,80x1,0m.

Kandelabri morajo imeti zgornji premer cevi 60mm za montažo izbranih svetilk.

Kandelabri morajo imeti tudi vratca na višini ca. 1,0m od tal (spodnji rob), kjer se

nahaja razdelilec (priključna sponka) javne oz. cestne razsvetljave. Kandelabri se

postavijo za os pločnika.

Izbran je bil tudi tip svetilk, in sicer cestna svetilka z ravnim steklom in z redukcijo 1x70

VTNa (rumeno-oranžna svetloba z barvno temperaturo 2050°). Svetilka vsebuje

visokotlačno natrijevo sijalko z reducirno napravo s pozitivno logiko predspojne

naprave v zaščiti IP 66. Nove svetilke se postavijo na povprečno medsebojno

oddaljenost 32m.

Pred pričetkom del je potrebno zaradi križanj trase rekonstruirane cestne razsvetljave

obstoječih in projektiranih instalacij izvesti označbe s strani posameznih komunalnih

upravljalcev. V bližini vseh podzemnih instalacij je potreben ročni izkop, zaradi manjše

možnosti povzročitve morebitnih poškodb. Vsa dela v bližini križanj in vzporednega

vodenja se izvede obvezno pod nadzorom vsakega posameznega komunalnega

upravljalca. Načini približevanja in križanj z drugimi podzemnimi instalacijami so

podani v prilogah.

T.1.1.7. POGOJI IN TEHNOLOGIJA GRADNJE

T.1.1.7.1. Splošno

Pred pričetkom del je potrebno pridobiti soglasje upravljalca objekta in ostalih

pristojnih soglasodajalcev. Predvsem je potrebno določiti potek obstoječih komunalnih

vodov, da pri izvajanju del ne pride do poškodb.

Vsa dela se izvajajo v skladu z veljavnimi tehničnimi specifikacijami oziroma z navodili

iz Posebnih tehničnih predpisov oziroma tako imenovanih '' Zelenih knjig''.




004.2101 4

stran 26 od 33

T.1.1.7.2. Zemeljska dela

Izkopano plodno zemljino je potrebno deponirati ob trasi za kasnejšo izvedbo

humuziranja brežin in okolice, ki je bila prizadeta z gradbenimi deli. Izkope je potrebno

izvajati strojno. Izkopni material se odpelje v trajno deponijo.

Material za nasipe iz kvalitetnega nasipnega materiala je potrebno pripeljati iz

bližnjega kamnoloma.

Kvaliteta vgrajenega materiala in kvaliteta izvedbe del mora ustrezati standardom oz

kriterijem, ki so predpisani s Splošnimi in Posebnimi pogoji in geološko -

geomehanskim poročilom, oziroma do sedaj izdanimi TSC.

Morebitna odstopanja od projekta se morajo reševati v dogovoru s projektantom,

geomehanikom in nadzornim organom investitorja.

T.1.1.7.3. Ureditev prometa v času gradnje

Posebna ureditev prometa, razen postavitve ustreznih znakov v času gradnje ni

potrebna.

Če pride v času gradnje do onesnaženja ostalega dela prometnih površin, jih je

potrebno redno čistiti že med delom, posebno pa tudi po končanju del (Ur.L. RS

št.83,29.7.2004, Zakon o varnosti cestnega prometa, 113. člen).

Investitor oz. izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del

pri gradnji.

Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in

le - to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.

T.1.1.8. PROMETNA OPREMA

SPLOŠNO:

Pri projektiranju lokalne ceste smo izdelali prometni del načrta, kjer je prikazana

horizontalna in vertikalna prometna oprema in je v skladu s projektnimi pogoji

oziroma pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter

spremembah pravilnika (glej situacijo prometne ureditve).




004.2101 4

stran 27 od 33

Pred gradnjo bo potrebno odstraniti nekatero prometno signalizacijo in jo po končanih

delih zamenjati z novo, ki ustreza pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi

na javnih cestah (ur. List RS št. 46/2000 in dopolnitev št. 110/2006, 64/2008).

Prometna ureditev:

motorni promet

Cesta je predvidena za mešan promet.

OPIS PROMETNIH ZNAKOV IN TALNIH OZNAČB:

Označbe na vozišču morajo biti skladne s Pravilnikom o prometni signalizaciji in

prometni opremi na javnih cestah, Uradni list RS, št. 46/31.5.2000 in Pravilnikom o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na

javnih cestah, Uradni list RS, št. 110/26.10.2006, št. 49/2008, št. 64/2008, št. 65/2008.

Za označbe na vozišču je dovoljeno uporabiti samo tiste materiale, ki glede prometno-

tehničnih lastnosti in kakovosti zagotavljajo dobro vidljivost označb v dnevnih in nočnih

pogojih vožnje, ustrezno drsno trenje in obstojnost v zahtevanem obdobju trajanja.

Ostale označbe na vozišču so izdelane strojno iz enokomponentne bele barve.

Debelina nanosa barve na vozišče znaša 250 mikronov suhega filma. Na sveže

označbe se posipa svetlobno odsevne kroglice v količini 0.25kg/m2.

Za barvane označbe je predvideno dvakratno barvanje označb in sicer, prvič takoj po

položitvi obrabne plasti in drugič tri mesece po prvi označitvi.

Lastnosti barvanih označb so:

Lastnost označbe na

vozišču

Barvane

označbe

Svetlostni faktor B3

Drsnost S1

Nočna vidnost v suhem R2

Nočna vidnost v mokrem RW0




004.2101 4

stran 28 od 33

Lokacija označb na vozišču je razvidna iz prometnih situacij.

TALNE OZNAČBE NA VOZIŠČU:

Vzdolžne označbe na vozišču:

Lokalna cesta

Ločilna črta V-4: Poteka na celotnem območju obdelave projekta z rasterjem 3 – 3 - 3,

razen na priključkih, kjer je prekinjena V-2 z rasterjem 1 – 1 – 1. Črta je širine 10 cm.

Robna črta: se ne izriše.

BUS postajališče

Zaznamovana črta Bus postajališča za priključkom je V5 z rasterjem 1-1-1, rumene

barve in širine 30 cm.

PREČNE OZNAČBE NA VOZIŠČU:

Široke prečne črte: sem spadajo prekinjene črte ustavljanja na priključkih lokalnih cest.

Širina črt ustavljanja (prekinjena) je 40 cm in dolžina prekinjenega dela pa je 80 cm.

PREHODI ZA PEŠCE:

Prehod za pešce je širine 4.0 m, s širino črt 0.50 m.

VERTIKALNA PROMETNA SIGNALIZACIJA:

Vertikalna signalizacija, ki se postavi mora biti v skladu z uvodoma citiranim

Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

Prometni znaki:

Velikost znakov je odvisna od širine vozišča, skladno z zgoraj citiranim pravilnikom

(Ur.l. RS št. 46/00)

- stranica enakostraničnega trikotnika 90 cm

- premer okroglega znaka 60 cm




004.2101 4

stran 29 od 33

Postavitev prometnih znakov:

Prometna signalizacija mora biti postavljena ob desni strani ceste poleg vozišča v

smeri vožnje vozil.

Na obravnavanem odseku ceste je spodnji rob znaka 1.50 m nad cestiščem 2.25 nad

pločnikom in najbližji rob znaka 0.75 m oziroma 0.30 m oddaljen od roba asfalta.

Nova in obstoječa oz. predvidena prometna oprema je razvidna iz situacije prometne

opreme. Lokacija postavitve prometnega znaka je razvidna iz situacije prometne

ureditve.

Barve in kvaliteta znakov:

Površina prometnih znakov mora biti izdelana iz svetlobno odsevnih materialov tipa I.

Ne glede na kategorijo ceste in širino voznih pasov mora biti prometni znak; I-14, I-15,

I-38, I-38.1, II-1, II-2, II-4, III-6, III-107, III-107.1, III-107.2, VI-8 in VI-8.1 izdelani s

svetlobno odbojno folijo klase II (High intensity grade), razen v primerih, ko so na

portalih in so osvetljeni z zunanjo osvetlitvijo. Vsi ostali znaki izven trase in na ostalih

cestah morajo biti biti iz folije klase I (Engineer grade)

Osnova znakov mora biti iz alumunijske pločevine z ojačanim robom, na katero se lepi

folija.

OPREMA ZA VAROVANJE PROMETA:

JVO je predvidena na delu lokalne ceste LC 425 321 in LC 372 282, skratka v križišču

lokalnih cest. Predvidena je predvsem zaradi zaščite pred zdrsom v travnati jarek, kar

je prikazano v situaciji prometne ureditve in prečnih prerezih.

TABELARIČNI PRIKAZ SIGNALIZACIJE IN OPREME

Glej priloge k tekstualnemu delu.

Pripravil:

Igor REMS, univ.dipl.ekon., inž.gradb.




004.2101 4

stran 30 od 33

T.1.1.9. SLIKOVNO GRADIVO:

Slika 2: pogled na LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice v smeri proti Krmelju

Slika 3: pogled na LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice iz smeri železniške proge proti Krmelju




004.2101 4

stran 31 od 33

Slika 3: pogled z LC 372282 Krmelj – Gabrijele – Pijavice v smeri proti križišču

Slika 4: pogled na LC 425321 Puščava – Hrastovica – Pijavice v smeri proti železniški progi




004.2101 4

stran 32 od 33

Slika 5: pogled na LC 425321 Puščava – Hrastovica – Pijavice na železniški prehod

Slika 6: pogled na LC 425321 Puščava – Hrastovica – Pijavice v smeri proti Hrastovici




004.2101 4

stran 33 od 33

Slika 7: pogled na obstoječe križišče

Slika 9: pogled na obstoječe križišče


Documents

GPR, - Komunala Sevnica...1989 in dopolnitev 1994 – »zelena knjiga«) uvrščamo glino v 3. kategorijo vezljiva zemljina; glina ne ustreza tehničnim pogojem za vgrajevanje v nasip,