· Web viewOprema za toplotno ogrevanje je redno vzdrževana in servisirana, posledično pa je oskrba z energentom ELKO nemotena. Elektro oprema je dobro vzdrževana, zanesljivost

INVESTICIJSKI PROGRAMza projekt

ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG

Dokument je izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16) ter Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, oktober 2020).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Ljubljana, februar 2021Številka: Datum:

SKLEP O POTRDITVI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Na podlagi drugega odstavka 20. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je odgovorna oseba investitorja sprejela naslednja sklepa:

1. Potrdi se Investicijski program »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG« iz februarja 2021, ki ga je izdelal Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.

2. V NRP občine se spremeni izhodiščna vrednost projekta.

3. Ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah (z DDV) znaša 2.051.347,61 EUR in se bo izvajala skladno s predvidenim časovnim načrtom.

4. Viri za financiranje investicije: VSI OBJEKTI SKUPAJ VREDNOST

Občina Ig - proračun 2.021,23 €Občina Ig - drugi vir 20.685,25 €

Nepovratna sredstva (Kohezija) 801.195,43 €Zasebni partner 857.530,56 €

SKUPAJ NALOŽBA brez DDV 1.681.432,47 €DDV - javni partner (nepovračljiv) -DDV - zasebni partner (povračljiv) 369.915,14 €

SKUPAJ NALOŽBA z nepovračljivim DDV-jem 1.681.432,47 €

1. DOM ZAPOTOK SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig - proračun 2.021,23 €Občina Ig - drugi vir 20.685,25 €


SKUPAJ NALOŽBA brez DDV 140.561,73 €DDV - javni partner (nepovračljiv) -DDV - zasebni partner (povračljiv) 30.923,58 €

SKUPAJ NALOŽBA z nepovračljivim DDV-jem 140.561,73 €

2

2. OBČINSKA UPRAVA IN VRTEC IG SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig -




3. OŠ IG SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig -


SKUPAJ NALOŽBA brez DDV 1.211.854,32 €DDV - javni partner (nepovračljiv) -DDV - zasebni partner (povračljiv) 266.607,95 €

SKUPAJ NALOŽBA z nepovračljivim DDV-jem 1.211.854,32 €

4. POŠ GOLO SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig -




5. POŠ IŠKA VAS SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig -




6. POŠ TOMIŠELJ SKUPAJ VREDNOSTObčina Ig -




3

Komisija za potrditev Investicijskega programa je ta dokument pregledala in ocenjuje, da je investicija primerno prikazana in izvedljiva, kot je prikazano v dokumentu, ter da so podatki in informacije zadostni, da se lahko pričakuje učinke, kot so predvideni.

Odgovorna oseba investitorja:

Janez Cimperman

župan občine Ig

4

Naročnik Občina IgGovekarjeva cesta 6, 1292 Ig

Za naročnika: župan Janez Cimperman, občina Ig

Projekt: ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG

Vrsta dokumenta: Investicijski program (IP)

Izdelovalec:

Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana

Odgovorna oseba: dr. Boštjan Ferk, direktor

Opomba: Investicijski program (IP) je izdelan skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16)

KAZALO VSEBINE

1. UVODNO POJASNILO..........................................................................9

1.1. OSNOVNA IZHODIŠČA IN PREDSTAVITEV PREDMETA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA.............................................................................................................91.2. PREDSTAVITEV INVESTITORJA....................................................................101.3. PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA.....................111.4. PREDSTAVITEV NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROGRAM................121.5. POVZETEK IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA S POJASNILI POTEKA AKTIVNOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB.................................12

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA..........................................14

2.1. CILJI INVESTICIJE.........................................................................................142.2. SPISEK STROKOVNIH PODLAG....................................................................152.3. KRATEK OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE.............................................................................................................162.4. NAVEDBA ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNEGA VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA..................................................................................172.5. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV INVESTICIJE......................................................................172.6. PRIKAZ OCENJENE VREDNOSTI INVESTICIJE TER PREDVIDENE FINANČNE KONSTRUKCIJE......................................................................................................182.7. ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA.......................................................24

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU IN IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE...................................................................................26

3.1. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU...........................................................263.2. OSNOVNI PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE........273.3. PODATKI O PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU.....................................................27

Identifikacija javnega partnerja........................................................................27Identifikacija zasebnega partnerja....................................................................27

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO TER USKLAJENOST CILJEV INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI.............................................28

4.1. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA.................................................................28

2

4.1.1. SLOVENIJA IN OBČINA IG.....................................................................28

4.1.2. ANALIZA STANJA OBJEKTOV IN OGREVALNIH SISTEMOV.....................30

1. Dom Zapotok.............................................................................................32

2. Občinska uprava in Vrtec Ig.......................................................................35

3. OŠ Ig..........................................................................................................38

4. POŠ Golo....................................................................................................40

5. POŠ Iška vas..............................................................................................43

6. POŠ Tomišelj..............................................................................................46

4.2. PRIKAZ POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA...........................484.3. JAVNI INTERES IN USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI..............................................49

Opredelitev javnega interesa na na ravni EU....................................................49OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA NA NACIONALNI RAVNI....................................................52

Opredelitev javnega interesa na lokalni ravni...................................................55Opredelitev javnega interesa v ostalih aktih.....................................................56

USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI IN STRATEGIJAMI............................................................................564.5. PODROČNA ZAKONODAJA..........................................................................72

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO STORITEV.................73

6. TEHNIČNO - TEHNOLOŠKI DEL..........................................................73

6.1. UČINKI PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH UKREPOV PO OBJEKTIH....................776.2. SKUPNI UČINKI PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH UKREPOV............................79

7. ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO.......81

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, S PRIKAZOM UPRAVIČENIH IN PREOSTALIH STROŠKOV TER Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENO.............................................................82

9. ANALIZA LOKACIJE Z NAVEDBO PROSTORSKIH AKTOV.......................86

9.1. MAKRO LOKACIJA.......................................................................................869.2. MIKRO LOKACIJA.........................................................................................879.3. PROSTORSKI AKTI......................................................................................90

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM

3

ZAHTEVE, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO.................................................................................................91

10.1. VPLIV NA OKOLJE........................................................................................9110.2. OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV............................93

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANO ANALIZO IZVEDLJIVOSTI......................................................................................94

11.1. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE..........................................................................9411.2. ORGANIZACIJSKA SHEMA VODENJA OPERACIJE..........................................9511.3. ANALIZA IZVEDLJIVOSTI.............................................................................95

12. NAČRT FINANCIRANJA V STALNIH IN TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA.............................................................................96

13. FINANČNA ANALIZA.......................................................................100

13.1. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA ZASEBNEGA PARTNERJA................................103Prihodki..........................................................................................................104

13.2. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA JAVNEGA PARTNERJA.....................................10713.3. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA PROJEKTA.......................................................111

14. EKONOMSKA ANALIZA...................................................................115

14.1. DAVKI IN PRISPEVKI, VKLJUČENI V CENO INVESTICIJE...............................11514.2. POVEČANJE BDP ZARADI MULTIPLIKATIVNEGA UČINKA INVESTICIJE.........11614.3. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2............................................................................11614.4. EKONOMSKE KORISTI, KI JIH NI BILO MOŽNO OVREDNOTITI.....................11714.5. EKONOMSKE KORISTI NA RAVNI PROJEKTA..............................................117

15. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJ................................120

15.1. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI..........................................................................12015.2. ANALIZA TVEGANJ....................................................................................121

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV......................................122

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ocenjena vrednost investicije v stalnih cenah v EUR, februar 2021.....................................................................................................................19Tabela 2: Ocenjena vrednost investicije v tekočih cenah.............................19

4

Tabela 3: Ocenjena vrednost investicije po letih v stalnih cenah v EUR, februar 2021...............................................................20Tabela 4: Ocenjena vrednost investicije po letih v tekočih cenah................20Tabela 5: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v stalnih cenah, februar 2021...............................................21Tabela 6: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP v tekočih cenah...............................................................................................21Tabela 7: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP, stalne cene februar 2020.............................................................................................................22Tabela 8: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP v tekočih cenah..........22Tabela 9: Prikaz po vrsti DDV.......................................................................23Tabela 10: Finančni in ekonomski kazalniki projekta z vidika občine Ig za JZP.....................................................................................................................24Tabela 11: Osnovni podatki o objektu..........................................................32Tabela 12: Poraba energentov v letu 2019..................................................34Tabela 13: Raba energije v letih od 2016 do 2019.......................................35Tabela 14: Osnovni podatki o objektu..........................................................35Tabela 15: Raba energentov v letu 2019.....................................................37Tabela 16: Povprečna raba toplotne in električne energije v referenčnem obdobju 2016 – 2019-..................................................................................37Tabela 17: Osnovni podatki o objektu..........................................................38Tabela 18: Poraba energentov v letu 2019..................................................40Tabela 19: Raba energije v letih od 2016 do 2019.......................................40Tabela 20: Osnovni podatki o objektu..........................................................40Tabela 21: poraba toplotne in električne energije v letu 2019.....................42Tabela 22: Raba energije v letih od 2016 do 2019.......................................43Tabela 23: Osnovni podatki o objektu..........................................................43Tabela 24: Poraba energentov v letu 2019..................................................45Tabela 25: Povprečna raba energentov 2016 - 2019...................................45Tabela 26: Osnovni podatki o objektu..........................................................46Tabela 27: Poraba energentov v letu 2019..................................................48Tabela 28: Raba energije v letih 2016 do 2019............................................48Tabela 29: Predvideni ukrepi celovite energetske sanacije..........................74Tabela 30: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)..............77Tabela 31: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)..............77Tabela 32: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)..............77

5

Tabela 33: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)....................................................................................78Tabela 34: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)..............78Tabela 35: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)..............78Tabela 36: Pregled prihrankov in stroškov energetske obnove po objektih. 80Tabela 37: Ocenjena vrednost investicije v stalnih cenah v EUR, februar 2021.............................................................................................................83Tabela 38: Ocenjena vrednost investicije v tekočih cenah...........................83Tabela 39: Ocenjena vrednost investicije po letih v stalnih cenah v EUR, februar 2021................................................................................................84Tabela 40: Ocenjena vrednost investicije po letih v tekočih cenah..............84Tabela 41: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v stalnih cenah, februar 2021...............................................85Tabela 42: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP v tekočih cenah............................................................................................85Tabela 43: Časovni načrt izvedbe investicije................................................94Tabela 44: Vodenje operacije – organizacijska shema.................................95Tabela 45: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP, stalne cene februar 2020.............................................................................................................96Tabela 46: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP v tekočih cenah........96Tabela 47: Prikaz po vrsti DDV.....................................................................97Tabela 48: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v stalnih cenah, februar 2021...............................................99Tabela 49: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP v tekočih cenah............................................................................................99Tabela 50: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v stalnih cenah, februar 2021.............................................101Tabela 51: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v tekočih cenah...................................................................101Tabela 52: Razdelitev stroškov energetske obnove brez DDV (JZP) na upravičene in neupravičene v EUR, stalne cene februar 2021...................102Tabela 53: Razdelitev stroškov energetske obnove brez DDV (JZP) na upravičene in neupravičene v EUR v tekočih cenah...................................102Tabela 54: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP, stalne cene februar 2021...........................................................................................................103Tabela 55: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP v tekočih cenah. .103

6

Tabela 56: Finančni kazalniki zasebnega partnerja....................................105Tabela 57: Finančni kazalniki zasebnega partnerja, 7 % donos.................105Tabela 58: Finančni denarni tok projekta z vidika zasebnega partnerja, stalne cene februar 2021...........................................................................106Tabela 59: Finančni denarni tok projekta z vidika zasebnega partnerja pri 7 % donosu, stalne cene februar 2021..........................................................106Tabela 60: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP, stalne cene februar 2021...........................................................................................................107Tabela 61: Finančni kazalci javnega partnerja...........................................108Tabela 62: Finančni denarni tok projekta z vidika javnega partnerja, stalne cene februar 2021......................................................................................110Tabela 63: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP, stalne cene februar 2021...........................................................................................................111Tabela 64: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP v tekočih cenah. .111Tabela 65: Finančni kazalniki projekta.......................................................112Tabela 66: Finančni denarni tok projekta z vidika projekta, stalne cene februar 2021..............................................................................................114Tabela 67: Finančni denarni tok finančne vzdržnosti projekta, stalne cene februar 2021..............................................................................................114Tabela 68: Ekonomski kazalniki projekta...................................................118Tabela 69: Ekonomski denarni tok projekta v javno-zasebnem partnerstvu z vidika občine Ig..........................................................................................119Tabela 70: Analiza občutljivosti za ekonomski denarni tok projekta..........120Tabela 71: Ocena tveganja........................................................................121Tabela 72: Finančni in ekonomski kazalniki projekta z vidika javnega partnerja za JZP..........................................................................................123

7

KAZALO SLIK

Slika 1: Lega Občine Ig.................................................................................26Slika 2: Dom Zapotok...................................................................................33Slika 3: Trenutno stanje objekta...................................................................34Slika 4: Občinska uprava in Vrtec Ig.............................................................36Slika 5: OŠ Ig................................................................................................39Slika 6: POŠ Golo..........................................................................................41Slika 7: POŠ Iška vas....................................................................................44Slika 8: POŠ Tomišelj....................................................................................47Slika 9: Makro lokacija – Območje občine Ig.................................................86Slika 10: Umeščenost objekta v prostor.......................................................87Slika 11: Umeščenost objekta v prostor.......................................................88Slika 12: Umeščenost objekta v prostor.......................................................88Slika 13: Umeščenost objekta v prostor.......................................................89Slika 14: Umeščenost objekta v prostor.......................................................89Slika 15: Umeščenost objekta v prostor.......................................................90

8

1. UVODNO POJASNILO

Pri pripravi predmetnega investicijskega programa (v nadaljnjem besedilu: IP) in njenegove vsebine so se smiselno uporabljale določbe Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.1 V skladu z določili Uredbe je v uvodnem poglavju investicijskega programa potrebno identificirati investitorja in izdelovalca investicijskega programa, namen in cilje investicijskega projekta ter povzeti dokument identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb.

1.1. OSNOVNA IZHODIŠČA IN PREDSTAVITEV PREDMETA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

V skladu z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja,2 Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ3 in ob upoštevanju navodil organa upravljanja za operacije, sofinancirane s sredstvi evropske kohezijske politike, je v predmetnem IP zajeto: - analiza tržnih možnosti, skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se

tržijo ali izvajajo v okviru javne službe oziroma s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov in/ali storitev (navedeni morajo biti razlogi za izbor ali neizbor JZP);

- analiza zaposlenih po posameznih variantah in analizo vpliva na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne strukture družbe;

- okvirna finančna konstrukcija posameznih variant z obvezno analizo o smiselnosti vključitve javno-zasebnega partnerstva;

- izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in/ali količnik relativne koristnosti) posameznih

1 Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/16).2 Ministrstvo za infrastrukturo RS, oktober 2020. Dosegljivo na spletni strani: <https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/javne_stavbe/navodila_pp/ndpo/ndopeps_9.pdf>, 28. 1. 2021.3 Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/16.

9

variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče ovrednotiti z denarjem;

- analiza tveganja in analiza občutljivosti za vsako varianto;- opis meril in uteži za izbrano optimalno varianto;- primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne

variante.

1.2. PREDSTAVITEV INVESTITORJA

1.2.1.Investitor

JAVNI PARTNER:

Investitor: Občina IgGovekarjeva cesta 6, 1292 Ig

Telefon: +386 (0)1 280 23 00E-pošta: [email protected]čna številka: SI 47731206Matična številka: 5874769000TRR: SI56 0123 7010 0000 320

ZASEBNI PARTNER:

V primeru izvedbe projekta po modelu energetskega pogodbeništva (t.j. po modelu javno-zasebnega partnerstva) bo soinvestitor projekta tudi potencialni zasebni partner. Bodoči soinvestitor ob izdelavi IP še ni znan, saj bo potencialno izbran v nadaljnjem postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva.

Strokovni organ, odgovoren za pripravo in nadzor na izdelavo ustrezne investicijske ter projektne dokumentacije

Investitor: Občina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig

10

Odgovorna služba: Občinska uprava občine IgTelefon: +386 (01) 280 23 00E-pošta: [email protected]

Za investitorja:

1.3. PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Izdelovalec: Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana

Telefon: + 386 (0)1 60 100 70E-mail: [email protected]čna št.: 3455114000Davčna št.: SI 22672826

1.4. PREDSTAVITEV NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROGRAM

Občina Ig se zaveda, da nekatere javne stavbe v občini niso energetsko učinkovite in so zato potrebna investicijska vlaganja ter energetski ukrepi.

11

Odgovorna oseba: Janez Cimperman

Datum: Podpis:

Odgovorna oseba: direktor dr. Boštjan Ferk

Datum: Podpis:

Osnovni namen IP je implementacija potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo v obravnavanih javnih objektih, ki so v lasti Občine Ig, z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja objektov ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev. Z izpolnitvijo teh namenov bo izpolnjen tudi krovni namen projekta, to je prilagoditi objekte veljavni energetski zakonodaji.

Glavni cilj IP je v predvidenem obdobju in s predvidenimi finančnimi sredstvi celovito energetsko sanirati 6 javnih objektov, ki so v lasti Občine Ig, s ciljem zmanjšanja porabe energije ter posledično zmanjšanja tekočih obratovalnih stroškov v obravnavanih javnih objektih. S tem se bodo izboljšali tudi sami delovni pogoji za zaposlene in druge uporabnike objektov.

1.5. POVZETEK IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA S POJASNILI POTEKA AKTIVNOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB

Za vseh 6 objektov objektov je bil v februarju 2021 izdelan zbirni DIIP4 in PIZ5 za vse objekte skupaj. Predmetna izdelana dokumentacija je bila podlaga za pripravo predmetnega IP.

V DIIP so opredeljeni splošni podatki o investitorju in investicijskem projektu. Predstavljena je analiza stanja z razlogom za investicijsko namero, razvojne možnosti, cilji investicije ter časovni načrt izvedbe. V nadaljevanju DIIP so predstavljene tri variante izvedbe investicije, investicijski ukrepi enegetske sanacije vsakega od objektov ter ekonomska in finančna analiza projekta.

Glede na ocenjeno vrednost projekta je bila v februar 2021 izdelana tudi zbirna PIZ6 za vseh 6 objektov skupaj. V okviru PIZ so bili nekateri od zgoraj navedenih elementov še podrobneje analizirani in predstavljeni. Vhodni

4 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG«, februar 2021, izdelovalec Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.5 Predinvesticijska zasnova (PIZ) za projekt »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG«, februar 2021, izdelovalec Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.

12

podatki, predpostavke in zaključki se niso spreminjali.

DIIP in PIZ sta obravnavala tri variante:- varianta A: brez investicije,- varianta B: z investicijo s klasičnim javnim naročilom,- varianta C: z investicijo v obliki javno-zasebnega partnerstva ob

uporabi modelov DFBTO in DFBOT ter kombinirani uporabi modelov DFBTO in DFBOT.

Kot najugodnejša je bila izbrana varianta z investicijo v obliki javno-zasebnega partnerstva ob uporabi modelov DFBTO in DFBOT ter kombinirani uporabi modelov DFBTO in DFBOT, kot je podrobneje predstavljeno v DIIP, PIZ in točki 2.3 v nadaljevanju tega IP.

Izvedba projekta bo zmanjšala letno porabo toplote za 543.755 kWh ter letno porabo elektrike za -11.488 kWh, kar skupaj predstavlja 35.594 EUR letnega prihranka pri stroških. Skupno zmanjšanje porabe energije za 532.267 kWh predstavlja letno zmanjšanje emisij CO2 za 218.365 kg.

Občina Ig bo v času 15-letnega trajanja koncesijske pogodbe udeležena na zajamčenih prihrankih z deležem 1 % in na presežnih prihrankih z deležem 40 %.

6 Predinvesticijska zasnova (PIZ) za projekt »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG«, februar 2021, izdelovalec Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.

13

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1. CILJI INVESTICIJE

Občina Ig se zaveda, da nekatere javne stavbe v občini niso energetsko učinkovite in so zato potrebna investicijska vlaganja ter energetski ukrepi.

Osnovni namen in cilj investicije je implementacija potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo obstoječih objektov v lasti Občine Ig, z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti ter zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja oz. upravljanja.

Z vgradnjo sodobnih sistemov za ogrevanje, prezračevanja in razsvetljavo se bo zmanjšala poraba energije in posledično tudi emisije CO2.

Cilji projekta so: - zagotoviti (celovito) energetsko sanacijo obravnavanih objektov;- dolgoročno povrniti stroške investicije iz prihrankov, ki se dosežejo z

energetsko sanacijo;- izboljšati energetsko učinkovitost stavb in tako zmanjšati porabo energije

in stroške, kar pomeni:o znižanje transmisijskih izgub skozi zunanje stene objektov (kjer so

predvideni ukrepi izolacije zunanjih sten),o znižanje transmisijskih izgub skozi stavbno pohištvo objektov (kjer

so predvideni ukrepi zamenjave stavbnega pohištva),o z namestitvijo termostatskih ventilov na radiatorje bodo optimizirani

sistemi ogrevanja v objektih,- zagotoviti ustrezne in boljše delovne in bivalne pogoje uporabnikom

objektov;- zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, ki se sprošča pri rabi energije in

tako zmanjšati negativne vplive na lokalno okolje in posledično na globalno segrevanje,

- zagotoviti upravljanje in vzdrževanje predmetnih objektov na način, da bo izboljšana energetska učinkovitost;

14

- znižati stroške energije;- upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije.

2.2. SPISEK STROKOVNIH PODLAG

Strokovne podlage za izdelavo investicijskega progama so sledeče:- Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);

- Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja;7

- Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb;8

- Lokalni energetski koncept Občine Ig; - Razširjen energetski pregled Dom Zapotok, januar 2021, izdelovalec

Envirodual, d.o.o.;- Razširjen energetski pregled POŠ Golo, januar 2021, izdelovalec

Envirodual, d.o.o.;- Razširjen energetski pregled POŠ Iška vas, januar 2021, izdelovalec

Envirodual, d.o.o.;- Razširjen energetski pregled POŠ Tomišelj, januar 2021, izdelovalec

Envirodual, d.o.o.;- Razširjen energetski pregled Občina Ig in Vrtec Ig, december 2020,

izdelovalec Envirodual, d.o.o.;- Razširjen energetski pregled OŠ Ig, december 2020, izdelovalec

Envirodual, d.o.o.;

- Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG«, februar 2021, izdelovalec Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana;

- Predinvesticijska zasnova (PIZ) za projekt »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG« februar 2021, izdelovalec Inštitut za javno-

7 Ministrstvo za infrastrukturo RS, oktober 2020. Dosegljivo na spletni strani: < https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/javne_stavbe/navodila_pp/ndpo/ndopeps_9.pdf>, 28. 1. 2021.8 Ministrstvo za infrastrukturo RS oktober 2020. Dosegljivo na spletni strani: <https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/javne_stavbe/navodila_pp/ntu/ntueps_2.pdf>, 28. 1. 2021.

15

zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.

2.3. KRATEK OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE

V DIIP so bile obravnavane tri variante: - varianta A: brez investicije,- varianta B: z investicijo s klasičnim javnim naročilom,- varianta C: z investicijo v obliki javno-zasebnega partnerstva ob uporabi

modelov DFBTO in DFBOT ter kombinirani uporabi modelov DFBTO in DFBOT.

Varianta A je bila v DIIP označena kot nesprejemljiva, saj ne-realizacija investicije pomeni ohranitev obstoječega stanja in neizpolnitev zastavljenih ciljev.

Varianta B je bila v DIIP predstavljena kot edini možen model za izvedbo energetske obnove javnih stavb v primerih, ko so objekti oz. infrastruktura v izjemno slabem stanju in so potrebne investicije v višjem znesku, kot bi ga bilo mogoče povrniti s prihrankom energije v določenem obdobju. Ker je ta model zaradi zmanjševanja investicijskega potenciala javnega sektorja vse manj aktualen, je bila v DIIP podrobneje obravnavana varianta C, ki se je izkazala kot edina primerna v vseh pogledih in jo v nadaljevanju tega IP obravnavamo kot izbrano varianto oziroma kot varianto, po kateri se bo projekt izvedel.

2.4. NAVEDBA ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNEGA VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa

Izdelovalec: Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana

Telefon: + 386 (0)1 60 100 70

16

E-mail:[email protected]

Matična št.: 3455114000Davčna št.: SI 22672826

Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta

Investitor: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 IgOdgovorna oseba: Janez Cimperman, županTelefon: +386 (0)1 280 23 00E-pošta: [email protected]čna številka: SI 47731206Matična številka: 5874769000

2.5. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV INVESTICIJE

Za izvedbo investicije ni predvidena oz. potrebna posebna organizacija niti nove zaposlitve (velja enako za vse obravnavane variante).

Projekt bo izveden po modelu javno-zasebnega partnerstva. Investicijo bo organizacijsko in izvedbeno vodil zasebni partner, odgovornost za izvedbo projekta prevzame odgovorni vodja zasebnega partnerja. Za zagotovitev nemotenega poteka Občina Ig imenuje projektno skupino, ki bo investicijo spremljala. Projektno skupino sestavljajo zaposleni občinske uprave in zunanji izvajalci. Vsa dela zunanjim izvajalcem morajo biti oddana skladno z veljavnim Zakonom o javnem naročanju.

2.6. PRIKAZ OCENJENE VREDNOSTI INVESTICIJE TER PREDVIDENE FINANČNE KONSTRUKCIJE

Prikaz ocenjene vrednosti investicije

Projekt energetske obnove stavb v lasti občine Ig se bo izvajal v letu 2022, zaradi česar je investicija v spodnjih tabelah predstavljena v stalnih in tekočih cenah. V primeru tekočih cen smo upoštevali napoved povprečne inflacije za leto 2021 v

17

višini 1,60 %, kakor jo je objavil UMAR v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj (september 2020)9.

Vsi stroški, prikazani v spodni tabeli, vključujejo tudi prikaz 22 % DDV. Ob tem je potrebno poudariti, da je dejanski strošek investicije odvisen od tega ali je ta izvedena z javnim naročilom ali javno-zasebnim partnerstvom, saj je tudi višina povračljivega in nepovračljivega DDV odvisna glede na izbrano varianto. Dejanska višina investicije ter dejanska višina povračljivega in nepovračljivega DDV so tako podrobno prikazani in opisani v finančni analizi vsake izmed obravnavanih variant.

Ocena vrednosti predmetne investicije temelji na Razširjenih energetskih pregledih posameznih objektov in sicer:

- Razširjen energetski pregled Dom Zapotok, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Golo, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Iška vas, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Tomišelj, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled Občina Ig in Vrtec Ig, december 2020, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled OŠ Ig, december 2020, izdelovalec Envirodual, d.o.o.

Tabela 1: Ocenjena vrednost investicije v stalnih cenah v EUR, februar 2021

Postavka Neto DDV SkupajDom Zapotok 138.348,16 30.436,59 168.784,75

Občinska uprava in Vrtec Ig 83.660,00 18.405,20 102.065,20Osnovna šola Ig 1.192.770,00 262.409,40 1.455.179,40

POŠ Golo 94.603,51 20.812,77 115.416,28POŠ Iška vas 60.244,06 13.253,69 73.497,75POŠ Tomišelj 85.327,49 18.772,05 104.099,54

Skupaj 1.654.953,22 364.089,70 2.019.042,92

9 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, UMAR, september 2020.

18

Tabela 2: Ocenjena vrednost investicije v tekočih cenah




Skupaj 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61

19

Tabela 3: Ocenjena vrednost investicije po letih v stalnih cenah v EUR, februar 2021

Postavka Neto DDV Skupaj Neto DDV Skupaj Neto DDV SkupajDom Zapotok - - - 138.348,16 30.436,60 168.784,76 138.348,16 30.436,60 168.784,76

Občinska uprava in Vrtec Ig - - - 83.660,00 18.405,20 102.065,20 83.660,00 18.405,20 102.065,20Osnovna šola Ig - - - 1.192.770,00 262.409,40 1.455.179,40 1.192.770,00 262.409,40 1.455.179,40

POŠ Golo - - - 94.603,51 20.812,77 115.416,28 94.603,51 20.812,77 115.416,28POŠ Iška vas - - - 60.244,06 13.253,69 73.497,75 60.244,06 13.253,69 73.497,75POŠ Tomišelj - - - 85.327,49 18.772,05 104.099,54 85.327,49 18.772,05 104.099,54

Skupaj - - - 1.654.953,22 364.089,71 2.019.042,93 1.654.953,22 364.089,71 2.019.042,93

2021 2022 SKUPAJ

Tabela 4: Ocenjena vrednost investicije po letih v tekočih cenah




Skupaj - - - 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61

2021 2022 SKUPAJ

20

Tabela 5: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v stalnih cenah, februar 2021

Objekt Občina Ig Zasebni partnerKohezijski sklad

(85 %)

Slovenska udeležba

kohezijske politike (15 %)

Občina IgZasebni partner


Kohezijski sklad (85 %)

Slovenska udeležba kohezijske politike

(15 %)Občina Ig

Zasebni partner

Dom Zapotok - - - - - - - 47.296,46 38.625,44 6.816,25 22.348,90 23.261,10 138.348,16Občinska uprava in Vrtec Ig - - - - - - - 42.666,60 34.844,39 6.149,01 - - 83.660,00

Osnovna šola Ig - - - - - - - 608.312,70 496.788,71 87.668,60 - - 1.192.770,00POŠ Golo - - - - - - - 48.247,79 39.402,36 6.953,36 - - 94.603,51

POŠ Iška vas - - - - - - - 30.724,47 25.091,65 4.427,94 - - 60.244,06POŠ Tomišelj - - - - - - - 43.517,02 35.538,90 6.271,57 - - 85.327,49

SKUPAJ VSI OBJEKTI - - - - - - - 820.765,04 670.291,45 118.286,73 22.348,90 23.261,10 1.654.953,22

2021 2022

SKUPAJ

Upravičeni strošek Neupravičeni strošek Upravičeni strošek Neupravičeni strošek

Tabela 6: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP v tekočih cenah


(85 %)

Slovenska udeležba



Občina Ig Zasebni partnerKohezijski sklad

(85 %)


(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ


21

Prikaz predvidene finančne konstrukcije

V predmetnem dokumentu smo analizirali izvedbo projekta z javno-zasebnim partnerstvom, ki se je v dosedanjih analizah (DIIP in PIZ) izkazala kot optimalna varianta izvedbe investicije, pri čemer bo investicija financirana iz sredstev proračuna občine Ig, sredstev kohezije ter sredstev zasebnega partnerja. Ob tem je potrebno poudariti, da zasebni partner financira 51 % upravičenih in neupravičenih stroškov energetske obnove, sredstva kohezije predstavljajo 49 % upravičenih stroškov, medtem ko občina Ig financira 0 % upravičenih stroškov ter 49 % neupravičenih stroškov.

V primeru javno-zasebnega partnerstva bi morala občina Ig v letu 2021 zagotoviti 22.348,90 EUR, stalne cene februar 2021, od tega 1.989,40 EUR iz proračuna ter 20.359,50 EUR iz drugih virov (Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v povezavi z LAS Sožitje med mestom in podeželjem).

Tabela 7: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP, stalne cene februar 2020

Financer Neto znesek Nepovračljiv DDV Znesek z DDV DeležZasebni partner 844.026,14 € - 844.026,14 € 51,00%

Občina Ig - proračun 1.989,40 € - 1.989,40 € 0,12%Občina Ig - drugi vir 20.359,50 € 20.359,50 € 1,23%

Kohezijski sklad (85 %) 670.291,45 € - 670.291,45 € 40,50%Slovenska udeležba kohezijske

politike (15 %)118.286,73 € - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.654.953,22 € - 1.654.953,22 € 100,00%

Tabela 8: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP v tekočih cenahFinancer Neto znesek Nepovračljiv DDV Znesek z DDV Delež

Zasebni partner 857.530,56 € - 857.530,56 € 51,00%Občina Ig - proračun 2.021,23 € - 2.021,23 € 0,12%Občina Ig - drugi vir 20.685,25 € 20.685,25 € 1,23%


politike (15 %)120.179,31 € - 120.179,31 € 7,15%

Skupaj 1.681.432,47 € - 1.681.432,47 € 100,00%

Stroški energetske obnove vsebujejo povračljiv 22 % DDV v višini 364.089,70 EUR.

Tabela 9: Prikaz po vrsti DDV

Vrsta DDV ZnesekNepovračljiv -

Povračljiv 364.089,70 Skupaj 364.089,70

Predmetna investicija je vključena v Načrt razvojnih programov (NRP) občine Ig in sicer:

PP: 1004005 - ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV V LASTI OBČINE IGNRP: OB037-20-020 - ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV V LASTI OBČINI IG

Poleg tega Občina Ig načrtuje pridobitev sredstev za sofinanciranje investicije na podlagi prijave na Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023, ki ga je oktobra 2020 objavilo Ministrstvo za infrastrukturo, Republike Slovenije.

Predmet razpisa je sofinanciranje operacij celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov operacije (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike), razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja.

Kot upravičeni stroški se štejejo: stroški storitev zunanjih izvajalcev v skupni višini največ 12 %

celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV) stroški gradnje in nakupa opreme stroški informiranja in komuniciranja stroški plač, v višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov

operacije (brez DDV)

Kot neupravičeni stroški se štejejo: davek na dodano vrednost (v primeru JZP DDV ni strošek operacije) nepredvidena in dodatna dela davek na promet z nepremičninami

23 | S t r a n

nakup rabljene opreme notarski in odvetniški stroški

2.7. ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Finančni kazalniki projekta kažejo, da je neto sedanja vrednost projekta z vidika javnega partnerja negativna pri vseh objektih, investicijska sredstva pa se posledično ne povrnejo. Negativna finančna neto sedanja vrednost je značilna za javne projekte, ki vključujejo gradnjo in posodobitev zgradb ter ostale mestne oz. občinske infrastrukture. Ti projekti namreč praviloma ne ustvarjajo denarnega toka in dobička, temveč so namenjeni občanom. Tako je potrebno pri upravičenosti naložbe upoštevati tudi širše družbeno ekonomske koristi, ki jih bo za občino Ig imel predmetni projekt in ki so podrobno predstavljene na začetku 2. poglavja ter v 4. poglavju. Kot je razvidno iz spodnje tabele, je z upoštevanjem širših družbenih koristi investicija upravičljiva, saj je NSV (neto sedanja vrednost) projekta pozitivna pri vseh objektih. Analiza občutljivosti ekonomskih kazalnikov kaže, da je neto sedanja vrednost projekta v vseh primerih pozitivna, tudi ko so stroški višji za 10 % in družbene koristi nižje za 10 %.

Upoštevajoč širše družbene koristi, je investicija upravičljiva, saj je NSV projekta pri objektu pozitivna, sredstva investicije pa se posledično povrnejo.

Tabela 10: Finančni in ekonomski kazalniki projekta z vidika občine Ig za JZP

Izvedba projekta je za občino Ig nizko tvegana, saj bo tveganje energetske obnove nase prevzel zasebni partner. Na podlagi vsebine tega dokumenta

24 | S t r a n

lahko zaključimo, da je projekt »Energetska sanacija javnih stavb v lasti občine Ig« primeren za izvedbo v obliki javno-zasebnega partnerstva.

25 | S t r a n

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU IN IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

3.1. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU

Občina Ig se razprostira na 99 km2 površine10 in združuje 25 naselji: Brest, Dobravica, Draga, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Podgozd, Podkraj, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Suša, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.11

Po podatkih za drugo polovico leta 2020 občina šteje 7.595 prebivalcev,12 zaznamujejo pa jo predvsem njena bogata zgodovina, razgibana pokrajina in naravne znamenitosti, ki ponujajo številne možnosti za izletništvo in rekreacijo.

Slika 1: Lega Občine Ig

Vir: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ig>, 28. 1. 2021.

10 Spletni vir: <https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/53>, 28. 1. 2021.11 Spletni vir: Spletna stran Občine Ig: <https://www.obcina-ig.si/predstavitev/naselja/>, 28. 1. 2021.12 Spletni vir: <https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/>, 28. 1. 2021.

3.2. OSNOVNI PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen v letu 2008 z namenom, da vzpodbudi znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb in državnih pomoči, javnih razpisov in javnega naročanja, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem. Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je specializiran za svetovanje na področju oblikovanja razmerij javno-zasebnih partnerstev, ki predstavljajo sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri zagotavljanju izvajanja javnih služb, vzpostavljanju ali posodobitvi javne infrastrukture in pri izvajanju drugih projektov v javnem interesu. V okviru svojega delovanja ima Inštitut izkušnje s svetovanjem pri projektih tako na javni kot zasebni strani, zato lahko zagotovi celovito analizo posameznega projekta s ciljem dolgoročnega in kvalitetnega izvajanja vzpostavljenega razmerja javno-zasebnega partnerstva.

3.3. PODATKI O PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU

Identifikacija javnega partnerja

Investitor: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig

Podatki o upravljalcih objektov so razvidni iz opisa objektov v točki 4.1.2 tega IP.

Identifikacija zasebnega partnerja

V primeru izvedbe projekta po modelu energetskega pogodbeništva (t.j. po modelu javno-zasebnega partnerstva) bo soinvestitor projekta tudi potencialni zasebni partner. Bodoči soinvestitor ob izdelavi IP še ni znan, saj bo potencialno izbran v nadaljnjem postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva.

27 | S t r a n

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO TER USKLAJENOST CILJEV INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

4.1. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

4.1.1.SLOVENIJA IN OBČINA IG

Projekcije dolgoročnih energetskih bilanc za Slovenijo glede cilja za leto 2020 pokažejo13, da je bilo do leta 2020 potrebno doseči 10.615 GWh prihrankov energije. Tako je bilo potrebno izboljšati energetsko učinkovitost za 23 % namesto obveznih 20 %, razlog za to pa je zahtevan cilj na področju obnovljivih virov energije. Namreč, da bi v Sloveniji lahko dosegli tudi drugi energetski cilj, in sicer 25 % obnovljivih virov energije v letu 2020, je bilo treba znatno zmanjšati rabo energije, saj je cilj izražen v deležu končne porabe energije, implicitno pa to pomeni povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije.14 Nadalje je Evropski svet oktobra 2014 sprejel cilje podnebno-energetske politike EU še za obdobje do leta 2030, in sicer so se voditelji držav EU zavezali, da bo EU do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % glede na leto 1990, da bo povečala delež obnovljivih virov v končni porabi energije na vsaj 27 % ter da bo izboljšala energetsko učinkovitost za vsaj 27 %.15

V javnem sektorju je trenutno stanje glede učinkovitega ravnanja z energijo najslabše, saj je prisotno kronično pomanjkanje proračunskih sredstev za investicije v ukrepe na področju učinkovite rabe energije. V tem sektorju je tudi precejšnja neosveščenost in slaba usposobljenost skrbnikov premoženja ter upravljavcev v okviru lokalne samouprave na področju energetske učinkovitosti. Ravno tako pa je tudi neučinkovito spremljanje in

13 Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva, Ministrstvo za infrastrukturo, Ljubljana, december 2014, str. 6 (v nadaljnjem besedilu: Smernice).14 Ukrepi, ki so potrebni, da bomo dosegli zastavljen cilj URE za 2020, so opredeljeni z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost (AN URE 2020), december 2017.15 Vir: <https://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2014/10/23-24/>, 25. 1. 2021.

obvladovanje stroškov energije in izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije ter večjo rabo obnovljivih virov energije. Raziskave na področju energetske učinkovitosti Slovenije kažejo, da tretjina stavb javnega sektorja nima izolacije, da jih četrtina uporablja kotle, stare več kot 20 let, da jih polovica še ni razmišljala o ukrepih za učinkovitejšo rabo energije ter, da jih tretjina ni določila osebe, ki bi bila zadolžena za spremljanje rabe energije.16

Da bi v Sloveniji dosegli cilj na področju energetske učinkovitosti, bo potrebno skladno z Operativnim programom za izvajanje Kohezijske politike 2014-2020 in AN-URE 2014-2020 obnoviti 1.800.000 m2 površin v stavbah javnega sektorja, kar predstavlja letno ca. 260.000 m2. Za to bo potrebno vsako leto investirati v povprečju okoli 50 mio EUR. S temi investicijami naj bi se letno prihranilo dodatnih 2 mio EUR pri stroških energije oziroma skupaj v letu 2020 bodo stroški za energijo za 12 mio EUR nižji, kot bi bili sicer. Letno namreč za električno energijo in toploto neposredni proračunski uporabniki državnega proračuna v svojih objektih porabijo okrog 25 mio EUR, neposredni proračunski uporabniki proračunov lokalnih skupnosti okrog 30 mio EUR in posredni proračunski uporabniki - šole, bolnice, domovi za starejše - 100 mio EUR.17

Z namenom doseči učinkovito in varno energetsko oskrbo je Občina Ig leta 2012 sprejela Lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK), v katerem je opredeljena energetska politika in v katerem so določeni osnovni cilji do leta 2018, 2020 in 2030 ter predlagani ukrepi na področju oskrbe z energijo. V LEK je ugotovoljeno, da so javne stavbe pomembno področje analize rabe energije in kažejo na velik potencial zmanjšanja rabe energije, kamor se šteje tudi ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Slabo stanje zgradb in neučinkovita raba energije rezidentov in zaposlenih sta glavna dejavnika visokih stroškov za energijo, ki ponekod rastejo iz leta v leto,

16 Smernice, str. 6.17 Prav tam.

29 | S t r a n

čeprav bi javne stavbe morale biti zgled ostalim porabnikom energije.18

4.1.2.ANALIZA STANJA OBJEKTOV IN OGREVALNIH SISTEMOV

Predstavljeno je trenutno stanje objektov in ogrevalnih sistemov v objektih, ki so predmet celovite energetske sanacije.

V mesecu decembru 2020 in januarju 2021 so bili izvedeni razširjeni energetski pregledi obravnavanih objektov (v nadaljnjem besedilu: REP), ki vsebujejo pregled, poročilo in analizo energetskih tokov v vsaki od obravnavanih stavb s ciljem razumevanja dinamike energetskega sistema stavbe.

Javni objekti so večinoma energetsko potratni zaradi neustreznega ovoja stavbe, stavbnega pohištva, izolacije ipd., energetske naprave pa so v veliko primerih že zelo iztrošene in potrebne zamenjave. Stroški rabe energije in vzdrževanja tako iz leta v leto naraščajo tudi zaradi dotrajanosti ogrevalnih sistemov. Slabo energetsko stanje objektov ter zastareli in neučinkoviti sistemi nadzora in regulacije povečujejo toplotno neugodje za uporabnike, neenakomerno porazdelitev toplote in s tem tudi za več stopinj razlike med posameznimi prostori. Stavbe ne ustrezajo zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (v nadaljevanju: PURES).19

Splošne šibke točke v javnih stavbah v občini Ig so naslednje predvsem naslednje:- ni termostatskih ventilov, - nezadostna izolacija podstrešja,- cevi v kotlovnici niso izolirane,- okna/vrata so potrebna zamenjave,- zastarel ogrevalni sistem.20

18 LEK, stran 1, dostopen na spletni strani <http://www.obcina-ig.si/wp-content/uploads/splosni-podatki-3/LEK_Ig.pdf>, 25. 1. 2021.19 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10 in 61/17 – GZ)20 LEK, stran 37.

30 | S t r a n

Zaradi vse višjih stroškov energije in energetsko neučinkovitih javnih objektov, ki so predmet obravnave tega dokumenta, se je občina odločila za celovito energetsko sanacijo obravnavanih javnih objektov, ki so v njeni lasti. Podrobnejši opis obstoječega stanja objektov in razlogi za izvedbo energetskih ukrepov so navedeni v nadaljevanju tega poglavja.

V skladu z energetsko izkaznico so objekti glede na specifično rabo energije na enoto površine (m2) tudi razdeljeni v bolj oziroma manj potratne objekte. Energetsko najučinkovitejši so objekti, katerih specifična poraba energije za ogrevanje znaša 25 kWh/m2 na leto. Zelo energetsko potratni objekti pa imajo lahko specifično rabo energije za ogrevanje tudi do 300 kWh/m2 na leto.

Skladno s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb21 so razredi energetske učinkovitosti objektov opredeljeni na naslednji način:

Razred A1 od 0 do vključno 10 kWh/m2aRazred A2 nad 10 do vključno 15 kWh/m2aRazred B1 nad 15 do vključno 25 kWh/m2aRazred B2 nad 25 do vključno 35 kWh/m2aRazred C nad 35 do vključno 60 kWh/m2aRazred D nad 60 do vključno 105 kWh/m2aRazred E nad 105 do vključno 150 kWh/m2aRazred F nad 150 do vključno 210 kWh/m2aRazred G nad 210 kWh/m2a.

V nadaljevanju se nahaja podrobnejši opis sedanjega stanja objektov ter razlogov za izvedbo energetskih ukrepov.

1. Dom Zapotok22

21 Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19 in 158/20 – ZURE).22 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled Dom Zapotok, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: REP Dom Zapotok).

31 | S t r a n

Objekt je bil zgrajen za namen izobraževanja in je v lasti občine Ig.

Tabela 11: Osnovni podatki o objektu

Objekt Dom ZapotokOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Zapotok 4, 1292 IgLokacija Parc. št. *99, k.o. 1712 ZapotokLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik)

Občina in tehnično osebje (upravljavec)Uporabniki objekta

Uporabna površina objekta 400 m2

Letnica izgradnje 1935Leto večje prenove ovoja objekta, ogrevalnega, hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave in opis posega

/

Intenzivnost uporabe stavbe Objekt se uporablja občasno

Energijski razred EPoraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

60.551 kWh (2019)

Poraba električne energije 4.270 kWh (2019)Energent za ogrevanje Kurilno olje - ELKO

Slika 2: Dom Zapotok

32 | S t r a n

Vir: REP Dom Zapotok.

Stavba ima štiri etaže: klet, pritličje, 1. nadstropje in podstrešje. V kletnih prostorih se nahajajo kurilnica, kuhinja z jedilnico in shramba. V pritličju so sanitarije, kabinet in igralnica, medtem ko so v 1. nadstropju in podstrešju nastanitvene sobe in sanitarije.

Oprema za pridobivanje toplote je redno servisirana in vzdrževana, prav tako elektro oprema v razdelilnikih. Posledično v stavbi do izpadov energije zaradi dotrajanosti opreme ne prihaja.

Razsvetljava v ovjektu je dotrajana, pretežno izdelana s fluorescentnimi in energetsko manj varčnimi sijalkami.

Stavba se ogreva preko panelnih in rebrastih radiatorjev, na katerih so nameščeni navadni ventili. Prezračevanje ni urejeno, posledično pa se stavba prezračuje naravno, z odpiranjem oken.

Ovoj stavbe in stavbno pohištvo ne ustrezata zahtevam PURES. Na strop in streho je nameščena toplotna izolacija debeline 10 cm, medtem ko zunanje stene niso toplotno izolirane. Stavbno pohištvo na stavbi predstavljajo dotrajana lesena okna, ki slabo tesnijo in so potrebna zamenjave.

Transmisijske toplotne izgube predstavljajo 77,86 % celotnih toplotnih izgub, in sicer:

- izgube skozi streho ali strop proti neogrevanemu podstrešju: 7,19 % celotnih izgub toplote,

- izgube skozi stavbno pohištvo: 21,31 % celotnih izgub toplote,

33 | S t r a n

- izgube skozi zunanje stene: 57,69 % celotnih izgub toplote,

- izgube skozi tla: 13,81% celotnih izgub toplote.

Slika 3: Trenutno stanje objekta


Poraba energentov v letu 2019V spodnji preglednici je za leto 2019 prikazana raba energije in stroškov za energente ter količina CO2, ki je nastala pri porabi energentov. Poleg tega je v zadnjem stolpcu zapisana vrednost specifičnega stroška toplotne in električne energije. Poraba toplotne in električne energije je prikazana v kWh.

V letu 2019 se je v objektu porabilo skupaj 64.821 kWh. Poraba toplotne energije (ELKO) je znašala 60.551 kWh in električne energije 4.270 kWh.

Tabela 12: Poraba energentov v letu 2019.

Povprečna poraba energentov za referenčno obdobje 2016 – 2019

34 | S t r a n

V preglednici je zbrana raba energentov za obdobje od 2016 do 2019. V danem referenčnem obdobju je bila poraba električne energije 3.975 kWh/leto, poraba toplotne energije 57.663 kWh/leto.

Tabela 13: Raba energije v letih od 2016 do 2019.

2. Občinska uprava in Vrtec Ig23

Objekt je namenjen delovanju javne uprave poleg tega se v njem nahaja javni zavod, ki izvaja program varstva in izobraževanja otrok in katerega ustanoviteljica je Občina Ig. Glede na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, se objekt klasificira kot stavba javne uprave (CC-SI 12201).

Tabela 14: Osnovni podatki o objektuObjekt Občinska uprava in Vrtec IgOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Govekarjeva cesta 6, 1292 IgLokacija Parc. št. 32/2, k.o. 1700 IgLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik in upravljavec)

Zaposleni na občini Ig ter uporabniki vrtca (otroci, zaposleni) (uporabniki)

Uporabna površina objekta 375 m2


Fasada je bila obnovljena leta 2008, prav tako so bila zamenjana okna in izoliran strop proti podsterešju.

Intenzivnost uporabe stavbe Upravni del:

23 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled Občina Ig in Vrtec Ig, izdelovalca ENVIRODUAL d.o.o., december 2020 (v nadaljnjem besedilu: REP Občina Ig in Vrtec Ig).

35 | S t r a n

Ponedeljek, torek, četrtek: 7:00 – 15:00 Sreda: 7:00 - 17:00Petek: 7:00 – 13:00Vrtec od 7:00 – 16:30

Energijski razred DPoraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

54.523 kWh (2019)


Slika 4: Občinska uprava in Vrtec Ig

Vir: REP Občina Ig in Vrtec ig.

Stavba ima 3 etaže: pritličje, nadstropje in podstrešje. V objektu so pisarniški prostori, sanitarije, prostori za varstvo otrok, prostori za zaposlene vrtca, kuhinja, tehnični prostori, garderoba, kotlovnica in ostali prostori. Včasih je bila v stavbi šola, danes pa je v pritličju Vrtec Ig, v nadstropju pa je občinska uprava Občine Ig. Podstrešje ni uporabno, delno pa se uporablja kot skladišče.

Oskrba s toplotno in električno energijo je nemotena. Razsvetljava v objektu se obnavlja glede na nujne potrebe, je pa energetsko potratna. Prostori se ogrevajo preko radiatorjev, na večini katerih so nameščeni termostatski ventili, potrebno pa je sistem hidravlično uravnotežiti.

Prezračevanje v objektu se izvaja naravno, z odpiranjem oken, zato so pogoji v poletnih časih slabši. V objektu je nameščenih 9 split klima naprav.

36 | S t r a n


- izgube skozi zunanje stene: 47,1 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi tla: 19 % celotnih izgub toplote, - izgube skozi stavbno pohištvo: 22,3 % celotnih izgub toplote, - izgube skozi streho: 11,6 % celotnih izgub toplote.

Tabela 15: Raba energentov v letu 2019.

Povprečna poraba energentov za referenčno obdobje zadnjih treh let

V referenčnem obdobju 2016-2019 je bila povprečna raba električne energije 80.705 kWh/leto, poraba toplotne energije 306.180 kWh/leto in poraba vode 389 m3/leto.

Tabela 16: Povprečna raba toplotne in električne energije v referenčnem obdobju 2016 – 2019-

3. OŠ Ig24

Objekt je namenjen delovanju javne uprave poleg tega se v njem nahaja javni zavod, ki izvaja program varstva in izobraževanja otrok in katerega ustanoviteljica je Občina Ig. Glede na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in

24 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled OŠ Ig, izdelovalca ENVIRODUAL d.o.o., december 2020 (v nadaljnjem besedilu: REP OŠ Ig).

37 | S t r a n

objektih državnega pomena, se objekt klasificira kot stavba namenjena izobraževanju (CC-SI 1263001).

Tabela 17: Osnovni podatki o objektuObjekt OŠ IgOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Troštova ulica 24, 1292 IgLokacija Parc. št. 150/16, 150/17, k.o. 1700 IgLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik)

Učenci in zaposleni (uporabniki)Uporabna površina objekta 6081 m2

Letnica izgradnje 1966, 1998 (prenova telovadnice v učilnice), 2002 (izgradnja večnamenske dvorane), 2019 (prizidek)

Leto večje prenove ovoja objekta, ogrevalnega, hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave in opis posega

2001 dodatna toplotna izolacija fasade, zamenjava oken in protipotresna ojačitev najstarejšega dela stavbe.

Intenzivnost uporabe stavbe Delavniki od 6:00 do 16:30, športna dvorana do 23:00

Energijski razred EPoraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

886.939 kWh (2019)


Šola je sestavljena iz več delov, najstarejši je bil zgrajen leta 1966 in obnovljen leta 2001, stara telovadnica je bila predelana v učilnice, leta 1998 je bil dograjen povezovalni trakt, večnamenska dvorana pa je bila zgrajena leta 2002. V letu 2019 je bil zgrajen prizidek.

Zanesljivost oskrbe s toplotno in električno energijo v objektu je ustrezna. Razsvetljava v objektu je energetsko potratna, po večini urejena s fluorescentnimi sijalkami. Prezračevanje se izvaja delno naravno in delno mehansko.

38 | S t r a n

Transmisijske toplotne izgube predstavljajo 51,77 % celotnih toplotnih izgub:

- izgube skozi zunanje stene: 22,4 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi tla: 14,6 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi stavbno pohištvo: 45,9 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi streho: 17,1 % celotnih izgub toplote.

Toplotni ovoj večine stavbe je v dobrem stanju, vendar energetsko neustrezen.

Slika 5: OŠ Ig

Vir: REP OŠ Ig

Poraba energentov v letu 2019

V spodnji preglednici je prikazana raba energije in stroškov za energente za leto 2019 in količina CO2, ki je nastala pri porabi energentov. Poleg tega je v zadnjem stolpcu zapisana vrednost specifičnega stroška toplotne in električne energije. Tabela 18: Poraba energentov v letu 2019.


V naslednji preglednici je zbrana raba energentov po letih, za obdobje od 2016 do 2019. V danem referenčnem obdobju je bila povprečna raba

39 | S t r a n

električne energije 202.799 kWh/leto, poraba toplotne energije 801.630 kWh/leto in poraba vode 2.456 m3/leto.

Tabela 19: Raba energije v letih od 2016 do 2019.

4. POŠ Golo25

Glede na Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je obravnavan objekt klasificiran kot stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI 12630). Podružnična osnovna šola Golo, Golo 37, 1292, se nahaja na območju enot kulturne dediščine EŠD 21059 Golo - Šola, EŠD 11819 Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje.


Objekt POŠ GoloOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Golo 23, 1292 IgLokacija Parc. št. 1723/3 in 1726/3, k.o. 1708

GoloLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik in upravljavec)

Učenci, zaposleni (uporabniki)Uporabna površina objekta 678 m2

Letnica izgradnje 1925, prizidek 2007Leto večje prenove ovoja objekta, ogrevalnega, hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave in opis posegaIntenzivnost uporabe stavbe Pon – pet 10 ur na dan

Energijski razred GPoraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

125.466 KWh (2019)

25 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled PŠ Golo, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: REP POŠ Golo).

40 | S t r a n


Slika 6: POŠ Golo

Vir: REP POŠ Golo.

Stavba ima tri etaže: klet, pritličje in podstrešje. V pritličju se nahajajo igralnice, telovadnica, kuhinja, jedilnica in sanitarije. V 1. nadstropju se nahajajo učilnice, kabineti ter sanitarije.

Oskrba z energentom ter električno energijo je ustrezna. Razsvetljava v objektu je izvedena z energetsko manj varčnimi sijalkami, vendar zanesljiva ter redno vzdrževana.

Prezračevanje se v splošnem izvaja naravno z odpiranjem oken. V kuhinji je prezračevanje urejeno preko kuhinjske nape. Za potrebe sanitarij se izvaja prisilno prezračevanje preko lokalnih odvodnih ventilatorjev.


- izgube skozi streho ali strop proti neogrevanemu podstrešju: 12,81 % celotnih izgub toplote,

- izgube skozi stavbno pohištvo: 23,35 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi zunanje stene: 36,55 % celotnih izgub toplote,- izgube skozi tla: 27,28 % celotnih izgub toplote.

Stene starega dela stavbe niso toplotno izolirane, stene novega dela pa so izolirane s 15cm izolacije. Obstoječe stavbno pohištvo je bilo zamenjano v

41 | S t r a n

letu 2007 in je v dobrem stanju ter glede na veljavne predpise po večini ustrezno.


Tabela 21: poraba toplotne in električne energije v letu 2019


V spodnji preglednici je zbrana raba energentov za obdobje od 2016 do 2019. V danem referenčnem obdobju je bila poraba električne energije 45.675 kWh/leto, poraba toplotne energije 150.278 kWh/leto.

Tabela 22: Raba energije v letih od 2016 do 2019

5. POŠ Iška vas26

V objektu se opravljajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Glede na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena se stavba uvršča med Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI 12630).

26 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled POŠ Iška vas, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: REP POŠ Iška vas).

42 | S t r a n


Objekt POŠ Iška VasOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Iška vas 2, 1292 Iška vasLokacija Parc. št. *233, k.o. 1707 Iška vasLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik, upravljavec)



2014 zamenjava oken

Intenzivnost uporabe stavbe pon – pet 7:00 do 17:00

Energijski razred GPoraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

39.614 kWh (2019)


Slika 7: POŠ Iška vas

Vir: REP POŠ Iška Vas.

Stavba ima tri etaže: klet, pritličje in podstrešje. V kletnih prostorih se nahaja kurilnica, medtem ko so v pritličju učilnici, kabinet, sanitarije in stanovanje. Na podstrešju pa je ena soba, preostali del podstrešja je neogrevan.

43 | S t r a n

Oprema za toplotno oskrbo objekta je redno servisirana in vzdrževana. Elektro oprema je dobro vzdrževana, zanesljivost oskrbe z elektro energijo pa je zanesljiva.

Razsvetljava po objektu je izdelana s fluorescentnimi, vendar energetsko manj varčnimi sijalkami ter navadnimi žarnicami.

Stavba se ogreva z rebrastimi radiatorji, pri čemer so na skoraj vseh radiatorjih nameščeni termostatski ventili. Prezračevanje v objektu se izvaja naravno, z odpiranjem oken.

Obstoječe stavbno pohištvo objekta je glede na veljavne predpise in sodobne energijske zahteve po večini ustrezno. Obstoječa PVC okna so bila zamenjana v letu 2014 in so v dobrem stanju, medtem ko so lesena okna dotrajana, slabo tesnijo in so potrebna zamenjave. Zunanje stene so narejene iz opečnih zidakov debeline 60 cm, medtem ko so stene na podstrešju, ki mejijo na neogrevan prostor debeline 30 cm. Zunanje stene niso toplotno izolirane. Na strop proti neogrevanemu podstrešju in strehi je bila nameščena toplotna izolacija debeline 8 cm. Toplotna izolacija, ki je nameščena na strop, ki meji na neogrevan prostor je v zelo slabem stanju.


V letu 2019 se je v objektu porabilo skupaj 42.589 kWh. Poraba toplotne energije (ELKO) je znašala 39.614 kWh in električne energije 2.975 kWh.

Tabela 24: Poraba energentov v letu 2019


44 | S t r a n

V preglednici je zbrana raba energentov za obdobje od 2016 do 2019. V danem referenčnem obdobju je bila poraba električne energije 3.395 kWh/leto, poraba toplotne energije 45.415 kWh/leto.

Tabela 25: Povprečna raba energentov 2016 - 2019

6. POŠ Tomišelj27

V objektu se opravljajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Glede na Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je obravnavan objekt klasificiran kot stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI 12630).


Objekt POŠ TomišeljOSNOVNI PODATKI O OBJEKTUNaslov Tomišelj 20, 1292 IgLokacija Parc. št. 24/2, k.o. 1702 TomišeljLastnik, upravljavec, uporabnik Občina Ig (lastnik, upravljavec)



2002 in 2012 zamenjano stavbno pohištvo.

Intenzivnost uporabe stavbe Pon – pet 10 ur na dan

Energijski razred G27 Celotna točka je povzeta po dokumentu Razširjen energetski pregled POŠ Tomišelj, januar 2021, izdelovalec Envirodual d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: POŠ Tomišelj).

45 | S t r a n

Poraba energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

74.017 kWh (2019)


Slika 8: POŠ Tomišelj

Vir: REP POŠ Tomišelj.

Oprema za toplotno ogrevanje je redno vzdrževana in servisirana, posledično pa je oskrba z energentom ELKO nemotena. Elektro oprema je dobro vzdrževana, zanesljivost z oskrbo energije pa zelo visoka.

Razsvetljava po objektu je izvedena z manj varčnimi, fluorescentnimi sijalkami, vendar dobro vzdrževana.

Prezračevanje se v splošnem izvaja naravno z odpiranjem oken. V kuhinji je prezračevanje urejeno preko kuhinjske nape. Za potrebe sanitarij se izvaja prisilno prezračevanje preko lokalnih odvodnih ventilatorjev. V objektu je urejeno odsesavanje plina radona iz prostorov.

Zunanje stene objekta niso toplotno izolirane, del stavbnega pohištva pa je bilo zamenjanega leta 2002 ter leta 2012. Stavbno pohištvo, ki je bilo

46 | S t r a n

menjano leta 2002 (vhodna vrata in stavbno pohištvo v pritličju) ne izpolnjuje zahtev glede energetske učinkovitosti.


V letu 2019 se je v objektu porabilo skupaj 84.843 kWh. Poraba toplotne energije (ELKO) je znašala 74.017 kWh. Poraba električne energije je znašala 10.826 kWh.

Tabela 27: Poraba energentov v letu 2019


V danem referenčnem obdobju je bila poraba električne energije 10.092 kWh/leto, poraba toplotne energije 64.467 kWh/leto.

Tabela 28: Raba energije v letih 2016 do 2019.

4.2. PRIKAZ POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA

Obstoječe slabo energetsko stanje objektov in energetskih naprav v objektih povzroča njihovo energetsko neučinkovitost ter predstavlja prekomerno

47 | S t r a n

obremenjevanje okolja z emisijami CO2 in prašnimi delci ter visoke stroške obratovanja in vzdrževanja objektov. Iz stanja posameznih objektov in razlogov za njihovo energetsko sanacijo izhaja glavni razlog za izvedbo predmetnega projekta, tj. zmanjšanje porabe energije in s tem posledično stroškov energije, zagotovitev učinkovite rabe energije in zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami CO2 in prašnimi delci. Obstoječe stanje ne zagotavlja optimalnih bivalnih in delovnih pogojev v objektih zato je investicija nujna za zagotavljanje višjega bivalnega in delovnega ugodja za vse uporabnike objektov.

Poleg tega bodo po izvedbi vseh ukrepov objekti sanirani na način, da bodo zadostili zahtevam o energetski učinkovitosti stavb, ki so predpisane s PURES.28

4.3. JAVNI INTERES IN USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI

ZJZP v 19. točki prvega odstavka 5. člena določa, da je »javni interes« z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena ZJZP.

V nadaljevanju analiziramo relevantno zakonodajo, ki opredeljuje javni interes v primeru izvedbe projekta »ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB V LASTI OBČINE IG«, ključne dokumente iz katerih izhaja, da je predmetna investicija usklajena z energetsko politiko Evropske unije in Slovenije glede učinkovite rabe energije in znižanja emisij toplogrednih plinov.

Opredelitev javnega interesa na na ravni EU

28 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10 in 61/17 – GZ).

48 | S t r a n

Osrednji namen predmetnega projekta je nedvomno spodbujanje učinkovite rabe energije, skladno z Energetskim zakonom29 in z njem prenešeno Direktivo o energetski učinkovitosti.30

1. Direktiva o energetski učinkovitosti

Evropska unija (EU) se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala porabo primarne energije za 20 %.31 Zmanjšanje porabe energije in odprava izgube energije sodita med glavne cilje EU. Poseben poudarek je namenjen zmanšanju porabe energije v javnih stavbah.

Področje energetske učinkovitosti v EU ureja Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012, ki je bila zaradi prilagoditve perspektivi za leto 2030 spremenjena z Direktivo 2018/200232 (v nadaljevanju: Direktiva o energetski učinkovitosti).33 Direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020 in krovnih ciljev najmanj 32,5- odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030, ter postavlja temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh letih.

Pojem »energetskega pogodbeništva« v okviru definicije pojma »pogodbeno zagotavljanje prihranka energije« opredeljuje 27. točka 2. člena Direktive o energetski učinkovitosti, kot: »pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki«.

29 Energetski zakon, Uradni list RS, št. 60/1930 Uradni list Evropske unije, št. L 315 z dne 14. novembra 2012, str. 1.31 Načrt za energetsko učinkovitost 2011 - Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions of 8 March 2011 – Energy Efficiency Plan 2011, COM(2011) 109 final.32 Uradni list Evropske unije, št. L 328/210 z dne 11. 12. 2018.33 Uradni list Evropske unije, št. L 315/1 z dne 14. 11. 2012.

49 | S t r a n

V zvezi s tem 47. točka preambule Direktive o energetski učinkovitosti pravi, da kot pri drugih oblikah financiranja s strani tretje osebe, se tudi pri pogodbi o zagotavljanju prihranka energije koristnik energetskih storitev izogne stroškom naložbe tako, da naložbo, ki jo je v celoti ali delno izvedla tretja oseba, poplača z delom finančne vrednosti prihranka energije.

Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi je tudi vzpostavitev vodilne vloge javnega sektorja pri energetski prenovi stavb. V preambuli navedene Direktive je pod točko 17. zapisano, da je treba povečati stopnjo prenove stavb, saj je obstoječ stavbni fond največji posamezni sektor, v katerem bi bilo mogoče doseči prihranek energije, zato je primerno določiti letno stopnjo prenove stavb v lasti in rabi osrednje vlade na ozemlju države članice, da bi se izboljšala njihova energetska učinkovitost. V tem okviru Direktiva o energetski učinkovitosti zahteva, da se od 1. januarja 2014 naprej vsako leto prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade ali pa sprejme alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi se doseže enako izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb. Država je dolžna pripraviti in objaviti popis teh stavb, ki mora vsebovati podatke o površini in energetski učinkovitosti teh stavb.

Nadalje Direktiva o energetski učinkovitosti v 18. in 19. členu nalaga državam članicam, da podpirajo (celotni) javni sektor pri sprejemanju ponudb za energetske storitve, zlasti za izvedbo prenove stavb, ter sprejemajo ukrepe za odpravo regulativnih in neregulativnih ovir za energetsko učinkovitost zlasti z namenom, da se posamezni javni organ ne odvrne od naložb v izboljšanje energetske učinkovitosti in od uporabe pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in drugih mehanizmov financiranja s tretje strani na dolgoročni pogodbeni osnovi.34

Med ukrepi, ki jih navaja Direktiva, je v 48. točki preambule navedeno, da je treba odkriti in odpraviti regulativne in neregulativne ovire pri uporabi pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in drugem financiranju s

34 Ministrstvo za infrastrukturo, na spletni strani: < https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-prenova-javnih-stavb/strokovne-podlage-in-smernice/>, 26. 1. 2021.

50 | S t r a n

strani tretje osebe za prihranek energije. Te ovire vključujejo računovodska pravila in prakse, ki preprečujejo, da bi bile kapitalske naložbe in letni finančni prihranki, ki izhajajo iz ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, v računovodskih izkazih ustrezno izraženi za celotno življenjsko dobo naložbe. V zvezi s tem je pomembna še 52. točka preambule, ki med ukrepi za dosego ciljev Direktive navaja vzpodbujanje uporabe inovativnih finančnih mehanizmov (npr. jamstev za posojilo za zasebni kapital, jamstev za posojilo za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, nepovratnih sredstev, subvencioniranih posojil, posebnih kreditnih linij in sistema financiranja s strani tretje osebe), ki zmanjšujejo tveganja pri projektih za energetsko učinkovitost ter omogočajo stroškovno učinkovite prenovo.

Ob tem je treba omeniti, da 7. točka 5. člena Direktive določa, da države članice spodbujajo javne organe, tudi na regionalni in lokalni ravni, da za financiranje prenov in izvajanje načrtov za dolgoročno ohranitev ali izboljšanje energetske učinkovitosti po potrebi uporabijo podjetja za energetske storitve in pogodbeno zagotavljanje prihranka energije.

Opredelitev javnega interesa na nacionalni ravni

1. Energetski zakon

Direktivo o o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red prenaša Energetski zakon (v nadaljnjem besedilu: EZ-1).35 S sprejetjem EZ-1 je bil pojem energetskega pogodbeništva kot tak prenesen v slovenski pravni red in sicer v 29. točko 4. člena, kjer zakon ponovi dikcijo pojma »pogodbeno zagotavljanje prihranka energije«, kot je zapisana v Direktivi o energetski učinkovitosti, vendar pa EZ-1 v nadaljevanju pojma energetskega pogodbeništva oz. pogodbenega zagotavljanja prihranka energije podrobneje ne ureja.

EZ-1 s tem, ko je prenesel Direktivo o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red, opredelil na nacionalnem nivoju tudi javni interes, ki ga zasleduje sama Direktiva o energetski učinkovitosti – pri energetski učinkovitosti 35 Energetski zakon, Uradni list RS, št. 60/19.

51 | S t r a n

namreč zasledujemo cilje širše skupnosti, ki presega meje zgolj posamezne občine ali države; gre za globalni javni interes, ki ne nazadnje presega tudi meje EU ter se odraža predvsem v povečanju energetske učinkovitosti javnega sektorja, pri čemer je kot eden od ključnih ukrepov za dosego zastavljenih ciljev predvidena energetska sanacija javnih stavb.

V 5. členu zakona so opredeljeni naslednji cilji na področju oskrbe in rabe energije:

zanesljiva oskrba z energijo, zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu energije, konkurenčnost pri izvajanju netržnih dejavnosti, učinkovita pretvorba energije, zmanjšanje rabe energije, učinkovita raba energije, energetska učinkovitost, večja proizvodnja in raba obnovljivih virov energije, prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih

tehnologij, zagotavljanje energetskih storitev, zagotavljanje socialne kohezivnosti, varstvo potrošnikov kot končnih odjemalcev energije, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb tega

zakona.

V skladu z 314. členom EZ-1 je država dolžna spodbujati ukrepe energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Zakon ne ureja posebej energetske prenove javnih stavb, temveč določa, da se mehanizmi in ukrepi za dosego naštetih ciljev podrobneje uredijo v akcijskih načrtih in drugih dokumentih. Tako je v tretjem odstavku 29. člena določena vsebina lokalnih energetskih konceptov, ki jih morajo pripraviti občine. Lokalni energetski koncept mora vključevati med drugim tudi posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povečanje energetske učinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki upoštevajo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb.

52 | S t r a n

Za potrebe opredelitve in ugotovitve javnega interesa v konkretnem primeru je torej dovolj, da je v EZ-1 povzet javni interes jasno opredeljen z Direktivo o energetski učinkovitosti, ki kot eno izmed ključnih sredstev za dosego zastavljenih ciljev Direktive o energetski učinkovitosti izpostavlja prav energetsko pogodbeništvo. Kljub nedosledno preneseni Direktivi o energetski učinkovitosti je iz EZ-1 razvidno, da je uporaba instituta energetskega pogodbeništva v Republiki Sloveniji v javnem interesu, njegova implementacija pa je mogoča ob uporabi določb Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in s sleditvijo določbam Direktive o energetski učinkovitosti.

EZ-1 v 20. členu opredeljuje energetsko politiko kot

20. člen(energetska politika)

(1) Energetska politika je izvajanje ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja doseganje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe države z energijo, in sicer s spodbujanjem:

- zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo,- dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede

na gibanje porabe energije,- načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije, upoštevajoč

njihovo ekonomiko,- konkurenčne oskrbe z energijo,- rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije,- zagotavljanja prednosti učinkovite rabe energije pred oskrbo z

energijo,- okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in rabi

vseh vrst energije,- konkurence na trgu z energijo,- prilagodljivih porabnikov energije,- varstva potrošnikov.

(2) Ukrepi za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se določijo v naslednjih dokumentih dolgoročnega načrtovanja: v energetskem konceptu Slovenije, državnem razvojnem energetskem načrtu ter v operativnih in akcijskih

53 | S t r a n

načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije, izvajanje investicij in spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti.(3) Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev iz prvega odstavka tega člena je v splošnem gospodarskem interesu države.

Predvidena investicija je skladna z razvojnimi usmeritvami iz EZ-1, saj se bo z njeno izvedbo na območju občine zagotovila učinkovitejša raba energije in povišala okoljska sprejemljivost rabe energije.

Opredelitev javnega interesa na lokalni ravni

21. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) določa temeljne naloge občine, v katere spadajo predvsem tudi: upravljanje občinskega premoženja, načrtovanje prostorskega razvoja, v skladu z zakonom opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavljanje javne službe gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja36

Predvidena investicija v smislu zgoraj navedenih temeljnih nalog občine predstavlja izvajanje nalog občine in je kot taka v javnem interesu. Še posebej bo občina na ta način zagotavljala opravljanje naloge skrbi za varstvo okolja, saj se bodo z energetsko sanacijo in s posledično zmanjšano rabo energije in izboljšanjem učinkovite rabe energije pomembno zmanjšale emisije okolju škodljivih snovi.

Opredelitev javnega interesa v ostalih aktih

Pravno podlago za izvedbo projekta predstavljajo še ostali zakoni, podzakonski akti in pravilniki, ki se nanašajo na izvedbo predmetne 36 Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18.

54 | S t r a n

investicije oziroma projekta ter v nadaljevanju predstavljene razvojne strategije.

USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI IN STRATEGIJAMI

Predmetni projekt sledi usmeritvam in strateškim ciljem razvojnih strategij in politik tako na ravni Skupnosti, kot tudi na radni države in lokalne skupnosti. Investicija je prav tako usklajena z veljavno zakonodajo. V tem poglavju bodo predstavljeni ključni razvojni dokumenti.

1. Guidance on Energy Efficiency in Public Buildings

Glede na velik pomen, ki ga ima energetska učinkovitost in energetsko pogodbeništvo v okviru EU, je podpora za promocijo tega instrumenta zagotovljena tudi s strani EPEC-a (European PPP Expertise Centre). EPEC je bil ustanovljen s strani EIB, držav članic in Evropske komisije z namenom okrepitve organizacijskih kapacitet javnega sektorja za izvajanje javno-zasebnih partnerstev.37

Na področju energetske učinkovitosti je EPEC kot temeljni dokument z namenom prenosa izboljšanja informacij in dobre prakse pripravil in sprejel smernice z naslovom »Guidance on Energy Efficiency in Public Buildings« kot pomoč državam članicam pri izvedbi ukrepov energetske učinkovitosti v obliki javno-zasebnega partnerstva.38 Dokument obravnava pripravo in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva po fazah – od identifikacije, pripravljalne faze in možnosti financiranja te faze (vključno s tehnično pomočjo ELENA), do izvedbe razpisa in implementacije projekta. Obravnavan pa je tudi »politični« in normativni pomen izvedbe projektov energetske učinkovitosti z vidika ciljev EU.

Tudi na podlagi analize zgoraj citiranih smernic je mogoče identificirati skupne cilje EU na nivoju energetske učinkovitosti in spodbujanju uporabe

37 Več informacij na spletni strani: <http://www.eib.org/epec/index> , 26. 1 .2021. 38 Dosegljiv na: <http://www.eib.org/infocentre/publications/all/epec-guidance-on-energy-efficiency-in-public-buildings.html>, 26. 1. 2021.

55 | S t r a n

energetskega pogodbeništva, kot enega izmed najučinkovitejših načinov za dosego zastavljenih ciljev.

2. Evropski kodeks ravnanja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije – temeljna načela delovanja energetskega pogodbeništva

Evropski kodeks ravnanja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (v nadaljevanju: Kodeks)39 opredeljuje temeljne vrednote in načela, ki so ključnega pomena za uspešno pripravo in izvajanje projektov pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (energetsko pogodbeništvo). Kodeks služi kot okvir za etično odločanje na tem področju in je namenjen ponudnikom energetskega pogodbeništva in naročnikom ter pospeševalcem oz. strankam energetskega pogodbeništva.

Kodeks sestavlja skupek načel, ki temeljijo na vrednotah energetskega pogodbeništva in opredeljujejo pričakovano ravnanje predvsem ponudnikov energetskega pogodbeništva, pa tudi naročnikov, pri pripravi in izvajanju projektov energetskega pogodbeništva s ciljem celovitega izboljšanja energetske učinkovitosti oziroma ekonomsko upravičenega zagotavljanja prihranka energije ter znižanja stroškov za energijo. Kodeks predstavlja tudi temeljni mehanizem za zagotavljanje strokovnosti na področju energetskega pogodbeništva, za nove ponudnike pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, ki vstopajo na trg energetskega pogodbeništva, pa predstavlja smernico zahtevane kakovosti dela.

Kot navajajo avtorji, je Kodeks ne nazadnje kazalec kakovosti tudi za naročnike: kaj smejo pričakovati in zahtevati od ponudnikov energetskega pogodbeništva in hkrati, katerih načel se morajo držati sami, da bi se projekt energetskega pogodbeništva izvedel v zadovoljstvo vseh vpletenih strani. Kodeks predstavlja prostovoljno zavezo in ni pravno zavezujoč. Odraža vrednote ponudnikov energetskega pogodbeništva, zaradi katerih predstavlja energetsko pogodbeništvo izjemen pristop k energetski učinkovitosti. Te vrednote opredeljujejo upravljanje projektov energetskega

39 Staničić, D. in drugi: Evropski kodeks ravnanja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, julij 2014, objavljen na spletni strani: <www.transparense.eu/eu/epc-code-of-conduct>, 26. 1. 2021.

56 | S t r a n

pogodbeništva v smislu zagotavljanja učinkovitosti, profesionalnosti in transparentnosti.

Kodeks sestavlja in opredeljuje devet vodilnih načel:1. Projekti energetskega pogodbeništva so ekonomsko učinkoviti;2. Ponudnik energetskega pogodbeništva prevzame vsa tveganja

projekta;3. Prihranek energije jamči ponudnik energetskega pogodbeništva;4. Ponudnik energetskega pogodbeništva podpira uporabo sistema

upravljanja z energijo;5. Odnos med ponudnikom in naročnikom energetskega pogodbeništva

je dolgoročen, pošten in pregleden;6. Vsi koraki energetskega pogodbeništva so zakoniti;7. Pomoč pri financiranju projektov energetskega pogodbeništva;8. Projekte energetskega pogodbeništva izvaja usposobljeno osebje;9. Ponudnik energetskega pogodbeništva se osredotoča na

zagotavljanje visoke kakovosti in skrb na vseh stopnjah izvajanja projekta.

3. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike vsebuje v 2.4.3 poglavju prednostno naložbo Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju.40

Z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 se je Republika Slovenija tudi zavezala, da bo do zaključka črpanja kohezijskih sredstev v ciljnem letu 2023 prenovila 1,8 milijona m2 površin v celotnem javnem sektorju (vključujoč obveznost pri stavbah oseb ožjega javnega sektorja). Za dosego zastavljenega cilja bo treba v obdobju črpanja kohezijskih sredstev 2016–2023 zagotoviti letni obseg investicij v višini med 51 in 53 mio EUR letno oziroma skupaj v tem 40 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 z dne 11. 12. 2014.

57 | S t r a n

obdobju 415 mio EUR sredstev (upoštevajoč 22 % DDV).

V zvezi s tem je postavljen kot specifični cilj 1 povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju. Navedeno je, da je ocena prihrankov v javnem sektorju v Sloveniji sorazmerno težka, vendar projektni podatki kažejo, da so prihranki energije v primeru energetskih obnov v povprečju 50 %.

Predvidena je podpora z vlaganji za izpolnjevanje zahtev Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti po prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade letno.

Določeno je, da se bo v javnem sektorju v okviru te prednostne naložbe podprlo:

- energetsko obnovo stavb javnega sektorja, ki so v lasti in uporabi neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter lokalnih samoupravnih skupnosti. Namen je spodbuditi celovito energetsko sanacijo stavb, kar vključuje rabo obnovljivih virov energije in ukrepe energetske sanacije celotnih stavb in posameznih delov stavb tako v celoviti ali postopni prenovi. Poleg tega se bo spodbujalo tudi energetsko sanacijo posameznih elementov stavb;

- projekte energetske sanacije stavb javnega sektorja, ki se bodo izvajali v okviru energetskega pogodbeništva kot nove oblike izvajanja in financiranja energetskih sanacij stavb;

- izvedbo demonstracijskih projektov celovite energetske obnove različnih tipov stavb javnega sektorja po merilih skoraj nič-energijske prenove, kjer bo to mogoče (stavbe osrednje oz. ožje vlade, stavbe kulturne dediščine) z uporabo najnovejših tehnologij, ki imajo demonstracijski učinek.

V operativnem programu je zagotovljeno, da bo višina spodbud v primeru celovite sanacije, ki vključuje sanacijo ovoja stavbe, sanacijo tehničnih sistemov in vgradnjo naprav za izrabo OVE, relativno višja, tako da investitorje spodbuja k celoviti sanaciji.

58 | S t r a n

Namen evropske energetske politike je spodbujati varnost oskrbe z energijo, trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predmetni projekt je skladen z Operacijskih programom, in sicer s prednostjo osjo 4: »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, saj bo pripomogel k učinkoviti rabi virov in energije, kar je bistvenega pomena za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in zmanjšanje pritiskov na okolje.

4. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 (AN URE 2020)

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN-URE 2020) je drugi akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Zajema bistvene ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU - povečanju energetske učinkovitosti za 20 %.41 Uspešnost izvajanja AN-URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.42

V AN URE 2020 je pregledano izvajanje horizontalnih in večsektorskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter ukrepov v javnem sektorju, stavbah, industriji, prometu, pri ogrevanju in hlajenju ter pretvorbi, prenosu in distribuciji energije. Med ukrepi za energetsko učinkovitost stavb so predvsem:

- spremembe in dopolnitve predpisov za energetsko učinkovitost stavb;- energijsko označevanje in minimalne zahteve za izdelke in naprave;- spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov;

41 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 (AN URE 2020), december 2017.42 Vir: <http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-energetsko-ucinkovitost/> , 15. 10. 2018.

59 | S t r a n

- celovito spremljanje energetskih prenov stavb;

- finančne spodbude za energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ipd.

Za določitev ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020 so izjemno pomembni dolgoročni cilji energetske in podnebne politike do leta 2030 oziroma 2050. Ukrepi AN URE 2020 so zato zasnovani tako, da Slovenija tudi dolgoročno zagotovi čim večje učinke pri doseganju podnebno-energetskih ciljev s čim nižjimi stroški. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima energetska učinkovitost za zagotavljanje vseh ciljev energetske politike in tudi širših razvojnih ciljev, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala, se področje uvršča med prednostne razvojne cilje Slovenije.43

Investicija, kot je predvidena v tem dokumentu, bo pripomogla k doseganju ciljev energetske in podnebne politike.

Za izpolnjevanje obveznosti Direktive o energetski učinkovitosti in Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 je Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Ministrstvom za finance in strokovno javnostjo pripravilo in v decembru 2014 objavilo »Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva« (v nadaljevanju: Smernice).44

Dokument predstavlja pojasnila, navodila in priporočila za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva (angl. Energy Performance Contracting - EPC). Kot je ob objavi Smernic ocenilo Ministrstvo za infrastrukturo, predstavlja energetska obnova stavb v javni lasti z zasebnim kapitalom v okviru energetskega pogodbeništva javno-zasebno partnerstvo na področju učinkovite rabe energije, ki pa je v Sloveniji še relativno nerazvito. Pravne 43 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 (AN URE 2020), december 2017.44 Ministrstvo za infrastrukturo, na spletni strani < http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/javne_stavbe/smernice_za_energetsko_pogodbenistvo-web.pdf>, 26. 1. 2021.

60 | S t r a n

podlage instrument sicer omogočajo, vendar se zaradi pomanjkanja izkušenj in precej odprtih vprašanj, kot so knjigovodsko-računovodska, ter zaradi tega večjih tveganj in transakcijskih stroškov, v praksi ta instrument še skoraj ne izvaja. Namen Smernic je opredeljen predvsem s tem, da se lastnikom oz. upravljavcem stavb javnega sektorja ta instrument predstavi in pokaže, kako se ga izvede. Ob ambicioznih zavezah glede prenov stavb v javnem sektorju in ob dejstvu strogih fiskalnih omejitev je namreč nujno, da se v sanacijo javnih stavb vključi zasebni kapital, kar je možno izvesti s t. i. energetskim pogodbeništvom. Tako se namreč lahko obnovi stavbo brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj se investicija poplača iz doseženih prihrankov pri stroških za energijo. Ob tem bo dosežen še en učinek in sicer oživitev trga podjetij, ki nudijo energetske storitve, kar je še posebnega pomena za Slovenijo, kjer je ta trg še dokaj nerazvit.45

V Sloveniji se energetsko pogodbeništvo opredeljuje kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, ki pa ni samo način financiranja, ampak je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov za učinkovito rabo energije. Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega znižanja stroškov za energijo, pri katerem izvajalec zagotovi vrsto potrebnih ukrepov za učinkovito rabo energije na naročnikovih objektih, naročnik pa se zaveže izvajalcu za te storitve plačati dogovorjeni znesek, pri čemer se morajo upoštevati morebitni penali za nedoseganje dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov. Osnova je pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom (ali upravljavcem) stavbe – naročnikom in izvajalcem, t. j. podjetjem za energetske storitve (poznano tudi kot ESCO – Energy Service Company).46

Smernice obravnavajo definicije in oblike energetskega pogodbeništva, aplikativnost energetskega pogodbeništva, pogodbeno zagotavljanje energije, pogodbeno zagotavljanje prihrankov, osnovne modele izvajanja ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju,

45 Prav tam.46 Prav tam.

61 | S t r a n

proračunsko-pravne vidike energetskega pogodbeništva - proračunski vidik pogodbe in evidentiranje pogodb v poslovnih knjigah proračunskih uporabnikov in primerjavo z izvedbo ukrepov v lastni režiji, opredeljujejo potek projekta in postopek identifikacije projektov in izvedbenih ukrepov z vidika primernosti objektov oz. projektov ter ekonomske upravičenosti ukrepov. Naslovljeni so tudi nekateri pravni vidiki postopka izbire izvajalca javnega naročila ali javno-zasebnega partnerstva za namen energetskega pogodbeništva. Smernicam so priloženi: Slovar pojmov; Identifikacija primernih projektov/objektov za energetsko sanacijo in Splošni vzorec pogodbe za sklepanje energetskega pogodbeništva.

5. Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

Na podlagi zahtev evropske zakonodaje, svoje nacionalne zakonodaje, predvsem pa identificiranih nacionalnih potreb je Vlada RS 29. oktobra 2015 sprejela »Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb« (v nadaljnjem besedilu: DSEPS). Slovenija mora v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti do 30. aprila 2017 predložiti nov predlog DSEPS. Zaradi razmeroma kratkega časovnega obdobja med sprejetjem DSEPS in 30. Aprilom 2017 in ker v tem času ni prišlo do večjih sprememb na področju stavbnega fonda niti na področju že veljavnih politik in ukrepov, zaradi katerih bi bilo smiselno bistveno posegati v že obstoječi DSEPS, je bila sprejeta odločitev, da se ohrani prvotna oblika DSEPS, hkrati pa se pripravi nadgradnja posameznih področij v obliki dopolnitve k obstoječemu dokumentu. Ministrstvo, odgovorno za izvajanje DSEPS, je opredelilo področja, ki so sicer že obravnavana v DSEPS iz leta 2015, vendar se je med izvajanjem strategije izkazalo, da potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo. Kot kritična so bila poudarjena področja upravljanja kakovosti, področje oblikovanja finančnih instrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva.47

47 Dopolnitev DSEPS je dosegljiva na <https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dopolnitev_dseps_feb_2018.pdf>, 26. 1. 2021.

62 | S t r a n

S strategijo si Slovenija zastavlja cilj doseči bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda. Strategija predstavlja tudi strokovno podlago za izvajanje Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP).48

Strateški cilj tega dokumenta je pri stavbah do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije, kar bi se doseglo z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Vmesni cilji Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenove stavb do leta 2030 so:

- zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2020 in za 30 % do leta 2030 glede na leto 2005;

- vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz obnovljivih virov energije;- zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za 60 % do leta 2020

in vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005;- energetsko prenoviti skoraj 26 mio m2 površin stavb oz. 1,3 – 1,7 mio

m2 letno; od tega dobro tretjino v standardu skoraj nič-energijskih stavb (AN sNES).

Operativni cilji dopolnitve strategije do leta 2023:- prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi oseb ožjega javnega

sektorja letno;- prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju do leta 2023;- izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi

naložbami v javnem sektorju na 1 : 3 (OP TGP-2020).

Dolgoročna strategija izčrpno predstavlja ukrepe, s katerimi bodo dosežene operativni cilji do leta 2023 in indikativni cilji do leta 2030, med katerimi so tudi finančne spodbude za energetsko učinkovito prenovo stavb v javnem sektorju. Investicija prispeva k navedenim ciljem strategije, saj se bo z izvedbo ukrepov doseglo znatno izboljšanje energetske učinkovitosti (zmanjšana raba končne energije v stavbi), zmanjšale se bodo emisije

48 Ministrstvo za infrastrukturo, na spletni strani < https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/dolgorocna-strategija-za-spodbujanje-nalozb-energetske-prenove-stavb/>, 26. 1. 2021.

63 | S t r a n

toplogrednih plinov ter neposredno prispevalo k kvoti prenove 3% javnih stavb v lasti ožjega javnega sektorja.

6. Vizija 2050

Dne 9. 2. 2017 je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko objavila dokument Vizija 2050,49 katere namen je, da si z njo zastavimo jasne strateške usmeritve in osredotočenost v delovanju.

Vizija Slovenije, ki predstavlja izhodišče za pripravo dolgoročne strategije razvoja Republike Slovenije, temelji na petih osnovnih elementih:

- učenje za življenje,- inovativna družba,- zaupanje,- kakovostno življenje,- identiteta.

Kot ključni vzvod za doseganje vizije je izpostavljeno naslednje:- povezovati ljudi in ideje; - […]- ohraniti naravno okolje, ki je osnova za trajnostno, nizkoogljično in

krožno gospodarstvo; - visoko dodano vrednost graditi na glavnih lokalnih prednostih: vodi,

lesu, turizmu, zdravju, zeleni energiji, zeleni prometni infrastrukturi;

- […].

Predmetna investicija zasleduje cilj ohranitve naravnega okolja ter skrb za ohranjanje naravnih virov, kar omogoča izboljšanje kakovosti življenja, ki je eden od osnovnih elementov vizije.

7. Strategija razvoja Slovenije

49 Vizija 2050, dostopna na spletni strani: <https://www.rtvslo.si/files/novice/vizija-slovenije.pdf>, 26. 1. 2021.

64 | S t r a n

V Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SRS)50, ki je bila sprejeta 7. 12. 2017 za določitev vizije in ciljev razvoja Slovenije. Pomeni krovni razvojni okvir, ki temelji na usmeritvah Vizije Slovenije 2050, razvojnem izhodišču in mednarodnih zavezah Slovenije ter trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni.

Osrednji cilj strategije je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so: - vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,- učenje za in skozi vse življenje,- visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, - ohranjeno zdravo naravno okolje, - visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti

upravljanja.

Pet strateških usmeritev za dosego osrednjega cilja strategije se bo uresničevalo z delovanjem na različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki so zaokrožena v dvanajstih razvojnih ciljih strategije:

1. Zdravo in aktivno življenje2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo3. Dostojno življenje za vse4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete, kar se

bo doseglo:- z razvijanjem in ohranjanjem slovenskega jezika, kulture ter kulturne

in naravne dediščine;

50 Strategija razvoja Slovenije 2030, sprejeta na 159. seji Vlade RS 7. decembra. 2017, dostopna na: <https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-strategije-razvoja-slovenije-2030/>, 26. 1. 2021.

65 | S t r a n

- s krepitvijo nacionalne identitete in varovanjem kulturne raznolikosti;

- s spodbujanjem dobrega in na sodelovanju vseh temelječega upravljanja kulturne dediščine;

- […] 5. Gospodarska stabilnost6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni

sektor7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo9. Trajnostno upravljanje naravnih virov10.Zaupanja vreden pravni sistem11.Varna in globalno odgovorna Slovenija12.Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

Investicija celovite energetske sanacije objektov je usklajena s SRS, saj se bo povečala energetsko učinkovitostjo saniranih objektov ter s tem prispevala k učinkoviti rabi surovin in energije. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo je ključna za razvoj, pri čemer je dajanje prednosti učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije eno od temeljnih načel razvoja energetike.51

8. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030

S sprejemom dolgoročne strategije Republike Slovenije bo vnesena v nacionalni pravni red Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,52 sprejeta v Organizaciji združenih narodov dne 27. 9. 2015, v kateri so zapisani novi svetovni cilji trajnostnega razvoja.

V Agendi je postavljenih 17 ciljev trajnostnega razvoja:- odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu,- odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter

spodbujati trajnostno kmetijstvo,

51 Prav tam.52 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 , sprejeta v Organizaciji združenih narodov dne 25. 9. 2015.

66 | S t r a n

- poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih,

- vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar,

- doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic,- vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za

trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri,- vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih,

trajnostnih in sodobnih virov energije,- spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno

in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse,- zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno

industrializacijo ter pospeševati inovacije,- zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi,- poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja,- zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe,- sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in

njihovim posledicam,- ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za

trajnostni razvoj,- varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo

trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti,

- spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh,

- okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj.

Predmetna investicija neposredno zasleduje predvsem tretji, sedmi, deveti in trinajsti cilj trajnostnega razvoja, saj bo pripomogla k zdravemu življenju in k splošnemu dobremu počutju vseh uporabnikov objektov, ki so predmet celovite energetske sanacije. Ne nazadnje pa je skladna tudi s ciljem boja proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

67 | S t r a n

9. Energetski koncept Slovenije

Trenutno je v fazi priprave na Ministrstvu za infrastrukturo Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je osnovni razvojni dokument na področju energetike. V skladu z Energetskim zakonom na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Dokument ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve, postavlja političen okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov. Temeljni namen energetske politike je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, zato bo ta okvir predvsem opredeljeval tri vidike trajnosti – podnebno sprejemljivost, zanesljivost oskrbe ter konkurenčnost.

Dokument podaja strateške usmeritve, pri tem pa zasleduje dva temeljna cilja:

- zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta 2035 glede na raven iz leta 1990,

- zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta 2055 glede na raven iz leta 1990.53

Predvidena investicija bo pozitivno vplivala na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in ostalih škodljivih snovi zaradi rabe energije ter prispevala k prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo, zato je mogoče ugotoviti, da je skladna z Energetskim konceptom Slovenije, ki je v postopku priprave.

10. Lokalni energetski koncept

Z namenom doseči učinkovito in varno energetsko oskrbo je občina leta 2012 pripravila Lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK), v katerem je natančno obravnavana energetska politika in v katerem so določeni osnovni strateški cilji ter predlagani ukrepi na nivoju občina Ig.

53 Ministrstvo za infrastrukturo, na spletni strani: <https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/energetski-koncept-slovenije/>, 26. 1. 2021.

68 | S t r a n

Ukrepi energetske sanacije (vgradnje termostatskih ventilov, sanacije fasad, stavbnega pohištva ipd.) so eni od predvidenih ukrepov za zanesljivo energetsko oskrbo v Občini Ig, ki se mora uveljaviti, saj je raba energije v javnih objektih razmeroma velika. Gre za skupek ukrepov, ki zasledujejo cilj zmanjšanja porabe energije in stroškov. Predvidena investicija pomeni implementacijo predmetnega ukrepa, predvidenega v LEK.

11. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2014-2020

Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2014-2020 je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni, s katerim se določijo razvojni cilji v regiji ter instrumenti in viri za njihovo uresničevanje. Dokument vključuje ključne razvojne usmeritve za 26 občin Osrednjeslovenske oziroma Ljubljanske urbane regije v obdobju od leta 2014 do leta 2020 in v celoti sledi ciljem EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

V Ljubljansko urbano regijo, ki je osrednjeslovenska statistična regija, spada 26 občin s skupno 537.893 prebivalci in s površino 2.334 km2. Ljubljanska urbana regija ima izjemno strateško lego tako v državnem kot tudi v evropskem merilu in je regija z največ znanja in kreativnega potenciala, v njej pa ustvarjena več kot ena tretjina slovenskega bruto družbenega proizvoda in je s tem najrazvitejša regija v celotni državi.54

Na podlagi SWOT analize ter opredelitve razvojne specializacije so določeni naslednji razvojni cilji regije:

- učinkovito notranje povezana regija,- regija, ki preudarno uporablja svoj prostor, naravne vire in energijo,- regija, ki spodbuja razvoj znanja, kreativnosti in inovativnosti,- prepoznavna in konkurenčna metropolitanskta regija,

54 Dogovor za razvoj ljubljanske urbane regije 2016-2019, Ljubljana, 29. avgust 2017, dostopen na:<https://rralur.si/wp-content/uploads/2020/03/Dogovor-za-razvoj-LUR-1.-dopolnitev.pdf>, 26. 1. 2021.

69 | S t r a n

- regija, ki omogoča kakovostna delovna mesta,

- regija, ki zagotavlja visoko kakovost bivanja.55

Za regijo so oblikovane tri razvojne prioritete, in sicer:- Rast konkurenčnosti regijskega gospodarstva,- Ohranjeno okolje in trajnostna raba virov,- Ljudem prijazna regija.

V okviru druge prioritete so določeni trije podprogrami, in sicer: Podnebno varna in energetsko prijazna regija, Okoljska infrastruktura in Ohranjanje narave. Investicija je usklajena z navedeno prioriteto ter podprogramom Podnebno varna in energetsko prijazna regija, natančneje z njenim drugim ukrepom Energetsko učinkovita regija katerega cilj je, med drugim, izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb v regiji.

4.5. PODROČNA ZAKONODAJA

Poleg zgoraj naštetih so pravna podlaga za izvedbo predmetne investicije med drugim zlasti tudi naslednji predpisi:

Gradbeni zakon, Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20; Zakon o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –

ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2;

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/10

in 61/17 – GZ; Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05,

83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ; Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, št.

42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1 in 61/17 – GZ.

55 Prav tam.

70 | S t r a n

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO STORITEV

Obravnavani projekt nima tržnih komponent, saj gre za občinske javne objekte, namenjen izobraževanju in funkcioniranju lokalne samouprave ter izvajanju občinskih nalog, ki ne prinašajo prihodkov.

Projekt energetske sanacije je tržno zanimiv za zasebnega partnerja v obliki javno zasebnega partnerstva, kakor je ugotovljeno tudi z DIIP dokumentacijo, iz razloga, ker si investicijo povrne iz naslova prihranka energije. Na podlagi navedenega lahko Občina Ig zaključi, da zasebni interes za izvedbo in participacijo zasebnega kapitala v projektu obstaja.

6. TEHNIČNO - TEHNOLOŠKI DEL

V nadaljevanju podajamo podrobnejši opis investicije in karakteristike predvidene investicije. Predvideni ukrepi energetske sanacije vsakega objekta so podrobno opisani v REP.

V skladu z novimi smernicami za pridobitev finančnih sredstev za energetske sanacije, je objekte potrebno sanirati celostno, z usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije. S tem namenom so v tem poglavju zbrani vsi ukrepi ter skupni vpliv vseh izvedenih ukrepov. V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi, predvideni za to investicijo. Organizacijski ukrepi so ukrepi, ki imajo za posledico spremenjeno obnašanje uporabnikov in ne zahtevajo finančnih sredstev. Organizacijski ukrepi so takoj izvedljivi, potrebna je minimalna investicija, prihranki pa so vidni takoj. Med njih so uvrščeni predvsem osveščanje, izobraževanje na področju racionalne rabe energije in uvajanje energetskega pogodbeništva.

71 | S t r a n

Tabela 29: Predvideni ukrepi celovite energetske sanacije

Zap. št. OBJEKT INVESTICIJSKI UKREPI ORGANIZACIJSKI UKREPIGRADBENI UKREPI TEHNOLOŠKI UKREPI

1. Dom Zapotok - Toplotna izolacija fasade- Toplotna izolacija strehe/stropa proti

neogrevanemu podstrešju- Zamenjava stavbnega pohištva

- Vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije

- Menjava kurilne naprave za TČ zrak/voda- Zamenjava obstoječe razsvetljave- Vgradnja termostatskih ventilov in glav- Prenova sekundarnega sistema- Menjava dostrajanih radiatorjev

Organizacijski ukrepi niso predvideni

2. Občinska uprava in Vrtec Ig

- Namestitev toplotne izolacije fasade - Vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije

- Sanacija razsvetljave- Sanacija vira ogrevanja in ogrevalnega sistema

- Namestitev termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje


3. OŠ Ig - Toplotna izolacija fasade- Zamenjava stavbnega pohištva

- Vgradnja sistema za ciljno spremljanje energije

- Sanacija razsvetljave- Sanacija vira ogrevanja in ogrevalnega sistema

- Namestitev termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje


4. POŠ Golo -Toplotna izolacija fasade-Zamenjava neustreznega stavbnega pohištva

- Vgradnja sistema za spremljanje porabe energije

- Sanacija razsvetljave- Zamenjava kurilne naprave


5. POŠ Iška vas - Toplotna izolacija fasade- Toplotna izolacija strehe/stropa proti

neogrevanemu podstrešju- Zamenjava stavbnega pohištva.

- Vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije

- Vgradnja termostatskih ventilov /glav- Zamenjava obstoječe razsvetljave- Menjava kurilne naprave za TČ zrak/voda


73 | S t r a n

6. POŠ Tomišelj - Toplotna izolacija fasade - Vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije

- Vgradnja termostatskih ventilov in glav- Zamenjava neustreznih sijalk- Zamenjava kurilne naprave


74 | S t r a n

6.1. UČINKI PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH UKREPOV PO OBJEKTIH

6.1.1.Dom Zapotok

Z navedenimi posegi bo dosežena učinkovitejša raba energije v objektu, znižani bodo stroški za energijo ter stroški upravljanja in vzdrževanja.

Tabela 30: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)


6.1.2.Občinska uprava in Vrtec Ig

Z navedenimi posegi bo dosežena učinkovitejša raba energije v objektu, znižani bodo stroški za energijo ter stroški upravljanja in vzdrževanja.Tabela 31: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)

Vir: REP Občina in Vrtec Ig.

6.1.3.OŠ Ig

Z navedenimi posegi bo dosežena učinkovitejša raba energije v objektu, znižani bodo stroški za energijo ter stroški upravljanja in vzdrževanja.Tabela 32: Učinki predvidenih investicijskih ukrepov (prihrankov)

Vir: REP OŠ Ig.

6.1.4.POŠ Golo

75 | S t r a n



Vir: REP POŠ Golo 6.1.5.POŠ Iška vas



Vir: REP POŠ Iška vas.

6.1.6.POŠ Tomišelj



Vir: REP POŠ Tomišelj.

6.2. SKUPNI UČINKI PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH UKREPOV

Z navedenimi posegi bo dosežena učinkovitejša raba energije v objektih, znižani bodo stroški za energijo ter stroški upravljanja in vzdrževanja.

76 | S t r a n

Pri načrtovanju prenove in kasneje pri sami izvedbi prenove objektov bo upoštevana vsa relevantna zakonodaja s področja energetske prenove obstoječh stavb, predvsem pa naslednja:

- Gradbeni zakon, Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. In 65/20;- Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS,

št. 52/10 in 61/17 – GZ;- Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije,- Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah;- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05,

83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ;- Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS,

št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1 in 61/17 – GZ.

Vsi posegi bodo izvedeni na način, da bodo ustrezali zahtevam PURES. V tem pravilniku so določene tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe v skladu z Direktivo 31/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb.56

56 UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13.

77 | S t r a n

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-2914








Tabela 36: Pregled prihrankov in stroškov energetske obnove po objektih

ŠT. OBJEKT Prihranek EE v

kWh Prihranek

toplote v kWhSkupaj

prihranek v kWhPrihranek toplote in

EE v EURPrihranek

vzdrževanja v EURSkupaj prihranek

Zmanjšanje emisij CO2 v kg

Investicija v EUR brez DDV

1 Dom Zapotok -9.269 57.663 48.393 2.482,7 € - 2.483 € 11.027 138.348 €2 Občinska uprava in Vrtec Ig 2.951 5.503 8.454 776 € 800 € 1.576 € 6.304 83.660 €3 Osnovna šola Ig 50.700 220.430 271.130 21.520 € 7.000 € 28.520 € 158.166 1.192.770 €4 POŠ Golo -34.037 150.278 116.240 5.785 € - 5.785 € 23.897 94.604 €5 POŠ Iška vas -8.235 45.415 37.181 2.145 € - 2.145 € 8.227 60.244 €6 POŠ Tomišelj -13.597 64.467 50.869 2.884 € - 2.884 € 10.743 85.327 €

SKUPAJ -11.488 543.755 532.267 35.594 € 7.800 € 43.394 € 218.365 1.654.953 €

7. ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO

Za izvedbo investicije ni predvidena oz. potrebna posebna organizacija niti nove zaposlitve (velja enako za vse obravnavane variante).

Projekt bo izveden po modelu javno-zasebnega partnerstva. Investicijo bo organizacijsko in izvedbeno vodil zasebni partner, odgovornost za izvedbo projekta prevzame odgovorni vodja zasebnega partnerja. Za zagotovitev nemotenega poteka Občina Ig imenuje projektno skupino, ki bo investicijo spremljala. Projektno skupino sestavljajo zaposleni občinske uprave in zunanji izvajalci. Vsa dela, oddana zunanjim izvajalcem, morajo biti oddana skladno z veljavnim Zakonom o javnem naročanju.

79 | S t r a n

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, S PRIKAZOM UPRAVIČENIH IN PREOSTALIH STROŠKOV TER Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENO

Projekt energetske obnove stavb v lasti občine Ig se bo izvajal v letu 2022, zaradi česar je investicija v spodnjih tabelah predstavljena v stalnih in tekočih cenah. V primeru tekočih cen smo upoštevali napoved povprečne inflacije za leto 2021 v višini 1,60 %, kakor jo je objavil UMAR v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj (september 2020)57.

Vsi stroški, prikazani v spodni tabeli, vključujejo tudi prikaz 22 % DDV. Ob tem je potrebno poudariti, da je dejanski strošek investicije odvisen od tega ali je ta izvedena z javnim naročilom ali javno-zasebnim partnerstvom, saj je tudi višina povračljivega in nepovračljivega DDV odvisna glede na izbrano varianto. Dejanska višina investicije ter dejanska višina povračljivega in nepovračljivega DDV so tako podrobno prikazani in opisani v finančni analizi vsake izmed obravnavanih variant.

Ocena vrednosti predmetne investicije temelji na Razširjenih energetskih pregledih posameznih objektov in sicer:

- Razširjen energetski pregled Dom Zapotok, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Golo, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Iška vas, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled POŠ Tomišelj, januar 2021, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled Občina Ig in Vrtec Ig, december 2020, izdelovalec Envirodual, d.o.o.;

- Razširjen energetski pregled OŠ Ig, december 2020, izdelovalec Envirodual, d.o.o.

57 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, UMAR, september 2020.

80 | S t r a n

Tabela 37: Ocenjena vrednost investicije v stalnih cenah v EUR, februar 2021




Skupaj 1.654.953,22 364.089,70 2.019.042,92

Tabela 38: Ocenjena vrednost investicije v tekočih cenah




Skupaj 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61

81 | S t r a n

Tabela 39: Ocenjena vrednost investicije po letih v stalnih cenah v EUR, februar 2021




Skupaj - - - 1.654.953,22 364.089,71 2.019.042,93 1.654.953,22 364.089,71 2.019.042,93

2021 2022 SKUPAJ

Tabela 40: Ocenjena vrednost investicije po letih v tekočih cenah




Skupaj - - - 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61 1.681.432,47 369.915,14 2.051.347,61

2021 2022 SKUPAJ



(85 %)

Slovenska udeležba






(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ




(85 %)

Slovenska udeležba




(85 %)


(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ


83 | S t r a n

9. ANALIZA LOKACIJE Z NAVEDBO PROSTORSKIH AKTOV

9.1. MAKRO LOKACIJA

Lokacija izvedbe energetske sanacije javnih objektov v lasti občine Ig bo izvedena na objektih, ki se nahaja na območju občine. Območje občine Ig je del osrednjeslovenske statistične regije in se razprostira na 99 km2 površine58 ter združuje 25 naselji: Brest, Dobravica, Draga, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Podgozd, Podkraj, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Suša, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.59

Slika 9: Makro lokacija – Območje občine Ig

Vir: Spletna stran: <https://www.google.com/maps>, 28. 1. 2021.

9.2. MIKRO LOKACIJA

1. Objekt Dom Zapotok

58 Spletni vir: <https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/53>, 25. 1. 2021.59 Spletni vir: Spletna stran Občine Ig: <https://www.obcina-ig.si/predstavitev/naselja/>, 25. 1. 2021.

Energetska sanacija je predvidena na objektu Dom Zapotok, Zapotok 4, 1292 Ig. Objekt je del zemljišča s parc. št. *99, k.o. 1712 Zapotok, ki je v lasti občine Ig.60

Slika 10: Umeščenost objekta v prostor

Vir: Portal E-Prostor. Spletna stran: <http://www.e-prostor.gov.si/>, 25. 1. 2021.

2. Objekt Občinska uprava in Vrtec Ig

Energetska sanacija je predvidena na objektu, ki je del zemljišča s parc. št. 32/2, k.o. 1700 Ig, ki je v lasti občine Ig.61


60 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 2021.61 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 2021.

85 | S t r a n


3. Objekt OŠ Ig

Energetska sanacija je predvidena na objektu, ki je del zemljišča s parc. št. 150/16 in 150/17, k.o. 1700 Ig, ki je v lasti občine Ig.62



4. Objekt POŠ Golo

Energetska sanacija je predvidena na objektu, ki je del zemljišča s parc. 1723/3 in 1726/3, k.o. 1708 Golo, ki je v lasti občine Ig.63

62 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 2021.63 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 2021.

86 | S t r a n



5. Objekt POŠ Iška vas

Energetska sanacija je predvidena na objektu, ki je del zemljišča s parc. št. *233, k.o. 1707 Iška vas.64



6. Objekt POŠ Tomišelj

Energetska sanacija je predvidena na objektu, ki je del zemljišča s parc. 24/2. k.o. Tomišelj, ki je v lasti občine Ig.65

64 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 202165 Po podatkih iz Informacijskega sistema e-Sodstvo, 26. 1. 2021.

87 | S t r a n



9.3. PROSTORSKI AKTI

Projekt je zasnovan v skladu z Odlokom o prostorskem redu Občine Ig, Uradni list RS, št. 35/2012 z dne 14. 5. 2012 ter spremembami tega odloka.

88 | S t r a n

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM ZAHTEVE, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO

10.1. VPLIV NA OKOLJE

Projekt energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig v primeru variante C bo imel vpliv na okolje v času gradnje in tudi po izvedbi investicije, vendar pa vpliv ne bo velik ter bo povsem obvladljiv s primernimi omilitvenimi ukrepi.

Pri izvedbi gradbenih del morajo biti upoštevani vsi standardi izgradnje ter drugi potrebni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Kljub temu, da se med obratovanjem objekta ne pričakuje prekomernih emisij onesnaževanja okolja v katerikoli od oblik onesnaževanja (hrup, odpad nevarnih materialov ali tekočin itd.), so pri izgradnji objekta predvideni vsi potrebni ukrepi varstvo okolja.

Povečani negativni vplivi na okolje bodo predvsem v času gradnje, vendar ti in tudi tisti v času obratovanja ne bodo presegli zakonsko predpisanih mejnih vrednosti. V času gradnje je predvsem treba preprečevati prašenje. Objekti izpustnih plinov morajo biti ustrezno opremljeni in ustrezno nameščeni. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne izvaja. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitor upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti, predpisane za stopnje varstva pred hrupom skladno z veljavno zakonodajo.

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi. Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.

V nadaljevanju so podrobneje opredeljeni posamezni vplivi na okolje in ukrepi za njihovo zmanjševanje:

Vplivi na okolje v fazi izgradnje:Negativne vplive gradbene mehanizacije bo potrebno zmanjšati na dovoljeno raven z doslednim izvajanjem vseh ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov pri gradnji in upoštevanjem veljavnih predpisov. Vplivno območje transportnih vozil in gradbene mehanizacije je omejeno na obstoječe prometnice, po katerih bo potekal promet v času gradnje oziroma delo gradbene mehanizacije. Vpliv na kvaliteto zraka se bo odražal med gradnjo v povečani koncentraciji prašnih delcev kot posledica izvajanja del. Lokalno bo povečana tudi koncentracija izpušnih plinov zaradi dela gradbene mehanizacije. Opisani povečani viri hrupa so le občasni in ne predstavljajo stalne obremenitve s hrupom. V celoti gledano, raven hrupa ne bo presegala dovoljene ravni, v skladu s predpisi iz tega področja. Investitor bo z ustreznim pooblaščenim nadzorom nad izvedbo zagotovil, da se bodo dela izvajala skladno s predpisi in tehničnimi rešitvami iz projekta ter da bodo vsi vgrajeni materiali ustrezno preizkušeni in atestirani ter ustrezali slovenskim nacionalnim standardom.

Ukrepi za zmanjševanje vplivov na okoljePri izvajanju del in pri uporabi objektov je potrebno upoštevati normative o hrupu. Zaradi povečane koncentracije prašnih delcev med gradnjo je potrebno preprečiti oz. kontrolirati sipanje zemeljskega in peščenega materiala po obstoječih asfaltiranih površinah, škropiti že naprašene površine zaradi zmanjšana onesnaževanja zraka s prašnimi delci, redno sprotno in končno čiščenje voznih površin. Zagotoviti je potrebno učinkovit nadzor na gradbišču. Uporabljati se morajo brezhibni in ustrezno vzdrževani gradbeni stroji ter mehanizacija brez okvar. Med gradnjo je potrebno ves odpadni material odvesti na za tovrstne odpadke primerno stalno deponijo skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.66 Po končani gradnji je potrebno območje gradnje počistiti, ves odpadni material pa deponirati.

Vplivi na okolje v fazi obratovanja:Po končani energetski sanaciji ni nevarnosti, da bi sanirani objekti vplivali na stabilnost obstoječih objektov, iz česar sledi, da predvidenih vplivov na mehansko odpornost in stabilnost ni. V fazi obratovanja se ne pričakuje hrupa, ki bi presegal dovoljene mejne vrednosti. 66 Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 34/2008.

90 | S t r a n

Izvedena energetska sanacija objektov bo pripomogla k varovanju okolja, saj se bo z izvedbo investicije izboljšala energetska učinkovitost stavb, s tem pa potreba po rabi energije ter manjši vpliv na okolje z vidika onesnaževanja.

10.2. OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV

Stroški za odpravo negativnih vplivov na okolje v fazi gradnje bodo vključeni v stroške investicije in so vključeni v oceno stroškov pod postavko gradbeno-obrtniška dela.

91 | S t r a n

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANO ANALIZO IZVEDLJIVOSTI

11.1. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE

V spodnji tabeli je prikazan časovni načrt izvedbe investicije, kot je predvidena v varianti C, glede na razpoložljive podatke v času priprave tega dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Izvedba investicije je predvidena v letu 2022.

Tabela 43: Časovni načrt izvedbe investicije

Korak

Aktivnost Okviren čas izvedbe

1. Vloga za pridobitev nepovratnih kohezijskih sredstev

maj 2021

2. Odobritev kohezijskih sredstev in podpis pogodbe med Občino Ig Ministrstvom za infrastrukturo

avgust 2021

3. Začetek veljavnosti pogodbe med koncedentom in koncesionarjem

september 2021

4.

Izvedba pripravljalnih storitev

v roku 6 mesecev od uvedbe v delo na zadnjem objektu, skladno s podrobnejšim

terminskim planom po objektih, ki se uskladi pred uvedbo v delo

5.Obdobje izvajanja glavne storitve

od primopredaje I. faze do izteka obdobje 15 let od začetka veljavnosti pogodbe

92 | S t r a n

11.2. ORGANIZACIJSKA SHEMA VODENJA OPERACIJE

Tabela 44: Vodenje operacije – organizacijska shema

Aktivnost Odgovorna osebaVodenje operacije Marjetka Pintarič ŽupecIzvajanje in koordinacija operacije Polona skledarKoordinacija izvedbe gradbenih del Gradbeni nadzornikIzvajanje gradbenih del na terenu Zasebni partnerIzvajanje nadzora nad gradbenimi deli

Zasebni partner

11.3. ANALIZA IZVEDLJIVOSTI

Za predmetni projekt so že izdelani in potrjeni investicijski dokumenti DIIP in zbirni dokument PIZ, IP pa predstavlja predmetni dokument. Posledično je iz vidika Uredbe67 izdelana vsa zahtevana oz. potrebna investicijska dokumentacija. Občina Ig je prav tako že pridobila vso izhodiščno tehnično dokumentacijo v obliki Razširjenih energetskih pregledov.

Izdelavo projektne dokumentacije bo prevzel izbrani zasebni partner ta pa bo izdelana do pričetka izvedbenih del. Javni partner (ali pooblaščeni strokovnjaki) bo projektno dokumentacijo pregledal, podal morebitne pripombe in popravke ter potrdil.

Morebitna nepredvidena dela oz. zaostanki zaradi neugodnega vremena in podobnih vzrokov, so že všteta v časovni načrt zato gre pričakovati, da bodo vsa dela izvedena v opredeljenem in dogovorjenem času.

67 Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16.

93 | S t r a n

12. NAČRT FINANCIRANJA V STALNIH IN TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA

V predmetnem dokumentu smo analizirali izvedbo projekta z javno-zasebnim partnerstvom, ki se je v dosedanjih analizah (DIIP in PIZ) izkazala kot optimalna varianta izvedbe investicije, pri čemer bo investicija financirana iz sredstev proračuna občine Ig, sredstev kohezije ter sredstev zasebnega partnerja. Ob tem je potrebno poudariti, da zasebni partner financira 51 % upravičenih in neupravičenih stroškov energetske obnove, sredstva kohezije predstavljajo 49 % upravičenih stroškov, medtem ko občina Ig financira 0 % upravičenih stroškov ter 49 % neupravičenih stroškov.

V primeru javno-zasebnega partnerstva bi morala občina Ig v letu 2021 zagotoviti 22.348,90 EUR, stalne cene februar 2021, od tega 1.989,40 EUR iz proračuna ter 20.359,50 EUR iz drugih virov (Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v povezavi z LAS Sožitje med mestom in podeželjem).

Tabela 45: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP, stalne cene februar 2020


Občina Ig - proračun 1.989,40 € - 1.989,40 € 0,12%Občina Ig - drugi vir 20.359,50 € 20.359,50 € 1,23%


politike (15 %)118.286,73 € - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.654.953,22 € - 1.654.953,22 € 100,00%

Tabela 46: Prikaz financiranja projekta v primeru JZP v tekočih cenahFinancer Neto znesek Nepovračljiv DDV Znesek z DDV Delež

Zasebni partner 857.530,56 € - 857.530,56 € 51,00%Občina Ig - proračun 2.021,23 € - 2.021,23 € 0,12%Občina Ig - drugi vir 20.685,25 € 20.685,25 € 1,23%


politike (15 %)120.179,31 € - 120.179,31 € 7,15%

Skupaj 1.681.432,47 € - 1.681.432,47 € 100,00%

Stroški energetske obnove vsebujejo povračljiv 22 % DDV v višini 364.089,70 EUR.94 | S t r a n

Tabela 47: Prikaz po vrsti DDVVrsta DDV Znesek

Nepovračljiv - Povračljiv 364.089,70

Skupaj 364.089,70

Predmetna investicija je vključena v Načrt razvojnih programov (NRP) občine Ig in sicer:

PP: 1004005 - ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV V LASTI OBČINE IGNRP: OB037-20-020 - ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV V LASTI OBČINI IG

Poleg tega Občina Ig načrtuje pridobitev sredstev za sofinanciranje investicije na podlagi prijave na Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023, ki ga je oktobra 2020 objavilo Ministrstvo za infrastrukturo, Republike Slovenije.

Predmet razpisa je sofinanciranje operacij celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov operacije (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike), razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja.

Kot upravičeni stroški se štejejo: stroški storitev zunanjih izvajalcev v skupni višini največ 12 % celotnih

upravičenih stroškov operacije (brez DDV) stroški gradnje in nakupa opreme stroški informiranja in komuniciranja stroški plač, v višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov operacije

(brez DDV)

Kot neupravičeni stroški se štejejo: davek na dodano vrednost (v primeru JZP DDV ni strošek operacije) nepredvidena in dodatna dela davek na promet z nepremičninami nakup rabljene opreme

95 | S t r a n

notarski in odvetniški stroški

96 | S t r a n



(85 %)

Slovenska udeležba






(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ




(85 %)

Slovenska udeležba




(85 %)


(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ


97 | S t r a n

13. FINANČNA ANALIZA

V finančni analizi je predstavljen finančni denarni tok investicije ter finančni kazalniki z vidika javno-zasebnega partnerstva, ki prikazujejo oceno koristi projekta in na podlagi katerih se presoja finančna upravičenost investicije. Upoštevani finančni kazalniki so isti kot v primeru javnega naročila.

Vsi finančni izračuni temeljijo na »metodi prirasta«, kar pomeni, da smo pri oceni finančnih in ekonomskih posledic projekta upoštevali le tiste prihodke in odhodke, ki so posledica projekta.

Ekonomska doba projekta znaša 15 let, pri čemer bo investicija izvedena do septembra 2021, v nadaljnih 14 letih in 3 mesecih pa bo koncesionar upravljal s koncesijo. Denarni tok projekta sestoji iz stroška investicije, operativnega denarnega toka ter preostanka vrednosti, kakor so predstavljeni v nadaljevanju, za vsak posamezen objekt.

V spodnji tabeli je prikazana ocena vrednosti celotne investicije, po stalnih cenah februar 2020. Energetska prenova objektov v lasti občine Ig bo izvedena z javno-zasebnim partnerstvom, pri čemer zasebni partner financira 51 % upravičenih in 51 % neupravičenih stroškov energetske obnove, sredstva kohezije predstavljajo 49 % upravičenih stroškov, medtem ko občina Ig financira 0 % upravičenih stroškov ter 49 % neupravičenih stroškov. Stroški energetske obnove vsebujejo povračljiv 22 % DDV v višini 364.089,70 EUR.

Spodnja tabela prikazuje stroške celotnega projekta, razdelane na upravičene in neupravičene stroške, v nadaljevanju pa predstavljamo finančne učinke izvedbe investicije z vidika zasebnega partnerja, z vidika javnega partnerja ter z vidika projekta. Glede na omenjeni vidik, se tudi razlikuje udeležba posameznega partnerja pri financiranju investicije.



(85 %)

Slovenska udeležba






(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ


Tabela 51: Razdelitev stroškov na upravičene in neupravičene v primeru JZP po letih v EUR v tekočih cenah


(85 %)

Slovenska udeležba




(85 %)


(15 %)Občina Ig

Zasebni partner





2021 2022

SKUPAJ


Tabela 52: Razdelitev stroškov energetske obnove brez DDV (JZP) na upravičene in neupravičene v EUR, stalne cene februar 2021

Financer Upravičeni stroški Delež Neupravičeni stroški Delež Skupaj DeležZasebni partner 820.765,04 € 51,00% 23.261,10 € 51,00% 844.026,14 € 51,00%

Občina Ig - - 22.348,90 € 49,00% 22.348,90 € 1,35%Kohezijski sklad (85 %) 670.291,45 € 41,65% - - 670.291,45 € 40,50%

Slovenska udeležba kohezijske politike (15 %)

118.286,73 € 7,35% - - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.609.343,22 € 100,00% 45.610,00 € 100,00% 1.654.953,22 € 100,00%

Tabela 53: Razdelitev stroškov energetske obnove brez DDV (JZP) na upravičene in neupravičene v EUR v tekočih cenah


Občina Ig 0,00 € 0,00% 22.706,48 € 49,00% 22.706,48 € 1,35%Kohezijski sklad (85 %) 681.016,11 € 41,65% - - 681.016,11 € 40,50%


120.179,31 € 7,35% - - 120.179,31 € 7,15%

Skupaj 1.635.092,71 € 100,00% 46.339,76 € 100,00% 1.681.432,47 € 100,00%

100 | S t r a n

13.1. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA ZASEBNEGA PARTNERJA

Pri analizi finančnih učinkov investicije z vidika zasebnega partnerja smo upoštevali 5 % diskontno stopnjo v skladu z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, oktober 2020).

13.1.1. Investicija

Strošek energetske obnove je ocenjen na 1.654.953,22 EUR brez DDV, stalne cene februar 2021. Zasebni partner bo financiral 51 % omenjenega zneska oziroma 844.026,14 EUR, kot je razvidno spodnje tabele. Znesek povračljivega 22 % DDV znaša 364.089,70 EUR.

Tabela 54: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP, stalne cene februar 2021


Občina Ig 22.348,90 € - 22.348,90 € 1,35%Kohezijski sklad (85 %) 670.291,45 € - 670.291,45 € 40,50%


118.286,73 € - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.654.953,22 € - 1.654.953,22 € 100,00%

Tabela 55: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP v tekočih cenahFinancer Neto znesek Nepovračljiv DDV Znesek z DDV Delež

Zasebni partner 857.530,56 € - 857.530,56 € 51,00%Občina Ig 22.706,48 € - 22.706,48 € 1,35%


politike (15 %)120.179,31 € - 120.179,31 € 7,15%

Skupaj 1.681.432,47 € - 1.681.432,47 € 100,00%

Ker je zasebni partner upravičen do odbitka DDV, smo pri analizi finančnih učinkov z vidika zasebnega partnerja upoštevali le znesek investicije brez DDV. Nadalje je v tem poglavju opredeljen operativni denarni tok projekta.

13.1.2. Operativni denarni tok projekta

Operativni denarni tok tvorijo prihodki in odhodki projekta v njegovem operativnem obdobju, ki znaša 14 let in 3 mesece.

PrihodkiV primeru celovite energetske prenove 6 objektov v lasti občine Ig znašajo letni zajamčeni prihranki 43.394 EUR. Udeležba javnega partnerja na prihrankih znaša 1 %, medtem ko znaša udeležba zasebnega partnerja na prihrankih 99 % oziroma 42.960 EUR. Slednji znesek smo v finančni analizi upoštevali kot prihodek zasebnega partnerja in ga poimenovali prihodek iz naslova upravljanja s koncesijo.

OdhodkiMed odhodki zasebnega partnerja smo upoštevali strošek izvajanja koncesije, ki znaša 60 %, v REP-ih ocenjenih stroškov vzdrževanja oziroma 4.680 EUR letno.

13.1.3. Preostanek vrednosti projekta

Preostanek vrednosti projekta v njegovem 15. letu znaša 1.191.566 EUR ob upoštevanju neto vrednosti del energetske obnove ter 2 % letne amortizacijske stopnje.

13.1.4. Prikaz finančnih denarnih tokov in finančnih kazalnikov

V spodnji tabeli so prikazani finančni kazalniki projekta z vidika zasebnega partnerja. Kot je razvidno, ti upravičujejo izvedbo investicije, saj je neto sedanja vrednost projekta pozitivna in znaša 139.322 EUR. Investicijska sredstva se posledično povrnejo v 15 letih.

102 | S t r a n

Tabela 56: Finančni kazalniki zasebnega partnerja

Vrednost139.322 €

6,55%0,17

21,8515 let

Količnik relativne koristnostiDoba vračanja investicijskih sredstev

Finančni kazalnikNeto sedanja vrednost (NSV)

Interna stopnja donosnosti (ISD)Relativna neto sedanja vrednost

V spodnji tabeli so prikazani tudi finančni kazalniki z vidika zasebnega partnerja v primeru 7 % stopnje donosa.

Tabela 57: Finančni kazalniki zasebnega partnerja, 7 % donos

Vrednost-35.110 €

6,55%-0,0420,16

Se ne povrne



Količnik relativne koristnostiDoba vračanja investicijskih sredstev

103 | S t r a n

Tabela 58: Finančni denarni tok projekta z vidika zasebnega partnerja, stalne cene februar 2021Leta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Investicija - -844.026 - - - - - - - - - - - - - - 2. Operativni denarni tokPrihodki - 10.740 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960upravljanje s koncesijo - 10.740 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960Odhodki - -1.170 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680vzdrževanje in zavarovanje - -1.170 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680OPERATIVNI DENARNI TOK - 9.570 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.2803. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - 1.191.566NETO DENARNI TOK - -834.456 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 1.229.847

Diskontirani neto denarni tok - -794.720 34.721 33.068 31.493 29.994 28.565 27.205 25.910 24.676 23.501 22.382 21.316 20.301 19.334 591.577Diskontirane vrednosti koristi - 10.229 38.966 37.111 35.344 33.660 32.058 30.531 29.077 27.693 26.374 25.118 23.922 22.783 21.698 593.828Diskontirane vrednosti stroškov - 1.114 4.245 4.043 3.850 3.667 3.492 3.326 3.168 3.017 2.873 2.736 2.606 2.482 2.364 2.251Doba vračanja naložbe - -794.720 -759.999 -726.931 -695.438 -665.444 -636.879 -609.674 -583.764 -559.088 -535.587 -513.206 -491.890 -471.589 -452.255 139.322

Tabela 59: Finančni denarni tok projekta z vidika zasebnega partnerja pri 7 % donosu, stalne cene februar 2021Leta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Investicija - -844.026 - - - - - - - - - - - - - - 2. Operativni denarni tokPrihodki - 10.740 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960upravljanje s koncesijo - 10.740 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960 42.960Odhodki - -1.170 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680vzdrževanje in zavarovanje - -1.170 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680 -4.680OPERATIVNI DENARNI TOK - 9.570 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.2803. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - 1.191.566NETO DENARNI TOK - -834.456 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 38.280 1.229.847

Diskontirani neto denarni tok - -779.865 33.435 31.248 29.204 27.293 25.508 23.839 22.279 20.822 19.460 18.187 16.997 15.885 14.846 445.753Diskontirane vrednosti koristi - 10.037 37.523 35.068 32.774 30.630 28.626 26.753 25.003 23.368 21.839 20.410 19.075 17.827 16.661 447.449Diskontirane vrednosti stroškov - 1.093 4.088 3.820 3.570 3.337 3.118 2.914 2.724 2.546 2.379 2.223 2.078 1.942 1.815 1.696Doba vračanja naložbe - -779.865 -746.430 -715.182 -685.978 -658.685 -633.177 -609.338 -587.059 -566.237 -546.777 -528.590 -511.593 -495.708 -480.863 -35.110

13.2. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA JAVNEGA PARTNERJA

Pri analizi finančnih učinkov investicije z vidika javnega partnerja smo upoštevali 4 % diskontno stopnjo v skladu z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, oktober 2020).

13.2.1. Investicija

Javni partner bo pri celotni investiciji udeležen z zneskom 22.348,90 EUR, kar predstavlja 1,35 % celotne investicije.



Občina Ig 22.348,90 € - 22.348,90 € 1,35%Kohezijski sklad (85 %) 670.291,45 € - 670.291,45 € 40,50%


118.286,73 € - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.654.953,22 € - 1.654.953,22 € 100,00%

Nadalje je v tem poglavju opredeljen operativni denarni tok projekta.



PrihodkiV primeru celovite energetske prenove 6 objektov v lasti občine Ig, znašajo zajamčeni letni prihranki 43.394 EUR. Slednje smo v finančni analizi upoštevali kot prihodek javnega partnerja.

Odhodki

Letni odhodek javnega partnerja predstavlja strošek upravljanja s koncesijo, ki ga bo zasebni partner zaračunal javnemu partnerju v višini 99 % zajamčenih prihrankov oziroma 42.960 EUR letno.


Preostanek vrednosti projekta je bil upoštevan pri zasebnem partnerju, zato ga nismo upoštevali pri analizi finančnih učinkov z vidika javnega partnerja.

13.2.4. Prikaz finančnih denarnih tokov in finančnih kazalnikov

V spodnji tabeli so prikazani finančni kazalniki projekta z vidika javnega partnerja. Kot je razvidno, je neto sedanja vrednost projekta negativna in znaša -16.873 EUR. Investicijska sredstva se posledično ne povrnejo.

Tabela 61: Finančni kazalci javnega partnerja

Vrednost-16.873 €-13,85%

-0,790,96

Se ne povrne

Relativna neto sedanja vrednostKoličnik relativne koristnosti

Doba vračanja investicijskih sredstev


Interna stopnja donosnosti (ISD)

Negativna finančna neto sedanja vrednost je značilna za javne infrastrukturne projekte, saj ti praviloma ne ustvarjajo denarnega toka in dobička, ampak so zgrajeni zaradi občanov. Tako je potrebno pri upravičenosti naložbe upoštevati tudi širše družbeno ekonomske koristi, ki jih bo za občino Ig imel predmetni projekt. Cilji projekta so sledeči:

- izboljšati energetsko učinkovitost stavb in tako zmanjšati porabo energije in stroške, kar pomeni:

o znižanje transmisijskih izgub skozi zunanje stene objektov (kjer so predvideni ukrepi izolacije zunanjih sten),

o znižanje transmisijskih izgub skozi stavbno pohištvo objektov (kjer so predvideni ukrepi zamenjave zunanjega stavbnega pohištva),

o z namestitvijo termostatskih ventilov na radiatorje bodo optimizirani sistemi ogrevanja v objektih,

- nuditi ustrezne in boljše delovne in bivalne pogoje uporabnikom objektov;

106 | S t r a n

- zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, ki se sprošča pri rabi energije in tako zmanjšati negativne vplive na lokalno okolje in tudi na globalno segrevanje,

- zagotoviti upravljanje in vzdrževanje predmetnih objektov na način, da bo izboljšana energetska učinkovitost;

- znižati stroške energije;- upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije.

107 | S t r a n

Tabela 62: Finančni denarni tok projekta z vidika javnega partnerja, stalne cene februar 2021Leta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Investicija - -22.349 - - - - - - - - - - - - - - 2. Operativni denarni tokPrihodki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394zajamčeni prihranki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394Odhodki - -21.480 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960storitev energetskega upravljanja - -21.480 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960OPERATIVNI DENARNI TOK - 217 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 4343. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - - NETO DENARNI TOK - -22.132 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434

Diskontirani neto denarni tok - -21.281 401 386 371 357 343 330 317 305 293 282 271 261 251 241Diskontirane vrednosti koristi - 20.863 40.120 38.577 37.094 35.667 34.295 32.976 31.708 30.488 29.316 28.188 27.104 26.061 25.059 24.095Diskontirane vrednosti stroškov - 42.143 39.719 38.192 36.723 35.310 33.952 32.646 31.391 30.183 29.022 27.906 26.833 25.801 24.808 23.854Doba vračanja naložbe - -21.281 -20.879 -20.494 -20.123 -19.766 -19.423 -19.093 -18.776 -18.471 -18.178 -17.896 -17.625 -17.365 -17.114 -16.873

13.3. FINANČNI UČINKI Z VIDIKA PROJEKTA

Finančna analiza učinkov investicije z vidika celotnega projekta je pomembna zaradi izračuna finančne vrzeli in ugotovitve, v kakšni meri je projekt upravičen do sredstev kohezije. Za potrebe izračuna finančne vrzeli smo upoštevali konsolidirane podatke na ravni projekta. Ravno tako v tem delu prikazujemo finančno vzdržnost projekta. Pri analizi finančnih učinkov investicije z vidika projekta smo upoštevali 4 % finančno diskontno stopnjo v skladu z Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects – Economical appraisal tool for Cohesion Policy 2014 - 2020 ter z upoštevanjem 15-letnega referenčnega obdobja.

13.3.1. Investicija

Kot je razvidno iz tabele upravičenih in neupravičenih stroškov na začetku tega poglavja, je celotni strošek investicije ocenjen na 1.654.953,22 EUR.



Občina Ig - - 22.348,90 € 49,00% 22.348,90 € 1,35%Kohezijski sklad (85 %) 670.291,45 € 41,65% - - 670.291,45 € 40,50%


118.286,73 € 7,35% - - 118.286,73 € 7,15%

Skupaj 1.609.343,22 € 100,00% 45.610,00 € 100,00% 1.654.953,22 € 100,00%

Tabela 64: Prikaz financiranja energetske obnove v JZP v tekočih cenahFinancer Upravičeni stroški Delež Neupravičeni stroški Delež Skupaj Delež

Zasebni partner 833.897,28 € 51,00% 23.633,28 € 51,00% 857.530,56 € 51,00%Občina Ig 0,00 € 0,00% 22.706,48 € 49,00% 22.706,48 € 1,35%

Kohezijski sklad (85 %) 681.016,11 € 41,65% - - 681.016,11 € 40,50%Slovenska udeležba kohezijske

politike (15 %)120.179,31 € 7,35% - - 120.179,31 € 7,15%

Skupaj 1.635.092,71 € 100,00% 46.339,76 € 100,00% 1.681.432,47 € 100,00%

Nadalje je v tem poglavju opredeljen operativni denarni tok projekta.



PrihodkiV primeru energetske prenove 6 objektov v lasti občine Ig znašajo zajamčeni letni prihranki 43.394 EUR in smo jih v finančni analizi upoštevali kot prihodek projekta.

OdhodkiLetni odhodek projekta predstavlja strošek upravljanja s koncesijo v višini 99 % zajamčenih prihrankov oziroma 42.960 EUR.


V finančni analizi z vidika projekta za potrebe izračuna finančne vrzeli nismo upoštevali preostanek vrednosti projekta, skladno z Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects – Economical appraisal tool for Cohesion Policy 2014 - 2020, saj se ne predvideva odprodaja nepremičnine po poteku 15-letnega koncesijskega obdobja.

13.3.4. Prikaz finančnih kazalnikov, finančne vrzeli ter finančne vzdržnosti

V spodnji tabeli so prikazani finančni kazalniki projekta z vidika celotnega projekta. Kot je razvidno, je neto sedanja vrednost projekta negativna in znaša -814.588 EUR. Finančna vrzel je 100,00 %. Ob upoštevanju 49 % sofinanciranja upravičenih stroškov s strani sredstev kohezije, znaša finančna vzdržnost projekta 25.169 EUR.

Tabela 65: Finančni kazalniki projekta

Vrednost-814.588 €

n/a-0,940,36

Se ne povrne

Relativna neto sedanja vrednostKoličnik relativne koristnosti

Doba vračanja investicijskih sredstev


Interna stopnja donosnosti (ISD)

110 | S t r a n

V zvezi z izračunom finančne vrzeli je treba poudariti, da prihranke projekta zaradi manj porabljene energije, ki je posledica celovite energetske prenove objekta, nismo šteli med prihodke projekta. Potrebno je namreč upoštevati Uredbo EU 2018/1046 (OMNIBUS), ki v 272. členu izrecno pravi, da se prihranki, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost, ne obravnavajo kot neto prihodek. Posledično to pomeni, da je finančna vrzel dejansko 100 %.

111 | S t r a n

Tabela 66: Finančni denarni tok projekta z vidika projekta, stalne cene februar 2021Leta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Investicija - -866.375 - - - - - - - - - - - - - - 2. Operativni denarni tok - Prihodki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394zajamčeni prihranki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394Odhodki - -20.829 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658storitev energetskega upravljanja - -20.829 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658OPERATIVNI DENARNI TOK - 868 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.7363. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - - NETO DENARNI TOK - -865.507 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736

Diskontirani neto denarni tok - -832.218 1.605 1.543 1.484 1.427 1.372 1.319 1.268 1.220 1.173 1.128 1.084 1.042 1.002 964Diskontirane vrednosti koristi - 20.863 40.120 38.577 37.094 35.667 34.295 32.976 31.708 30.488 29.316 28.188 27.104 26.061 25.059 24.095Diskontirane vrednosti stroškov - 853.081 38.516 37.034 35.610 34.240 32.923 31.657 30.439 29.269 28.143 27.061 26.020 25.019 24.057 23.131Doba vračanja naložbe - -832.218 -830.614 -829.071 -827.587 -826.160 -824.788 -823.469 -822.201 -820.981 -819.809 -818.681 -817.597 -816.555 -815.552 -814.588

Tabela 67: Finančni denarni tok finančne vzdržnosti projekta, stalne cene februar 2021Leta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Finančna sredstva - 1.654.953 - - - - - - - - - - - - - - Javni partner - 22.349 - - - - - - - - - - - - - - Zasebni partner - 844.026 - - - - - - - - - - - - - - Sredstva kohezije - 788.578 - - - - - - - - - - - - - - 2. Investicija - -1.654.953 - - - - - - - - - - - - - - investicija - -1.654.953 - - - - - - - - - - - - - - 3. Operativni denarni tokPrihodki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394zajamčeni prihranki - 21.697 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394Odhodki - -20.829 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658strošek energetskega upravljanja - -20.829 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658 -41.658OPERATIVNI DENARNI TOK - 868 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.7364. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - - NETO DENARNI TOK - 868 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736 1.736

Finančna vzdržnost 25.168,64 €

14. EKONOMSKA ANALIZA

V ekonomski analizi je predstavljen ekonomski denarni tok investicije ter ekonomski kazalci, ki poleg finančnih učinkov vključujejo tudi oceno ekonomskih koristi in stroškov projekta. Na njihovi podlagi se presoja ekonomska upravičenost investicije. Tako je poleg pričakovanih prihodkov in odhodkov iz finančne analize potrebno oceniti tudi ekonomske koristi, ki jih bo družba imela z izvedbo obravnavane investicije. Te koristi so težje oprijemljive in zato tudi težje ocenljive. Tudi te koristi je potrebno oceniti v denarni obliki, kadar je to mogoče, da se lahko oceni družbeno-ekonomska korist naložbe. Če naložba nima pozitivnih ekonomskih rezultatov, je naložba z družbenega vidika neupravičena.

Vsi ekonomski izračuni temeljijo na »metodi prirasta«, kar pomeni, da smo pri oceni ekonomskih posledic projekta upoštevali le tiste družbene koristi, ki so posledica projekta.

Za preračun bodočih denarnih tokov na sedanjo vrednost smo uporabili 5 % ekonomsko diskontno stopnjo.

Za izvedbo ekonomske analize smo finančno ovrednotili sledeče posredne učinke investicije:

davki in prispevki, vključeni v ceno investicije povečanje BDP zaradi multiplikativnega učinka investicije zmanjšanje emisij CO2

Pri izračunu ekonomskih kazalcev smo uporabili 5 % ekonomsko diskontno stopnjo.

14.1. DAVKI IN PRISPEVKI, VKLJUČENI V CENO INVESTICIJE

Za preračun investicijskih izdatkov ter stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja v javno-zasebnem partnerstvu smo uporabili konverzijski faktor 0,86. Stroški energetske obnove ne vsebujejo 22 % DDV. Nadalje ocenjujemo, da struktura investicije vključuje 65 % materiala in 35 % delovne sile. V stroških delovne sile je 40 % davkov in prispevkov. Neto delež materiala znaša 1 * 0,65 =

113 | S t r a n

0,65, medtem ko neto delež delovne sile znaša 1 * 0,35 * (1 - 0,40) = 0,21. Konverzijski faktor tako znaša 0,65 + 0,21 = 0,86. Delež davkov in prispevkov v celoti je 0,14.

14.2. POVEČANJE BDP ZARADI MULTIPLIKATIVNEGA UČINKA INVESTICIJE

V skladu z ekonomsko teorijo in prakso, vsaka investicija poveča potrošnjo in posledično bruto družbeni proizvod (BDP) družbe. Pri tem pa se je pomembno zavedati, da investicija poveča BDP družbe za več, kot pa sama znaša. Ta učinek imenujemo multiplikacijski učinek investicije in je različen od panoge do panoge. V gradbeništvu znaša multplikacijski učinek od 2,2 – 2,568 in ima kot tak izjemno pomemben vpliv na ostale dejavnosti. Z drugimi besedami, povečanje investicije v gradbeništvu za 1 enoto, bo povečalo BDP družbe za 2,2 – 2,5 enote. Za potrebe ekonomske analize smo upoštevali investicijski multiplikator v višini 2,2, od tako dobljenega povečanja BDP, pa smo odšteli predmetno investicijo v energetsko obnovo. Tako smo dobili neto multiplikativni učinek, ki ga bo posamezna investicija v energetsko obnovo povzročila, ter ga razdelili na 4 leta.

14.3. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2

Energetska obnova stavb bo imela za posledico nižjo porabo energije in posledično zmanjšanje emisij CO2. Prihranke zaradi manjšega onesnaževanja s CO2 je možno izračunati s pomočjo vrednosti emisijskih kuponov, s katerimi se trguje na CarbonTradeExchange. V skladu s Sklepom o povprečni ceni emisijskih kuponov v letu 2019, ki ga je izdalo Ministrstvo RS za okolje in prostor69, in je zadnji uradno objavljeni dokument glede cene emisijskih kuponov, je povprečna vrednost emisijskega kupona v letu 2019 za 1 tono CO2 znašala 24,60 EUR. To ceno smo tudi upoštevali pri izračunavanju ekonomskih koristi zaradi manjšega onesnaževanja.14.4. EKONOMSKE KORISTI, KI JIH NI BILO MOŽNO OVREDNOTITI

Predmetna investicija bo imela tudi določene ekonomske koristi, ki jih ni bilo moč ovrednotiti. Ekonomske koristi ter cilji, ki jih bo prinesel projekt in jih ni možno

68 Gospodarska zbornica Slovenije, Neugodna slika gradbeništva v Sloveniji – slovensko gradbeništvo je pred izjemno zahtevnimi izzivi, 24.11.201069 Sklep o povprečni ceni emisijskih kuponov v letu 2019, Ministrstvo RS za okolje in prostor, januar 2020.

114 | S t r a n

ovrednotiti, so podrobneje opisani v 4. poglavju in jih tukaj le povzemamo:

- statična ojačitev objektov in izboljšanje njihove varnosti- boljši delovni in bivalni pogoji uporabnikov objektov- višanje kakovosti življenja občanov in občank- ohranjanje kulturne dediščine pri objektih pod spomeniškim varstvom- izboljšanje podobe občine Ig in pozitiven vpliv na turizem- povečanje deleža obnovljivih virov energije in spoštovanje evropskih

predpisov o učinkoviti rabi energije

14.5. EKONOMSKE KORISTI NA RAVNI PROJEKTA

Pri 6 objektih v lasti občine Ig smo letno ekonomsko korist ocenili na 501.858 EUR in sicer:

znesek investicije v energetsko obnovo je ocenjen na 1.654.953,22 EUR, kar pomeni, da znaša neto povečanje BDP družbe 1.985.944 EUR za celotno obdobje trajanja projekta oziroma 496.486 EUR letno, v prvih 4 letih projekta

energetska obnova objekta bo povzročila letno zmanjšanje emisij CO2 v višini 218.365 kg. Pri uradni ceni kupona 24,60 EUR za tono to pomeni, da znaša letni prihranek iz naslova zmanjšanja emisij CO2 5.372 EUR

V spodnji tabeli so prikazani ekonomski kazalniki projekta. Kot je razvidno, je z upoštevanjem širših družbenih koristi investicija upravičljiva, saj je NSV projekta pozitivna in znaša 1.735.449 EUR, količnik relativne koristnosti znaša 5,00. Sredstva investicije se povrnejo v 1 letu. Investicija je upravičena iz naslova širših družbeno ekonomskih koristi, ki jih prinaša družbi.

Tabela 68: Ekonomski kazalniki projekta

115 | S t r a n

Vrednost1.735.449 €

n/a94,815,00

1 letoDoba vračanja investicijskih sredstev

Ekonomski kazalnikNeto sedanja vrednost (NSV)


Količnik relativne koristnosti

116 | S t r a n

Tabela 69: Ekonomski denarni tok projekta v javno-zasebnem partnerstvu z vidika občine IgLeta projekta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15Koledarska leta 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 20361. Investicija - -19.220 - - - - - - - - - - - - - - 2. Operativni denarni tokPrihodki - 136.313 545.252 545.252 545.252 421.130 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766 48.766doseženi prihranki energije - 10.849 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394 43.394povečanje BDP zaradi multiplikacijskega učinka - 124.121 496.486 496.486 496.486 372.364 - - - - - - - - - - zmanjšanje emisij CO2 - 1.343 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372 5.372Odhodki - -10.740 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960energetsko upravljanje koncesionarja - -10.740 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960 -42.960OPERATIVNI DENARNI TOK - 125.573 502.292 502.292 502.292 378.170 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.8063. Preostanek vrednosti - - - - - - - - - - - - - - - - NETO DENARNI TOK - 106.353 502.292 502.292 502.292 378.170 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806 5.806

Diskontirani neto denarni tok - 101.288 455.593 433.898 413.237 296.306 4.332 4.126 3.930 3.742 3.564 3.394 3.233 3.079 2.932 2.793Diskontirane vrednosti koristi - 129.822 494.560 471.009 448.580 329.967 36.390 34.657 33.007 31.435 29.938 28.512 27.155 25.862 24.630 23.457Diskontirane vrednosti stroškov - 28.533 38.966 37.111 35.344 33.660 32.058 30.531 29.077 27.693 26.374 25.118 23.922 22.783 21.698 20.665Doba vračanja naložbe - 101.288 556.882 990.780 1.404.017 1.700.323 1.704.655 1.708.781 1.712.711 1.716.453 1.720.018 1.723.412 1.726.645 1.729.724 1.732.656 1.735.449

15. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJ

15.1. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta in jih je treba izbirati za vsak primer posebej.

V analizi občutljivosti so upoštevane naslednje variante:- povečanja investicijskih stroškov za 5 % in 10 %- zmanjšanje prihranka električne energije, toplotne energije ter stroškov

vzdrževanja za 5 % in 10 %- zmanjšanje družbenih koristi iz naslova zmanjšanja izpustov CO2 za 5 % in

10 %

Rezultati izračuna so prikazani v spodnji tabeli. Iz njih je razvidno, da je neto sedanja vrednost projekta v vseh primerih pozitivna, tudi ko so stroški višji za 10 % in družbene koristi nižje za 10 %.

Tabela 70: Analiza občutljivosti za ekonomski denarni tok projekta

Stroški Koristi NPV IRR RNSV KRK Doba vračanja1,00 1,00 1.735.449 € n/a 94,81 5,00 1 leto1,05 1,00 1.819.415 € n/a 94,66 5,19 1 leto1,10 1,00 1.903.382 € n/a 94,53 5,37 1 leto1,00 0,95 1.732.643 € n/a 94,66 5,20 1 leto1,05 0,95 1.816.610 € n/a 94,52 5,39 1 leto1,10 0,95 1.900.576 € n/a 94,39 5,58 1 leto1,00 0,90 1.729.837 € n/a 94,50 5,41 1 leto1,05 0,90 1.813.804 € n/a 94,37 5,62 1 leto1,10 0,90 1.897.771 € n/a 94,25 5,82 1 leto

15.2. ANALIZA TVEGANJ

Analiza tveganj je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih učinkov. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbeno-kulturna in druga tveganja).

Glavna tveganja pri predmetni investiciji so tehnične in stroškovne narave, pri čemer gre zlasti za nepredvidene dogodke med gradnjo, ki bi lahko zakasnili ali podražili projekt. Tudi ta tveganja niso zanemarljiva, saj gre za tehnično zahtevnejši projekt. V spodnji tabeli je prikazana ocena tveganj investicije.

Tabela 71: Ocena tveganja

Kriterij Ocena tveganjaTehnični nizkoStroški nizkoPrihodki nizkoVplivi na okolje nizkoEkonomski nizko

Izvedba projekta za občino Ig je nizko tvegana, saj izvedba projekta v javno-zasebnem partnerstvu pomeni, da tveganje energetske obnove nase prevzame zasebni partner. Na pravočasen zaključek investicije in izvedbo skladno s časovnim planom bodo imele pomemben vpliv vremenske razmere.1.

119 | S t r a n

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Občina ima v skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi dolžnost zadovoljevati potrebe svojih prebivalcev z opravljanjem raznih nalog, med katere spada tudi skrb za varstvo okolja. Predmetna investicija pomeni izpolnjevanje nalog občine, saj se bodo z energetsko sanacijo objektov in s posledično zmanjšano rabo energije in izboljšanjem učinkovite rabe energije pomembno zmanjšale emisije okolju škodljivih snovi. Na podlagi vsebine tega dokumenta lahko zaključimo, da bi bil obravnavani projekt izvedljiv. Realizacija predmetne investicije na eni strani omogoča ustrezno zavarovanje javnega interesa ter izpolnitev ciljev investitorja.

Upoštevajoč finančno analizo, izvedba investicije ni upravičena, saj je neto sedanja vrednost projekta negativna. Ne glede na to, da finančni kazalniki ne kažejo upravičenosti izvedbe projekta, pa je potrebno pri upravičenosti naložbe upoštevati tudi širše družbeno ekonomske koristi. Ekonomske koristi ter cilji, ki jih bo prinesel projekt in jih ni možno ovrednotiti, so sledeči:

- davki in prispevki, vključeni v investiciji;- multiplikacijski učinek investicije na BDP družbe;- zvišanje vrednosti nepremičnine;- znižanje emisij CO2 in tako zmanjšanje negativnih vplivov na lokalno okolje

in tudi na globalno segrevanje;- izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe in zmanjšanje porabe energije

in stroškov;- izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev uporabnikov objekta;- zagotovitev upravljanja in vzdrževanja predmetnega objekta na način, da

bo izboljšana energetska učinkovitost;- statična ojačitev objekta in izboljšanje njegove varnosti;- boljši delovni in bivalni pogoji uporabnikov objekta:- višanje kakovosti življenja občanov in občank;- izboljšanje podobe občine Ig in pozitiven vpliv na turizem;- povečanje deleža obnovljivih virov energije in spoštovanje evropskih

predpisov o učinkoviti rabi energije.

120 | S t r a n

Upoštevajoč širše družbene koristi, je investicija upravičljiva, saj je NSV projekta pri objektu pozitivna, sredstva investicije pa se posledično povrnejo.

Tabela 72: Finančni in ekonomski kazalniki projekta z vidika javnega partnerja za JZP

Upoštevajoč širše družbene koristi, je investicija upravičljiva, saj je neto sedanja vrednost projekta pozitivna, sredstva investicije pa se posledično povrnejo. Izvedba projekta je za občino Ig nizko tvegana, saj bo tveganje energetske obnove nase prevzel zasebni partner. Na podlagi vsebine tega dokumenta lahko zaključimo, da je projekt »Energetska sanacija javnih stavb v lasti občine Ig« primeren za izvedbo v obliki javno-zasebnega partnerstva.

121 | S t r a n

Documents

· Web viewOprema za toplotno ogrevanje je redno vzdrževana in servisirana, posledično pa je oskrba z energentom ELKO nemotena. Elektro oprema je dobro vzdrževana, zanesljivost