Datum: 13.7.2015 Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 2013-15

Šola ŠOLSKI CENTER NOVA GORICASREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA

Avtor 1 ARČON Majda slovenščina 50%Priimek in ime Predmet Delež avtorstva (%)

Avtor 2 POLANC Andreja angleščina 50%Priimek in ime Predmet Delež avtorstva (%)

Priloga 31 Opis priloge

Vrsta Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbeDatum nastanka(d/m/l ali vsaj šolsko leto)

2014/15

Ciljna skupina(komu je gradivo namenjeno oz. kdo ga je uporabil)

Aktiv slavistov in aktiv tujih jezikov na šoli in v Šolskem centru Nova Gorica, učitelji slovenščine in tujega jezika na drugih šolah v Sloveniji, dijaki

Datum/-i uporabe(d/m/l ali vsaj šolsko leto)

2014/15

Za vrsto priloge upoštevaje opredelitve iz spodnje preglednice:

Št. Razvojno-raziskovalno delo: KATEGORIJE AKTIVNOSTI Vrste izdelkov: Priloge

1. Vodenje šolskega projektnega tima (VPT)- Načrt dela ŠPT - Umestitev TU v ŠIK - Načrt in evalvacija internih usposabljanj - Poročilo o poteku in rezultatih projekta - Študija primera

2. Koordinacija pouka tujega jezika (KTJ)

3. Izvajanje timskega pouka s tujim učiteljem - Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbe- Didaktizirano učno gradivo z refleksijo o uporabi- Navodila in priporočila za učitelje

4. Izvajanje timskega pouka (slovenski učitelji - razvijanje strokovne pismenosti v TJ)

5. Izvajanje timskega pouka (slovenski učitelji - medjezikovne povezave)

6. Organizacija modeliranj timskega pouka - Program usposabljanja z modeliranjem timskega pouka s poročilom o izvedbi

7. Izvajanje modeliranj timskega pouka- Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbe- Didaktizirano učno gradivo z refleksijo o uporabi- Delavnice za udeležence

2 Poročilo o uporabi: Refleksija oziroma evalvacija* *Ne velja za naslednje priloge: Načrt dela ŠPT, Poročilo o poteku in rezultatih projekta in študijo primera.

Presoja avtorja/avtorjev (vsakega posebej, če poučujeta različne predmete oz. se razhajata v mnenjih) o uspešnosti, učinkovitosti in prenosljivosti novosti oz. razvojne rešitve (skupaj 500-750 besed)

Refleksija avtorja 1Refleksija avtorja 2

To je priprava na drugo uro od treh, ki so bile namenjene obravnavi tragedije Romeo in Julija. V prvi uri smo preverjali domače branje in predstavili tragedijo, v drugi, katere priprava je priložena, smo obravnavali odlomke iz tragedije in filma, tretja pa je bila namenjena pripravi na šolsko interpretacijo odlomka iz tragedije.Po najinem mnenju in mnenju dijakov je bila ura dobro izvedena. Dijake

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013,

razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

sva pritegnili z ogledom filma Romeo in Julija v angleščini, razumevanje angleškega besedila pa izboljšali z naknadnim branjem odlomka istega prizora v slovenščini. Ker sva dialog z učenci že prej skrbno načrtovali, so prehodi pri timskem poučevanju (SLO – ANG in obratno) potekali gladko, kar je za timsko poučevanje in učinkovitost takega pouka zelo pomembno. V glavnem sva se držali skupne priprave, morali pa sva zelo pohiteti z razpravo po ogledu filma, sicer bi nama zmanjkal čas za končno sintezo.Medjezikovna povezava z uporabo filma je za dijake zelo zanimiva, zahteva pa precej priprave. Iz množice filmov na temo Romea in Julije sva se morali odločiti za enega, in sicer sva izbrali film Baza Luhrmana, v katerem sta glavni vlogi odigrala Leonardo Di Caprio in Claire Danes. Precej težav nama je povzročala tudi tehnika, saj sva morali preveriti, ali dela projektor, ali so na računalniku naloženi vsi programi, ki omogočajo predvajanje filma. Težave sva imeli tudi z zvočniki, saj je bila slišnost besedila slabša, kot bi si želeli, to pa je pri poslušanje tujejezičnega filma za dijake lahko zelo moteče. Splet ponuja ogromno gradiva, od katerega sva ga precej pregledali, odločili pa sva se le za tisto, ki je bilo po najinem mnenju najprimernejše za starost, zrelost in predznanje najinih dijakov. Zelo natančno sva se dogovorili, o čem bo katera spraševala dijake. Pri tem nama je bilo merilo, da v angleščini predvsem povzemajo dogajanje, opisujejo osebe in njihovo razpoloženje, v slovenščini pa razlagajo in vrednotijo situacije ter utemeljujejo svoja stališča, s čimer dokazujejo višje taksonomske stopnje znanja.Film ni imel slovenskih podnapisov, zato je bilo za šibkejše dijake razumevanje besedila trd oreh, vendar so jih pri filmu pritegnili drugi elementi (slika, glasba, mimika obraza, gibi telesa in drugi elementi filmskega jezika). Večina dijakov je film že poznala, a so si vseeno oba odlomka z zanimanjem ogledali. Dodatno težavo je dijakom povzročalo dejstvo, da film kljub posodobitvi ohranja Shakespearovo verzno obliko, kar je za šibkejše dijake zahtevno tudi v slovenskem besedilu. Odločitev, da film ni imel slovenskih podnapisov, pa je ustrezala boljšim dijakom, ki so se tako povsem posvetili izvornemu jeziku Shakespearove tragedije. Večina dijakov ni imela težav s spremljanjem filma in so smisel razumeli ter tudi sodelovali v pogovoru o filmu v angleščini in kasneje v slovenščini. Dobro so se znašli tudi pri oblikovanju sinteze. Največ problemov z razumevanjem so imeli tisti dijaki, ki niso prebrali tragedije za domače branje, saj je bila ura zastavljena tako, kot da so dijaki poznali celotno besedilo iz tudi iz domačega branja, ne le obravnave snovi iz prejšnje ure.Tako za učitelja maternega jezika kot za učitelja tujega jezika predstavlja timsko poučevanje z medjezikovno povezavo velik izziv ter hkrati nadgradnjo svojega znanja, dijakom pa pomaga lažje razumeti in bolje povezovati učne vsebine. Poleg tega pri takih urah ne usvajajo le novih vsebin in bogatijo svoje splošno znanje temveč tudi nadgrajujejo splošno besedišče v angleškem jeziku z osnovnimi strokovnimi izrazi na področju književnosti. Dijaki so si zaradi obravnave snovi v obeh jezikih snov bolje zapomnili, ker so jo slišali dvakrat. Zelo pomembno se nama zdi tudi to, da dijake čim bolj vzpodbujava in dava vsem možnost, da izrazijo svoje mnenje in sodelujejo po svojih najboljših močeh; dijaki se lahko izkažejo tako v maternem jeziku kot tudi v angleščini. Spoznali sva, da medjezikovna povezava kot oblika timskega pouka ni

2

bila nadgradnja pouka le za dijake, ampak tudi za naju, saj sva se druga od druge zelo veliko naučili, v razredu pa s svojimi različnimi kompetencami in drugačnimi učnimi potezami dopolnjevali. Ena sama gotovo ne bi mogla obdelati toliko snovi in tako poglobljeno, saj se ne more istočasno ukvarjati s tehniko, disciplino in podajanjem snovi, obe pa se lahko dopolnjujeta. Taka ura je za dijake zelo intenzivna in od njih zahteva veliko zbranosti, zato najbrž ne bi zmogli biti pri vseh urah v enem dnevu tako aktivni. Zato je potrebno poiskati načine, da se sprostijo in taka sprostitev je prav gledanje filma.

Odzivi in menja drugih (tj. ciljne publike: učencev/dijakov, učiteljev, ravnatelja, udeležencev …)

Dijaki so bili navdušeni nad kombinacijo ogleda filma in branja dramskega besedila Z zanimanjem so opazovali razlike med literarnim besedilom in njegovo poustvaritvijo, še raje pa so debatirali o problemih v besedilu.

3

Datum predložitve: 13.07.2015

Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 3

Udeleženec projekta (ime in priimek, predmet; tel/GSM, e-naslov)

MAJDA ARČON, slovenščina, 040-353164, majda.arcon@gmail.com

Šola ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA, Srednja ekonomska in trgovska šola, Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica

RAZVOJNA NALOGA

PRIPRAVA NA POUK Z REFLEKSIJO OZ. EVALVACIJO IZVEDBE

3 PRIPRAVA NA INTERAKTIVNO TIMSKO UČNO oz. URO Priprava na pouk z refleksijo/evalvacijo izvedbe

Nosilec ITP(predmet in učitelj)

SLOVENŠČINA, Majda Arčon, nosilni predmet ANGLEŠČINA, Andreja Polanc, močno poudarjena vloga predmeta

Potek priprave ITP(opis sodelovanja v fazi priprave)

Učitelj slovenščine izbere vsebino, cilje, rezultate za posamezen vsebinski sklop; skupaj z učiteljem tujega jezika ga razdelita na posamezne učne enote (8-10 ur)

Učitelj slovenščine poišče in pripravi ustrezna gradiva za izbrane cilje (izbere ustrezen prevod Romea in Julije), učitelja skupaj izbereta ustrezen film Romeo in Julija

Izdelava grobega poteka, zaporedja vsebin ure ter vstopov učiteljev Ponovni pregled zaporedja vsebin – sledi individualno delo doma - razdelitev dela – razčlemba materialov,

priprava nalog. Izdelava PP predstavitve Ponovno srečanje učiteljev – izmenjava mnenj, usklajevanje idej, popravek zaporedja, dogovor, kdo bo kaj

vprašal dijake. Ponovni pregled vstopov učiteljev in vsebin, da si logično sledijo, brez ostrih prehodov zato, da dijaki čim

lažje povezujejo in sledijo pouku

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kompleksnejša znanja v slovenščini, produktivna raven v tujem jeziku

2 OPIS INTERAKTIVNE TIMSKE UČNE URE

1. del: Osnovni podatki

Šola ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA, SREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA, Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica

Predmet/-a SLOVENŠČINA ANGLEŠČINAUčitelj/-a Majda Arčon Andreja PolancOddelek 2.a ekonomski tehnikDatum 09.10. 2014, od 13.30 do 14.15Kraj/Prostor Srednja ekonomska in trgovska šola, prostor: učilnica 124

2. del: Didaktična priprava in potek učne ure

2.1 Didaktična priprava

Učna enota Shakespeare: Romeo in Julija Učni sklop Renesansa

Učni cilji Dijaki: Berejo odlomke iz tragedije in gledajo film Romeo in Julija razvijajo sposobnost doživljanja in razumevanja renesančnih idej razvijejo sposobnost opazovanja in doživljanja umetnostnega besedila in njegove poustvaritve razvijejo sporazumevalno zmožnost, ki se kaže v izražanju lastnega mnenja in doživljanja razširijo medkulturno zmožnost s spoznavanjem umetnosti angleške kulture in jezika s primerjavo tragedije in njene filmske poustvaritve ter natančnim opazovanjem razvijajo estetsko zmožnost poznajo in znajo uporabljati izbrano temeljno predmetno specifično besedišče v tujem jeziku nadgrajujejo svoje splošno znanje iz angleščine s strokovno terminologijo iz literarne teorije

Pričakovani učni rezultati (PUR) Dijaki bodo spoznali in razumeli Shakespearov sonet ter v učnem procesu samem in ob/po koncu učne ure (dokazali, da so)

zmožni: razumeti filmski prizor v angleščini

5

primerjati dramsko besedilo z njegovo filmsko poustvaritvijo izraziti svoje doživljanje in opažanja ob dramskega besedila v slovenščini uporabljati osnovno literarno terminologijo v obeh jezikih (ANG, SLO) ustno in pisno interpretirati Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, kar bodo dokazali v razgovoru in pisni

interpretaciji neobravnavanega odlomka iz tragedije

Pristopi k poučevanju: Strategije, oblike, metode

Frontalna, Razlaga, pogovor, metoda diskusije, uporaba avdio-vizualnih in drugih gradiv

Vrste/Tipi (I)TP ITP A: Dvogovorna, soodvisna, dopolnjevalnaPristopi k učenju: Strategije, oblike, metode

Individualno delo, skupinsko delo

Učna gradiva in orodja:Za učence/dijake Delovni listi

Tabla, računalnik, LCD projektorZa učitelja (Viri) PP predstavitev, računalnik, LCD projektor; spletna stran,

Učbenik za slovenščino – književnost v 2. letniku srednjih strokovnih šol, film Baza Luhrmana Romeo in Julija

2.2 Potek učne ure

ČasTrajanje

DEJAVNOSTI UČITELJEV DEJAVNOSTI UČENCEV/DIJAKOVUčitelj 1 (učitelj SLO)

Majda ArčonUčitelj 2 (učitelj TJ)

Andreja Polanc Operativne/Izvedbene in kognitivne/miselne

1' Vpiše v dnevnik uro, preveri prisotnost. Pripravi računalnik, pozdravi. Pripravijo pripomočke.

5' Ob podpori PP-predstavitve ponovi snov prejšnje ure (tragedija Romeo in Julija) Spodbuja dijake z vprašanji.

Upravlja z računalnikom. Pri dijakih preverja poznavanje angleške terminologije.

S pomočjo slikovnega gradiva na zdrsnicah odgovarjajo, poslušajo, dopolnjujejo drug drugega v slovenščini, ponovijo temeljne slovenske in angleške literarnozgodovinske termine.

10' Pripravi dijake na ogled prvega odlomka iz filma – balkonski prizor.

Upravlja z računalnikom. Gledajo film.

2' Sledi pogovoru, vstopa v pogovor s slovenskimi vprašanji.

Vodi pogovor v angleščini. Vpraša: Kaj se je zgodilo pred tem prizorom? Kdo nastopa v prizoru? O

Dijaki odgovarjajo, poslušajo drug drugega, razmišljajo.

6

čem se pogovarjata? Kaj se dogovorita?

2' Določi dva dijaka za branje odlomka. Razdeli delovne liste. Dva dijaka bereta odlomek, drugi poslušajo, razmišljajo, doživljajo.

3' Vodi razgovor o prvem odlomku. Vpraša: Kakšna je ljubezen med Romeom in Julijo, v katerih verzih to opazijo, katere značajske poteze obeh likov so opazili, katere od teh so lahko pogubne. Dijake spodbuja k vrednotenju in aktualizaciji prizora.

Upravlja z računalnikom. Občasno poseže v razgovor z angleškimi vprašanji.

Sodelujejo v razgovoru, si zapisujejo ugotovitve.

2' Določi dva dijaka za branje drugega odlomka – pogovor med patrom Lorenzom in Romeom po izgonu iz Verone.

Pripravi računalnik za ogled drugega odlomka iz filma.

Dva dijaka bereta odlomek, drugi poslušajo, razmišljajo, doživljajo.

4' Gleda film. Gleda film in upravlja z računalnikom Gledajo isti prizor v filmu.5'

V slovenščini vodi pogovor o prizoru. Vpraša: V čem se razlikujeta Romeo in Lorenzo? V katerem verzu se napoveduje Romeova smrt?

V angleščini vodi pogovor o prizoru. Vpraša: O čem razmišlja Romeo? Kako gleda Lorenzo na njegove težave? Kaj mu svetuje?

Sodelujejo v pogovoru, na slovenska vprašanja odgovarjajo v slovenščini, na angleška v angleščini.

5' Da navodila za reševanje učnih listov. Spodbuja dijake, pomaga pri reševanju učnih listov.

Dijake razdeli na 6 skupin po 4 dijake.Spodbuja dijake, pomaga pri reševanju učnih listov

Po tri skupine dijakov ločeno rešujejo dva različna učna lista.

5' Posluša poročilo, dopolnjuje v slovenščini.

Posluša poročilo, dopolnjuje v angleščini. Predstavnik prve skupine z učnim listom 1 poroča o ugotovitvah skupine, dijaki, ki so reševali učni list 1 ga dopolnijo. Nato se to ponovi z dijaki, ki so reševali učni list 2.

1' Da navodila za domačo nalogo na delovnem listu.

Upravlja z računalnikom. Sprašujejo, beležijo.

7

3. del: DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJE

Priporočava, da učitelja, ki nameravata izvajati medjezikovne povezave, že pred začetkom šolskega leta pregledata vsak svoj učni načrt in razmislita, katere vsebine bi bile primerne za te vrste pouk, saj niso vse teme primerne za medjezikovno povezovanje. Učitelja se morata dogovoriti, kaj od dijakov pričakujeta, da bodo zmožni narediti po obravnavani snovi, določiti morata skupne cilje in nato poiskati pot za dosego le-teh. Dijaki najbolje usvojijo snov, kadar jo lahko pripnejo na predznanje, pridobljeno v prejšnjih urah, zato priporočava, naj bodo timsko izvedene ure (medjezikovne povezave) del večjega vsebinskega sklopa(6 do 8 ur). Dobro je, če v obravnavo snovi učitelji vključujejo tudi razvoj posameznih kompetenc, kot npr. učenje učenja, IKT (uporaba krajših filmov, slik, povezava na socialna omrežja …), saj s tem pritegnejo pozornost dijakov in povečajo učinkovitost učenja. Vendar prav pri uporabi IKT je potrebno paziti, da vse naprave brezhibno delujejo, sicer se nam lahko zelo hitro zgodi, da se naša ura razvodeni ob reševanju tehniških napak. Izbrane teme/vsebine je potrebno aktualizirati in jih narediti zanimive za dijake, da bodo čim bolj aktivni pri pouku. Dijakom moramo omogočiti, da se vključujejo v pogovor, razpravljajo, izražajo svoje mnenje in razvijajo kritično mišljenje. Ker ima precej dijakov težave z razumevanjem verzov, je potrebno takoj po branju odlomka razložiti tista mesta, ki so jim bila nerazumljiva. Dijaki morajo odlomek razumeti, da lahko izražajo svoja stališča tako v domačem kot tujem jeziku, saj če je besedilo zanje prezahtevno in ga ne razumejo, zlasti šibkejši dijaki obmolknejo in ne sodelujejo v pogovoru. Predvsem priporočava natančno načrtovanje posamezne ure v razredu ter da so kompleksnejša znanja v slovenščini, produktivna raven pa v tujem jeziku. Sodelujoča učitelja morata skrbno načrtovati vstope posameznega učitelja, da dijaki čim bolj nezavedno prehajajo od maternega jezika k tujemu in obratno. Vsa didaktična priprava je usmerjena v čim lažje kognitivno usvajanje snovi. Učitelja naj bosta pozorna tudi na dijake, ki se radi skrijejo in ne opravijo zahtevanih nalog. Timsko poučevanje omogoča, da medtem ko eden od učiteljev razlaga snov oziroma vodi vaje, drugi nadzoruje dijake in jih spodbuja k aktivnemu učenju. Po opravljeni skupni uri je dobro, da učitelja naredita kratko refleksijo, ocenita, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo bolje spremeniti. Pri naslednjih urah upoštevata svoja spoznanja iz refleksije in tako izboljšujeta pouk.

3 NAČRT ITP ZA VSEBINSKI SKLOP

Vsebinski sklop: Renesansa1. Shakespearovo življenje in delo (1 ura)2. Sonet (1 ura)3. Shakespeare: Sonet 130 (1 ura) 4. Shakespearova dramatika (1 ura) 5. Romeo in Julija (3 ure) 6. Hamlet (3 ure)

Opis poteka in rezultatov ITPUra je bila izvedene po naših načrtih. Dijaki so se zelo dobro odzivali in sodelovali. Dosegli sva zastavljene cilje, kar je potrdilo tudi preverjanje znanja na koncu vsebinskega sklopa in odgovori dijakov v evalvacijskem vprašalniku.

8

Odzivi dijakov Dijaki so se dobro odzivali na pouk, večina ni imela problemov prehajati iz enega jezika v drugega. S spodbujanjem in usmerjanjem so prišli do pravilnih odgovorov.

Mnenja dijakov Večina dijakov je v pisni evalvaciji napisala, da jim je bil tak način pouka boljši od običajnega, zato si želijo še več takih ur, saj so se veliko naučili ter več zapomnili. Všeč jim je bilo, da sta učitelja dopolnjevala drug drugega ter da so imeli možnost sodelovati tako v slovenščini kot v angleščini. Kot najbolj zanimiv del učne ure so navedli gledanje filma. Manjšina dijakov se v dvojezičnem pouku ni najbolje znašla, saj je od njih zahteval večji miselni napor.

PRILOGE:

1. Priloga 1 PP predstavitev, avtorja: Majda Arčon in Andreja Polanc2. Priloga 2 Učni list, avtorja: Majda Arčon in Andreja Polanc3. Priloga 3 Domača naloga, avtorja: Majda Arčon in Andreja Polanc4. Priloga 4 Navodilo za delo v skupinah, avtorja: Majda Arčon in Andreja Polanc

9

Priloga 1: PP-predstavitev

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013,

razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

11

12

13

Priloga 2: Učni list z odlomki iz Romea in Julije

WILLIAM SHAKESPEARE : ROMEO IN JULIJA (medjezikovna povezava slovenščine in angleščine) Ime, priimek, razred: _______________________________________________ Učni list št. 3

1. odlomek (prevedel Milan Jesih)Julija: O Romeo, zakaj si Romeo?Zataji rod, odreci se imenu.Če nočeš, pa prisezi mi ljubezen,in jaz ne bom več Capuletova.Romeo: Naj še poslušam, naj se oglasim?Julija: Samo tvoje ime je moj sovražnik:saj ti si ti , čeprav ne bi bil Monteg.Kaj pa je Monteg? Roka ni ne nogane obraz ne kak drug del človeka.Čemur se reče vrtnica, enakosladko z drugim imenom bi dišalo.In Romeo drugačnega imenaohranil bi neokrnjeno milino.O Romeo, zavrzi to ime,in zanj, ki z njim ničesar ne izgubiš,vzemi vso mene.Romeo: Vzamem na besedo!Reci mi »ljubi moj« , in bom prekrščenin več ne maram biti Romeo.Julija: Kdo, božji, si , ki v noč tako odetmi vdiraš v skrivne misli?Romeo: Tega ti z imenom ne bi znal povedati.Svoje ime, svetnica, sam mrzim,zato ker tebi je predragi mrzko.Da imam napisanega, bi ga strgal! /…/

Julija: Ne, ne prisegaj. Tebe sem vesela,a bega me nocojšnje srečanje,Prenaglo, brez preudarka, prenenadno;preveč kot blisk, ki mine, preden moreš sploh reči, »Bliska se«. Lahko noč, ljubi!Ta brst ljubezni bo v poletnih sapahmorda dozorel v krasen cvet do dneva,ko spet se srečava. Zdaj lahko noč,o lahko noč! Spokoj sladak kot menise tebi v ljubih prsih razodeni.Romeo: Mar neutešen ostal bo ljubi tvoj?Julija: S čim pa bi utešila te nocoj?Romeo: Za mojo daj prisego mi v zameno.Julija: Dala sem jo, preden si rekel zanjo.Ko vsaj bi ne bila je dala!Romeo: A ti je žal? Ampak zakaj, preljuba?Julija: Da darežljiva bi jo dala spet.Vendar želim le to, kar že imam.Kot morje moja darežljivost nimameja in ne moja ljubezen dna;Več ko ti dajem, več sama imam,zakaj oboje je brezkončno. - Slišim,znotraj, nek glas. Ljubezen moja, zbogom!

2. odlomekRomeo: Kot da to imesmrtno natančno iz topa ustreljeno,bi ubijalo, kot tega imena roka prekleta ji sorodnika je ubila.Povej mi, frater, o povej - v katerem zavrženem delu telesa bivamoje ime? Povej, da mu uničim mrzki brlog? (Se hoče zabosti, pestunja mu prepreči.)Lorenzo: Postoj, obupanec.Ali si mož? Tvoj videz vpije da.

pa nič ti prav ne rabi - da bi užilsvojo lepoto, um … užil ljubezen.Žlahtna lepota je voščen odtis,nič več, brez srčnosti moža; prisega ljubljeni dragi je navadna laž, če ubijaš njo, ki ji obljubljaš nežnost;tvoj um pa preiztirjen, da obrazu in strasti mogel dati bi duha - kakor smodnik v nerodneževih rokah,kjer puhla omejenost ga zažge:kar naj bi te branilo, zlo ti dela.Zberi se, fant! Lej, Julija živi,

14

Te solze pa so ženske, in z divjanjemkažeš zveri togoto nerazumno.Prikrita ženska v neprikritem moškem,in skrita zver se iz obeh razkriva!Osupil si me. Na moj sveti red,sem mislil, da se vendar bolje brzdaš.Si Tybalta ubil? Zdaj bi še sebe?Pa ženo, ki živi v tebi s teboj - ko nase dvigaš pobesnelo roko?Kaj kolneš rojstvo in nebo in zemljo?Saj rojstvo, zemlja in nebo - to trojese stika v tebi: pa bi vse zavrgel.Fej - sramotiš obraz, ljubezen, um;kot star stiskač vsega imaš v obilju,

ki zanjo malo prej si še umiral.Saj ti si srečnik! Tybalt bi te ubil,pa si ti Tybalta! Saj ti si srečnik!Povsod za tabo hodi blagoslov,snubi te sreča v najlepši opravi -ti pa se kot neotesana deklaodljuden kujaš sreči in ljubezni.Le pazi, pazi, taki umro nesrečni.Ti pojdi k svoji ljubi, kot si zmenjen,vzpni se k nji v sobo in jo potolaži.A glej, da greš, preden nastopi straža,ker potlej več ne prideš v Mantovo:/…/

Pripravila: Majda Arčon

15

Priloga 3: Domača naloga, navodila za pisanje pisne interpretacije odlomka

Domača naloga: priprava na pisno interpretacijo odlomka iz tragedije Romeo in Julija

Natančno preberite odlomek in ga povzemite v nekaj povedih. 4/Izberite naslov svojega spisa, ki najbolj ustreza odlomku, in ga napišite na naslovno stran. 1/Predstavite Capuletov odnos do hčere in pojasnite, v čem je njegovo ravnanje upravičeno in v čem ne. 6/ Razložite, kako reagirata na Julijino prošnjo Capuletova in pestunja. Kaj menite o njunih nasvetih Juliji? 6/

Navedite primer iz antične ali orientalske književnosti, kjer nekdo hoče drugemu vsiliti svojo voljo. 1/

Razmislite, ali ste se tudi vi kdaj znašli v podobni situaciji in kako ste odreagirali. 4/

Pazite na jezik, pravopis, slog, povezujte povedi med seboj in delajte odstavke. 8/ Capuletova: Čez mero ste togotni.

Capulet: Zaboga, saj bom znorel! Dan in noč, pri delu, v spanju, sam, z ljudmi – ves časje moja skrb samo njena možitev.Zdaj ko sem našel imenitnikaiz žlahtnega rodu, s čednim posestvom,še mladega, vzgojenega sijajno,kakor se reče, brez ene napake,postavnega, kot le lahko je moški – zdaj pa ta malopridna mila jera,objokana prismoda gre zabrusitsreči v obraz, »Ne bom se omožila, ne ljubim ga, premlada sem, pardon!«Če ga ne vzameš, prav, je urejeno,kjer veš, se pasi – tu ni strehe zate.Tako, premisli. Šalim se nerad.Četrtek pa ni daleč. Le pretehtaj.Če si mi hči, te dam prijatelju,če nisi, zgini! Prosi! Stradaj! Umri na cesti!Na mojo dušo: več te ne priznam,in kar je mojega, ti ne pripada.Misli na to. Jaz bom prisego držal. (Odide.)

JulijaMar ne sedi usmiljenje v oblakih,da videlo bi mi na dno gorja?O, ne zavrzite me, mila mati,

odlog sprosite za en mesec, teden,če ne, pripravite poročno posteljmi v temni grobnici, kjer Tybalt spi.

CapuletovaNe prosi me, ne bom se vlekla zate.Stori, kar hočeš; sva opravili. (Odide)

JulijaBog, pestunja, kako naj to odvrnem?Moj mož na zemlji, jaz v nebesih zvesta.Kako zvestoba se na zemljo vrne,če mi je on ne pošlje iz nebes,ko pride tjakaj? Teši me, svetuj.Ojojoj, da nebo z ukanamitre taka krhka bitja, kot sem jaz!Kaj praviš? Nimaš vedre besede?Utehe, pestunja!

PestunjaIh, no, takole.Romeo je izgnan, in glavo dam,da nikdar več ne drzne se po vas. Če pa že ja, potem pa kradoma.Torej, če stvar stoji, kot res stoji,mislim, najbolje bo, vzemite grofa.

Pripravila: Majda Arčon

16

Priloga 4: Navodila za delo v skupinah

Medjezikovna povezava slovenščine in angleščine, skupinsko deloŠtevilka skupine: ___________Člani skupine: __________________________________________________________NAVODILA ZA SKUPINSKO DELOUčni list 1

Razmislite o prvem gledanem prizoru iz Romea in Julije, pogovorite se in odgovorite na naslednja vprašanja. Določite vodjo, ki bo o vaših ugotovitvah poročal sošolcem.

1. Povzemite odlomek. 2. V katerih verzih opazimo, da bi Romeo in Julija drug za drugega naredila vse? Podčrtajte jih.3. Kdo je po vašem mnenju bolj razsoden? Romeo ali Julija? Po čem sklepate?4. V čem se razlikuje film od Shakespearovega besedila in v čem mu sledi?5. Katera umetnostna zvrst (literatura, film) vas je bolj pritegnila in zakaj?

Pripravila: Majda Arčon

Medjezikovna povezava slovenščine in angleščine, skupinsko deloŠtevilka skupine: ___________Člani skupine: __________________________________________________________NAVODILA ZA SKUPINSKO DELOUčni list 2Razmislite o drugem gledanem prizoru iz Romea in Julije, pogovorite se in odgovorite na naslednja vprašanja. Določite vodjo, ki bo o vaših ugotovitvah poročal sošolcem.

1. Povzemite odlomek.2. V katerih verzih opazimo Lorenzovo modrost? Podčrtajte jih. Predstavite Lorenzove trditve, s

katerimi se najbolj strinjate.3. V katerem verzu Lorenzo napove Romeovo smrt? Izpišite ga.4. V čem se razlikuje film od Shakespearovega besedila in v čem mu sledi?5. Katera umetnostna zvrst (literatura, film) vas je bolj pritegnila in zakaj?

Pripravila: Majda Arčon

17