Datum: 13.7.2015 Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 2013-15

Šola ŠOLSKI CENTER NOVA GORICASREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA

Avtor 1 ARČON Majda slovenščina 60%Priimek in ime Predmet Delež avtorstva (%)

Avtor 2 Kabaj Bavdaž Nataša italijanščina 40%Priimek in ime Predmet Delež avtorstva (%)

Priloga 21 Opis priloge

Vrsta Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbeDatum nastanka(d/m/l ali vsaj šolsko leto)

2013/14

Ciljna skupina(komu je gradivo namenjeno oz. kdo ga je uporabil)

Aktiv slovenistov in aktiv tujih jezikov na šoli in v Šolskem centru Nova Gorica, učitelji slovenščine in tujega jezika na drugih šolah v Sloveniji, dijaki

Datum/-i uporabe(d/m/l ali vsaj šolsko leto)

2014/15

Za vrsto priloge upoštevaje opredelitve iz spodnje preglednice:

Št. Razvojno-raziskovalno delo: KATEGORIJE AKTIVNOSTI Vrste izdelkov: Priloge

1. Vodenje šolskega projektnega tima (VPT)- Načrt dela ŠPT - Umestitev TU v ŠIK - Načrt in evalvacija internih usposabljanj - Poročilo o poteku in rezultatih projekta - Študija primera

2. Koordinacija pouka tujega jezika (KTJ)

3. Izvajanje timskega pouka s tujim učiteljem - Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbe- Didaktizirano učno gradivo z refleksijo o uporabi- Navodila in priporočila za učitelje

4. Izvajanje timskega pouka (slovenski učitelji - razvijanje strokovne pismenosti v TJ)

5. Izvajanje timskega pouka (slovenski učitelji - medjezikovne povezave)

6. Organizacija modeliranj timskega pouka - Program usposabljanja z modeliranjem timskega pouka s poročilom o izvedbi

7. Izvajanje modeliranj timskega pouka- Priprava na pouk z refleksijo oz. evalvacijo izvedbe- Didaktizirano učno gradivo z refleksijo o uporabi- Delavnice za udeležence

2 Poročilo o uporabi: Refleksija oziroma evalvacija* *Ne velja za naslednje priloge: Načrt dela ŠPT, Poročilo o poteku in rezultatih projekta in študijo primera.

Presoja avtorja/avtorjev (vsakega posebej, če poučujeta različne predmete oz. se razhajata v mnenjih) o uspešnosti, učinkovitosti in prenosljivosti novosti oz. razvojne rešitve (skupaj 500-750 besed)

Refleksija avtorja 1 S kolegico Natašo Kabaj Bavdaž sva se za sodelovanje pri obravnavi Petrarce odločili že v šolskem letu 2013/14, in sicer po izobraževanju o medjezikovnih povezavah. Pripravljati sva se začeli že takoj na začetku šolskega leta, ko sva

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013,

razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

izbrali sonet, razmislili o ciljih, poteku učne ure ter si razdelili naloge. Sonet sva obravnavali dve uri. Prva, katere pripravo prilagam, je bila posvečena Petrarcu in Sonetu št. 61, druga pa predvsem primerjavi sonetov, ki so jih imeli na učnem listu za obe učni uri, ter Petrarcovemu vplivu na Prešerna. Ura je potekala po predvidenem načrtu, odstopanje od predvidenega je bilo le v tem, da nekateri dijaki niso uspeli sami dokončati delovnega lista. Odgovore so prepisali od sošolcev ali jih dopolnili po skupnem pregledu odgovorov. Ugotovila sem, da so v razredu zelo velike razlike v delovnih navadah in osebni zrelosti. Nekateri dijaki so z veseljem reševali naloge, drugi pa so se nalogam izmikali, pogovor o ljubezenski temi se jim je zdel smešen in temu primerno so izražali svoje norčavo mnenje. Veselilo me je, ker je večina dijakov kljub vsemu ljubezen prepoznala kot vrednoto, za katero se je vredno potruditi, in to svoje mnenje izrazila v pogovoru po branju soneta v slovenščini.

Izkazalo se je, da je sonet za dijake zahteven že v slovenskem prevodu, v stari italijanščini pa še bolj. Zato jim je zelo pomagala prepesnitev v sodobnejšo italijanščino. Odpor nekaterih dijakov do soneta je povezan s tem, da niso vajeni brati poezijo, saj jih obrnjen vrsti red v poeziji zelo zbega. Izjema je bila skupina deklet, ki so pokazale do poezije poseben interes in so pri uri največ sodelovale. Učiteljici sva se morali prilagoditi čustvenemu razvoju dijakov (šestnajstletnikov) in upoštevati, da marsikdo med njimi še ni bil zaljubljen in si ljubezen predstavlja čisto drugače, kot je prikazana v Petrarkovem sonetu.

Dijaki še niso bili vajeni pouka z dvema učiteljema, zato so bili sprva nekoliko zmedeni, nato pa so se prilagodili pouku v dveh jezikih in se trudili odgovarjati v jeziku, v katerem so bila postavljena vprašanja. Ker se italijanščino učijo šele drugo leto, je bilo potrebno vprašanja v italijanskem jeziku postaviti zelo preudarno, da so jih razumeli in so lahko odgovarjali v preprostih povedih in s preprostim besednim zakladom. Prevladujoč jezik pogovora je bila kljub temu slovenščina.

Povezava dveh jezikov je dijakom razširila kulturno in jezikovno obzorje. Omogočila jim je, da so spoznali sonet v svoji izvorni obliki in se dotaknili vprašanja prevoda. Dobro je bilo tudi to, da so dijaki poslušali interpretacijo šolanega igralca, ki dobro obvlada materni jezik in doživeto prebere sonet, tako da jim že sama stavčna fonetika pomagala pri doživljanju pesmi. Dijaki niso soneta samo poslušali, istočasno so ga lahko spremljali na Power point predstavitvi, kar jim je olajšalo razumevanje. Čeprav je znanje italijanščine pri dijakih omejeno, so lahko prepoznali temo in opazili glavne razlike med izvirnikom, posodobljeno različico soneta v italijanščini in slovenskim prevodom. Svoje ugotovitve so pojasnili v slovenščini.

Ob delovnem listu so dijaki ponovili značilnosti soneta in slogovna sredstva, s katerimi so se srečali že v osnovni šoli, vendar kljub temu so nekateri imeli težave pri določanju lastnosti te pesniške oblike. Opazila sem, da dijaki najraje zelo na kratko odgovarjajo na vprašanja, kar z besedami ali besednimi zvezami, tudi kjer naloga zahteva razlago. Zato sva jih s kolegico spodbujali, da tvorijo smiselne in povezane povedi. K njihovemu jedrnatemu odgovarjanju je pripomogla tudi časovna stiska, saj sva s kolegico pripravili kar precej nalog in gradiva, veliko časa jim je vzela zlasti 12 naloga na delovnem listu, ker od njih zahteva več samostojnega razmišljanja in predvsem tvorbo sporočila, kar nekaterim v tem razredu povzroča težave. Čeprav je kolegica italijanistka, je bila njena pomoč dijakom pri reševanju učnega lista zelo dobrodošla.

2

Menim, da sva s kolegico dosegli zastavljene cilje, saj so dijaki komunicirali v obeh jezikih, razširili svoje jezikovno in kulturno znanje, opazovali različna umetnostna besedila, jih analizirali, se do njih opredeljevali in izražali svoje mnenje ter izkusili prednosti poznavanja več jezikov pri razumevanju sporočila umetnostnega besedila.

Refleksija avtorja 2/

Odzivi in menja drugih (tj. ciljne publike: učencev/dijakov, učiteljev, ravnatelja, udeležencev …)

Dijaki so medjezikovno obravnavo literarnega dela dobro sprejeli in v evalvacijksem vprašalniku je večina izrazila željo, da bi bilo takih ur več.

3

Datum predložitve: 13. 7. 2015

Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 3

Udeleženec projekta Majda Arčon, Predmet: slovenščina, gsm: 040353164, e-naslov: majda.arcon@gmail.comŠola ŠC Nova Gorica, SETŠ

RAZVOJNA NALOGA

PRIPRAVA NA POUK Z REFLEKSIJO OZ. EVALVACIJO IZVEDBE

3 PRIPRAVA NA INTERAKTIVNO TIMSKO UČNO oz. URO Priprava na pouk z refleksijo/evalvacijo izvedbe

Nosilec ITP(predmet in učitelj)

SLOVENŠČINA, Majda Arčon, nosilni predmet ITALIJANŠČINA, Nataša Bavdaž Kabaj, močno poudarjena vloga predmeta

Majda Arčon

Potek priprave ITP(opis sodelovanja v fazi priprave)

Učitelj slovenščine izbere vsebino, cilje in predvidi rezultate za posamezen vsebinski sklop. Le-tega v dogovoru z učiteljem tujega jezika razdeli na posamezne učne enote (5-6 ur).

Učitelj slovenščine poišče za izbrane cilje gradivo v slovenščini, učitelj tujega jezika pa v italijanščini.

Učitelj slovenščine preveri, ali gradivo v italijanščini ustreza ciljem pouka slovenščine, učitelj tujega jezika pa, koliko je gradivo v italijanščini razumljivo dijakom in koliko se da slovensko gradivo prevesti v italijanščino.

Učitelja izdelata grobi potek ure in se okvirno dogovorita, kdaj in kaj bo kdo povedal ter kaj bo kdo

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

pripravil. Sledi individualno delo doma – razčlemba gradiva,

priprava nalog, učnih listov, delo na daljavo. Učitelja izdelata PP predstavitev. Ponovno srečanje učiteljev – izmenjata mnenja,

usklajujeta ideje, popravita zaporedje vsebin. Na zadnjem sestanku natančno določita dan in uro, ko

lahko izvedeta skupno uro, poiščeta ustrezno učilnico, še enkrat preverita vse vstope in prehode med poukom v maternem in tujem jeziku.

Dogovorita se, da bo učitelj slovenščine predstavil kompleksnejša znanja, učitelj tujega pa preprostejša, upoštevajoč učne cilje obeh predmetov.

2 OPIS INTERAKTIVNE TIMSKE UČNE URE

1. del: Osnovni podatki

Šola ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA, SREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA, Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica

Predmet/-a

SLOVENŠČINA ITALIJANŠČINA

Učitelj/-a Majda Arčon Nataša Kabaj Bavdaž Oddelek 2. a ETDatum 23. 9 .2014, od 9.25 do 10.10 Kraj/Prostor

Srednja ekonomska in trgovska šola, prostor: učilnica 124

2. del: Didaktična priprava in potek učne ure

2.1 Didaktična priprava

5

Učna enota Petrarka: Sonet št. 61 Učni sklop Renesansa

Učni cilji Dijaki berejo in interpretirajo Petrarcov sonetRazvijajo sposobnost doživljanja in razumevanja renesančnih idej, zlasti renesančne ljubezniRazvijajo sposobnost opazovanja in doživljanja umetnostnega besedila Razvijajo sporazumevalno zmožnost, ki se kaže v izražanju lastnega mnenja in doživljanjaŠirijo medkulturno zmožnost s spoznavanjem umetnosti italijanske kulture in jezikaS primerjavo sorodnih besedil in natančnim opazovanjem razvijajo estetsko zmožnost

Pričakovani učni rezultati (PUR)

Dijaki bodo poznali oblikovne in vsebinske značilnosti italijanskega soneta.Znali bodo pojasniti renesančno ljubezen.Znali bodo glasno prebrati sonet, poiskati slogovna sredstva in izraziti svoje doživljanje, spoznanja in mnenje.Spoznali bodo nove italijanske besede in jih uporabili v svojem besedilu.

Pristopi k poučevanju: Strategije, oblike, metode

Frontalna, individualno delo.Razlaga, pogovor, metoda diskusije, učna metoda uporabe besedilnih, avdio-vizualnih gradiv.

Vrste/Tipi (I)TP ITP A: Dvogovorna, soodvisna, dopolnjevalnaPristopi k učenju: Strategije, oblike, metode

individualno delo

Učna gradiva in orodja:Za učence/dijake Tabla, Računalnik LCD projektor

Učbenik za slovenščino – književnost v 2. letniku srednjih strokovnih šol Odkrivajmo življenje besed, MK, Učni list

Za učitelja (Viri) Učbenik za slovenščino – književnost v 2. letniku srednjih strokovnih šol Odkrivajmo življenje besed, MK, PP predstavitevSpletne strani http://balbruno.altervista.org/index-1850.htmlhttp://www.skuola.net/appunti-italiano/petrarca/parafrasi-benedetto-giorno-mese-anno.htmlhttp://www.slideshare.net/MarcoColli/benedetto-sia-giorno-l-mese-e-lannohttp://www.treccani.it/magazine/strumenti/una_poesia_al_giorno/08_05_Moschi_Lorenzo.html

6

2.2 Potek učne ure

ČasTrajanje

DEJAVNOSTI UČITELJEV DEJAVNOSTI UČENCEV/DIJAKOVUčitelj 1 (SLO) Majda Arčon

Učitelj 2 (učitelj TJ)Nataša Kabaj Bavdaž Operativne/Izvedbene in kognitivne/miselne

1' Vpiše v dnevnik uro, preveri prisotnost.

Pripravi računalnik, pozdravi. Pripravijo pripomočke.

5'

Skupaj z dijaki ponovi snov prejšnje učne ure (renesansa).Spodbuja dijake z vprašanji.

Upravlja z računalnikom, razloži pojem rinascimento, v italijanščini predstavi renesanso v Italiji.

S pomočjo slikovnega gradiva na zdrsnicah povzemajo značilnosti renesanse, primerjajo, povezujejo, odgovarjajo, dopolnjujejo, s pomočjo učiteljevih vprašanj imenujejo renesančne pisce in njihova dela.

5' Predstavi Petrarcovo življenje in pomen.

Povzame razlago v italijanščini.

Poslušajo, zapisujejo, sprašujejo.

4'

V slovenščini postavlja vprašanja o Petrarcovi ljubezni in pojasni, česar morda v italijanščini niso razumeli.

Ob zdrsnicah v italijanščini predstavi Petrarcovo ljubezen do Laure. Vodi razgovor v italijanščini.

Poslušajo, odgovarjajo v italijanščini.

Sprašujejo, odgovarjajo, zapisujejo.

2' Napove poslušanje soneta v italijanščini.

Pripravi zvočni posnetek s spletahttps://www.youtube.com/watch?v=Hj68SMLQgN4

Poslušajo posnetek, berejo pesem na PP.

7

2'

Piše besede, ki so jih dijaki navedli, na tablo.

Vpraša dijake, po temi besedila, katere besede so prepoznali. katere so si zapomnili, a jih niso razumeli.

Dijaki odgovarjajo v italijanščini, sprašujejo, zapisujejo razlago besed.

2' Prebere sonet v posodobljeni italijanščini. Poslušajo.2' Piše besede, ki so jih dijaki

navedli, na tablo.Razloži ključne italijanske besede, ki so si jih dijaki prepoznali kot najpomembnejše.

Poslušajo, sprašujejo, zapisujejo razlago besed,

2' Prebere sonet v slovenščini. Upravlja z računalnikom. Dijaki poslušajo, berejo pesem s PP.7' Vodi razgovor o sonetu v

slovenščini – dijake spodbudi, da še enkrat preberejo sonet sami, in predstavijo svoje doživljanje pesmi. Usmerja jih, da poiščejo in imenujejo slogovna sredstva in ugotovijo njihovo vlogo.

Postavlja vprašanja v italijanščini. Sprašuje jih o obliki soneta ter odnosu Petrarca do Laure.

Poslušajo, sodelujejo v razgovoru, analizirajo, ugotavljajo značilnosti, komentirajo, kritično razmišljajo, sklepajo iz znanega in uporabljajo novo besedišče, primerjajo.

1' Da navodila za reševanje učnih listov.

Razdeli učne liste. Poslušajo navodila. Preletijo učne liste.

7' Pomaga, svetuje. Pomaga, svetuje. V parih rešujejo delovne liste.4' Ustno preverja odgovore na

vprašanja v slovenščini.Ustno preverja odgovore na vprašanja v italijanščini.

Odgovarjajo, dopolnjujejo.

1' Da navodila za domačo nalogo na delovnem listu.

Upravlja z računalnikom. Sprašujejo, beležijo.

3. del: DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJE

Priporočava, da učitelja, ki nameravata izvajati medjezikovne povezave, že pred začetkom šolskega leta pregledata vsak svoj učni načrt in razmislita, katere vsebine bi bile primerne za te vrste pouk, saj niso vse teme primerne za medjezikovno povezovanje. Učitelja se morata dogovoriti, kaj od dijakov pričakujeta, da bodo zmožni narediti po obravnavani snovi, določiti morata skupne cilje in nato poiskati pot za dosego le-teh. Dijaki najbolje usvojijo snov, kadar jo lahko pripnejo na predznanje, pridobljeno v prejšnjih urah, zato priporočava, naj bodo timsko izvedene ure (medjezikovne povezave) del večjega vsebinskega sklopa(6 do 8 ur). Dobro je, če v obravnavo snovi učitelji vključujejo tudi razvoj posameznih kompetenc, kot npr. učenje učenja, IKT (uporaba krajših filmov, slik, povezava na socialna omrežja …), saj s tem pritegnejo pozornost dijakov in povečajo učinkovitost učenja. Izbrane teme/vsebine je potrebno aktualizirati in jih narediti zanimive za dijake, da bodo čim bolj aktivni pri pouku. Dijakom moramo omogočiti, da se vključujejo v pogovor, razpravljajo, izražajo svoje mnenje in

8

razvijajo kritično mišljenje. Vsebine morajo biti take, da lahko izražajo svoja stališča tako v domačem kot tujem jeziku, saj če je tema prezahtevna, zlasti šibkejši dijaki obmolknejo in nehajo slediti pouku. Predvsem priporočava natančno načrtovanje posamezne ure v razredu ter da so kompleksnejša znanja v slovenščini, produktivna raven pa v tujem jeziku. Sodelujoča učitelja morata skrbno načrtovati vstope posameznega učitelja, da dijaki čim bolj nezavedno prehajajo od maternega jezika k tujemu in obratno. Vsa didaktična priprava je usmerjena v čim lažje kognitivno usvajanje snovi. Učitelja naj bosta pozorna tudi na dijake, ki se radi skrijejo in ne opravijo zahtevanih nalog. Timsko poučevanje omogoča, da medtem ko eden od učiteljev razlaga snov oziroma vodi vaje, drugi nadzoruje dijake in jih spodbuja k aktivnemu učenju. Po opravljeni skupni uri je dobro, da učitelja naredita kratko refleksijo, ocenita, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo bolje spremeniti. Pri naslednjih urah upoštevata svoja spoznanja iz refleksije in tako izboljšujeta pouk.

3 NAČRT ITP ZA VSEBINSKI SKLOP

Vsebinski sklop: RenesansaUčni sklopi:

1. Renesansa (1 ura)2. Petrarca, Sonet 61 (2 uri) 3. Dekameron (1ura)4. Novela o sokolu (2 uri)

Opis poteka in rezultatov ITPUra je bila izvedena tako, kot sva jo začrtali. Razen nekaterih izjem so se dijaki dobro odzivali in reševali naloge. Dosegli sva zastavljene cilje, kar je potrdilo tudi preverjanje znanja na koncu vsebinskega sklopa in odgovori dijakov v evalvacijskem vprašalniku.

Odzivi dijakov Nekatere dijake, zlasti fante, je bilo težko motivirati za branje ljubezenskega soneta. Izkazalo se je, da jim ni zahteven samo v italijanščini, ampak tudi v slovenščini. Ko smo jim razložili nerazumljive besede (blažen, stih, okleniti se …) in so boljši dijaki pojasnili besedne zveze, kot so »grenko sladki vzdih«, »z Amorjem me v eno je spojil« »v srce krvave rane sem dobil«, so sonet lepo sprejeli in bili v večini pripravljeni na delo. Presenetila jih je renesančna dejavna ljubezen, o kateri so imeli zelo različna mnenja, ali obstaja ali ne. Ker se učijo italijanski jezik komaj eno leto, so se v tem jeziku teže izražali, kar velja zlasti za tiste dijake, ki prej niso imeli nobenega predznanja v italijanščini. PP-predstavitev jim je olajšala razumevanje, saj so bile na njej napisane besede, ki so jih lahko uporabili v svojih odgovorih. Dijaki so radi sodelovali v dialogu, izražali so svoja stališča, dvome, primerjali sonete, pri čemer jih je bilo treba ves čas usmerjat na pravo pot. Za reševanje delovnih listov so potrebovali spodbudo in pomoč.

Mnenja dijakov Ustna evalvalcija

NAVODILA: Opis poteka in rezultatov povezave Dejstveni opis, objektivne ugotovitve

9

Odzivi dijakov Opažanja učiteljev – ločena ali skupna – o odzivih dijakov in komentarji

Mnenja dijakov Mnenja dijakov o izvedeni povezavi, zbrana na ustni ali pisni način

PRILOGE:1. Priloga 1 PP predstavitev, avtorja: Nataša Kabaj Bavdaž in Majda Arčon2. Priloga 2 Učni list 1 –:avtorja: Nataša Kabaj Bavdaž in Majda Arčon

10

Priloga1: PP-predstavitev

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013,

razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

12

13

14

Priloga 2: Delovni list

Medjezikovna povezava slovenščine in italijanščine Datum: 23. 9. 2014 Francesco Petrarca: Sonet št.61 (Canzoniere)______________________ stran 1

Ime, priimek, razred: __________________________________________________________

1. Chi era Petrarca?__________________________________________________________________________2. Chi ha conoscito il 6 aprile 1327, dove? __________________________________________________________________________3. Kako je to vplivalo na njegovo ustvarjanje?__________________________________________________________________________4. Preberite Petrarkov Sonet št. 61 in ugotovite, katere so značilnosti SONETA.- numero di strofe e versi ______________________________________________________- tipo di strofa e verso _________________________________________________________- la rima- Chi scriveva dei sonetti già prima di lui?_________________________________________5. Qual è il tema del sonetto no. 61?__________________________________________________________________________6. Quali parole si ripetono? ____________________________________________________Kakšno vlogo ima ponavljanje v zadnji kitici? Ali je ponavljanje značilno tudi za originalni sonet?__________________________________________________________________________7. Katera figura nastane zaradi ponavljanja besed na začetku vrstice? ___________________Ali ponavljanje vpliva na sporočilo, ritem ali na oboje? Razložite! ________________________________________________________________________________________________8. V slovenskem besedilu poiščite antitezo in jo razložite.________________________________________________________________9. Kako v pesmi učinkuje kopičenje?___________________________________________________________________________10. Izpišite metonimijo: ukrasni pridevek: _____________________________________________________ prispodobo: _________________________________________________________11. Kaj vse poveličuje pesnik? Izpišite.___________________________________________________________________________12. Kaj je značilno za petrarkizem?________________________________________________________________________________________________________________________________________________________13. Napišite svoje razmišljanje o Petrarcovi ljubezni, kot se kaže v sonetu št. 61. Pri tem skušajte odgovoriti na vprašanja:- Kaj ga je pri dekletu pritegnilo?- S katerimi besedami je pesnik označil svoj odnos do nje?- Kaj doživlja v ljubezni in zakaj?- Ali od dekleta pričakuje povračilo ljubezni?- Kako vi gledate na tako ljubezen?

____________________________________________________________________________stran 2

15

O, blažen bodi čas pomladnih dniin blažen mesec, leto, blažen kraj, kjer bil od dvoje lepih sem oči tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.

In blažen prvi grenko sladki vzdihki z Amorjem me v eno je spojil,in blažen lok, puščice, ki od njihv srce krvave rane sem dobil.

In blažene želje, solze in vzdihiin še besede mnoge, brez števila,ki z njimi klical drago sem ime

In blaženi naj bodo vsi ti stihi,ki njo slave, in misel, ki le nje,le nje se je za vselej oklenila.

Benedetto sia ‘l giorno, e ‘l mese, e l’anno, E la stagione, e ‘l tempo, e l’ora, e ‘l punto E ‘l bel paese e ‘l loco, ov’io fui giunto Da’duo begli occhi che legato m’ànno;

E benedetto il primo dolce affanno Ch’i’ ebbi ad esser con Amor congiunto, E l’arco e la saette ond’ i’ fui punto, E le piaghe, ch’infino al cor mi vanno.

Benedette le voci tante, ch’io Chiamando il nome di Laura ho sparte, E i sospiri e le lagrime e ‘l desio.

E benedette sian tutte le carte Ov’io fama le acquisto, e il pensier mio, Ch’è sol di lei, si ch’altra non v’ha parte.

Sia benedetto il giorno, il mese e l'anno, e siano benedette le stagioni, il tempo, le ore e le strade, e sia benedetto il bel paese, che è il luogo dove io fui condotto da due bei occhi che mi hanno innamorato; 

e sia benedetto l'amore carnale che conobbi quando mi innamorai, e sia benedetto l'arco e le saette di cupido da cui fui colpito, e le ferite d'amore che mi arrivano al cuore. 

Siano benedette le tante voci che ho sparso in tutte le direzioni chiamando il nome della mia donna, e siano benedetti i sospiri, le lacrime e il desiderio d'amore; 

e siano benedette tutti i miei scritti che mi danno e mi daranno fama, e sia benedetto il mio pensiero, che è rivolto solo a lei ed a nient'altro. 

Prešeren (Ljubezenski soneti)Je od vesel'ga časa teklo leto,kar v Betlehemu angelcov hozanaje oznanila, de je noč končana,dvakrat devetsto triintrideseto.

Bil velki teden je; v soboto sveto,ko vabi môlit božji grob kristjana,po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana!v Trnovo, tje sem uro šel deséto.

Trnovo! kraj nesrečnega imena;tam meni je gorje bilo rojenood dveh očesov čistega plamena.

Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,v srce mi padla iskra je ognjena,ki ugásnit se ne da z močjo nobeno

Primerjajte Zlobčev prevod Petrarcovega soneta z originalom in sodobno prepesnitvijo. Katera slogovna sredstva je prevajalec dodal in katera izpustil? V čem se sonet v sodobni italijanščini razlikuje od drugih dveh pesmi?Katera pesem je bila po vašem mnenju podlaga prevodu? Utemeljite.Katere podobnosti odkrijete med Petrarcovim in Prešernovim sonetom?

16