10 Premin, Krstovden 2005

ipo\akon Lavrentij

2) Od nekanon-

skoto ukinuvawe na

avtokefalnata Ohridska Arhiepiskopija vo 1767 g., ostvareno so odluka na turskiot

sultan, a po barawe na Carigradskiot Patrijarh Samuil I pa s# do Prvata svetska

vojna, eparhiite na sega{na Repubika Makedonija se nao|aat pod crkovna jurisdik-

cija na Carigradskata Patrijar{ija. Posle Prvata svetska vojna ovie eparhii teri-

torijalno potpadnaa pod okupacija

na Srpskata dr`ava i zatoa premi-

naa pod uprava na Srpskata

Pravoslavna Crkva.

k r at k a i s t or i j a1) Republika Makedonija se nao|a vo srceto na Balkanskiot Poluostrov, so povr{ina od

25,713 km2

i so populacija od nad 2 milioni `iteli. Republika Makedonija e mati~na dr`ava na

makedonskiot narod i na

nekolku drugi malcinstva {to

`iveat vo nea. Pokraj 1, 6 mili-

oni Makedonci {to `iveat vo

Republika Makedonija (koi se

pravoslavni Hristijani), pove}e

od 1, 5 milioni Makedonci

`iveat i rabotat nadvor od

Makedonija (kako vo sosednite

zemji taka i vo Evropa, SAD,

Kanada i Avstralija...).

I pokraj jasnata odluka na 17

pravilo na ^etvrtiot Vselen-

ski Sobor, vo koja se veli deka

organiziraweto na crkovnite ob-

lasti treba da bide soodvetno na

dr`avnoto i gra|anskoto organizirawe, na Crkvata vo Republika

Makedonija od poznati politi~ki pri~ini i do den denes $ se os-

poruva pravoto na samostojnost.

So po~etokot na Vtorata svetska vojna srpskite

Episkopi, zaedno so svojata vojska i policija, gi

napu{tija ovie eparhii so koi upravuvaa samo 20

godini i na nivno mesto dojdoa Episkopite na

Bugarskata Pravoslavna Crkva. Po Vtorata svetska

vojna Republika Makedonija egzistira kako posebna

federativna dr`ava vo sostav na Socijalisti~ka

Federativna Republika Jugoslavija.

Po zavr{etokot na Vtorata svetska vojna sve{tens-

tvoto i pravoslavnite vernici na R. Makedonija

pobaraa od Srpskata Pravoslavna Crkva (SPC) da

im rakopolo`i domorodni episkopi, zaradi pogolema

pastirska stabilnost i efikasnost na Crkvata.

Na 5 oktomvri 1958 godina so odluka na

Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid, Epi-

skopot Dositej, rodum od Makedonija, Vi-

kar na Srpskiot Patrijarh German, e vos-

toli~en za 83 Arhiepiskop na vozobnove-

nata Ohridska Arhiepiskopija, koja zara-

di dr`avata vo koja{to dejstvuva go dobi

imeto Makedonskata Pravoslavna Crkva,

a toj - titulata Arhiepiskop Ohridski i

Makedonski.

Svetiot Arhierejski Sobor na SPC vo

juni 1959 godina donese odluka (AS. br.

6/zap. 57) so koja potvrduva deka „eparhi-

ite vo R. Makedonija se izdvoile vo SA-

MOSTOJNA Crkva koja {to }e se upravuva

so Ustavot donesen na makedonskiot

Crkovno-naroden sobor od 1958” i deka „so

ovaa odluka prestanuvaat da va`at pro-

pisite na Ustavot

na SPC za episko-

pite i arhiereite

na Narodna Repu-

blika Makedoni-

ja”. Poradi potre-

bata od formi-

rawe na samostoen

Sinod, Srpskiot

Patrijarh German,

Arhiepiskopot

Ohridski i Make-

donski Dositej,

kako i Ba~kiot

Episkop Nikanor,

na 19. 07. 1959 vo Skopje go hirotonisaa

novoizbraniot Episkop Prespansko-bitols-

ki Kliment.

11Premin, Krstovden 2005

n a mp c

3) Soglasno svojot Ustav

i vo svoeto dejstvuvawe i

u~ewe, Makedonskata

Pravoslavna Crkva gi

~uva svetite Dogmi i

svetite Kanoni na

Pravoslavnata Vera

utvrdeni na svetite

Vselenski Sobori, kako

i celoto Sveto Predanie

na Crkvata nasledeno od svetite Apostoli i

od svetite Otci prosvetleni od Bo`estve-

niot Duh.

12 Premin, Krstovden 2005

k r at k a i s t or i j a

ipo\akon Lavrentij

So toa se sozdadoa uslovi za formirawe na

Svet Arhierejski Sinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva. Za seto ova Patrijarhot

Srpski German so svoe pismo, zavedeno pod

sinodski br. 515, od 31 maj 1961 godina, go

izvesti i Carigradskiot Patrijarh

Atinagora.

Na 16 juli 1967 godina Makedonskata

Pravoslavna Crkva, vozobnovenata Ohridska

Arhiepiskopija, na Crkovno-naroden sobor

vo Ohrid, soglasno dotoga{ vostanovenata

praksa na drugi Crkvi, e proglasena za

avtokefalna pomesna Pravoslavna Crkva,

posle {to SPC ednostrano ja prekina

evharistiskata zaednica so nea.

Soslu`uvaweto na Episkopi od MPC so

Episkopi na drugi Pravoslavni Crkvi i do

den dene{en se slu~uva, samo neoficijalno i

bez javno objavuvawe. Arhiepiskopot

Ohridski i Makedonski na Velikiot vhod

sekoga{ gi spomnuva imiwata na Poglavarite

na pomesnite Pravoslavni Crkvi.

4) Makedonskata Pravoslavna Crkva ima 13

eparhii, od koi 7 se vo Republika Makedonija i

6 vo dijasporata. So eparhiite momentalno

upravuvaat 10 episkopi na koi im pomagaat nad

500 aktivni sve{tenici. MPC ima okolu 500

parohii, so pove}e od 2000 crkvi i manastiri.

Pred deset godini se vozobnovija okolu dva-

esetina manastiri vo koi denes `iveat pove}e

od 100 monasi i monahiwi.

13

n a mp cSo osamostojuvaweto,

Makedonskata Pravoslavna

Crkva ima osnovano Sredno

Bogoslovsko U~ili{te i

Pravoslaven Bogoslovski

Fakultet vo Skopje.

5) Makedonskata Pravoslavna

Crkva ja po~ituva i nikoga{

ne se me{a vo kanonskata

jurisdikcija na ostanatite

pomesni Pravoslavni Crkvi.

6) So Ni{kiot nacrt-dogovor vo 2002 g. pome|u

Makedonskata i Srpskata Crkva, bea zadovolitelno

re{eni site sporni kanonski i liturgiski me|usebni

problemi na dvete Crkvi. Edinstven sporen problem

za SPC ostana imeto na na{ata sveta Crkva i nejzi-

niot status. Na{ata Crkva od pastirski pri~ini insi-

stira{e na imeto 'Makedonska Pravoslavna Crkva' i

na samostoen status, dodeka Srpskata Pravoslavna

Crkva, od politi~ki pri~ini (ne go priznava pos-

toeweto na makedonskiot narod), insistira{e na

imeto Ohridska Arhiepiskopija i na avtonomen status.

Site teolo{ki i istoriski fakti uka`uvaat deka prob-

lemot na imeto na na{ata Crkva nema crkovna, tuku

~isto politi~ka osnova; dodeka terminot koj{to }e go

formulira nejziniot organizacionen status, odnosno

'avtonomija' ili 'samostojnost', nema su{tinsko tuku

samo formalno zna~ewe, so ogled deka su{tinata na

samiot status be{e definirana so sodr`inata na

Ni{kiot nacrt-dogovor. Po otfrlaweto i na ovoj

raboten dokument, i toa glavno zaradi nesoglasuvaweto

okolu imeto, i otkako Srpskata Pravoslavna Crkva

sfati deka nema da uspee da go smeni na{eto ime, taa

ednostrano gi prekina razgovorite so Makedonskata

Pravoslavna Crkva i ottoga{ pa navamu se obiduva da

organizira paralelna crkva vo R. Makedonija preku

poddr{kata {to mu ja dava na ras~inetiot od na{ata

Crkva biv{ Povardarski Mitropolit.

Mu blagodarime na Boga {to

dosega sekoj obid na SPC da

go podeli na{iot pravoslaven

narod i da formira paralelna

crkva ostana bezuspe{en.

Zaradi pogre{niot pastirski

pristap, SPC nikoga{ ne go

dobi i nikoga{ nema da go

dobie liturgiskoto

„amin” na pravoslavniot

narod vo R. Makedonija,

bez koe pak, nitu edna

nejzina odluka ne va`i i

ni{to ne mo`e da napravi

na na{ite prostori.

7) Sli~ni sporovi vo Pravoslavnata Crkva i dosega postoele, no se re{avale i vo

pokratok rok i na bratoqubiv na~in. Ova e osobeno va`no od pri~ina {to `iveeme vo

vreme na suptilen progon na Crkvata, a i za-

radi svedo{tvoto na Hristos koe{to svetot

go o~ekuva od nas. So avtokefalnata Ameri-

kanska Pravoslavna Crkva, koja osven Rus-

kata nikoj drug ne ja priznava, site soslu`u-

vaat. Albanskata Pravoslavna Crkva, iako

neorganizirana, so samoto postavuvawe na

Arhiepiskopot Anastasios be{e priznata

kako avtokefalna. Gruziskata Pravoslavna

Crkva, nabrzo po osamostojuvaweto na Gru-

ziskata dr`ava od biv{iot Sovetski Sojuz,

dobi tomos za avtokefalnost od Carigrad-

skata Patrijar{ija itn.

14

k r at k a i s t or i j a n a mp c

Premin, Krstovden 2005