odsevodsev 33

Ne samo rušiti, tudi graditi moramo!

Ob zaključku leta se radi oziramo nazaj inugotovljamo, kaj pa je bilo narejenega vpreteklem obdobju. V Trzinu smo vajenikar velikih gradbenih dosežkov, in smo senekako že razvadili. V letu 2006 na prvipogled ni bilo tako, pa vendar nam podro-bnejši ogled izvršenega in začetega dela lekaže, da tudi preteklo leto niso na občini»spali«. Preden navedem le nekaj dosež-kov, pa bi rad drage bralce opozoril, da sebomo morali počasi privaditi na nekolikobolj umirjeno hitrost, saj imamo osnovnepogoje za življenje v tako majhni skupno-sti naravnost odlične. In kdor mi želi ugo-varjati, naj premisli in se prej ozre kamdrugam in šele potem naslavlja prošnje inapele za pojasnila.Postorjenega v letu 2006 ni bilo tako ma-lo, spomnil bi vas na samo nekaj vidnej-ših:

• vzdrževanje vrtca in menjava oken• izgradnja parkirišč na Mlakarjevi in Zu-

panovi• ureditev parkirišča pred cerkvijo

• asfaltiranje in sanacija stopnic na Mla-karjevi, Cankarjevi

• ureditev kraka Jemčeve ceste• rekonstrukcija kraka Mengeške ceste• investicije v sanacijo sanitarij v OŠ• sanacija kurišč in priklop na plin na

Mengeški 9 in 22 ter v KUD-u• ureditev cestne zapore pri športnem

parku• vzpostavitev medobčinske redarske

službe• pridobitev dokumentacije za začetek

gradnje doma za starejše občane... in šebi lahko našteval.

Torej volilno leto le ni bilo tako slabo, kotje izgledalo na prvi pogled. Tudi načrti soveliki in že sam pogled v proračun, okr-njen od države, nam pove, da smo si mor-da zadali rahlo preambiciozne načrte. Pase naš občinski svet drži izreka »Le pogu-mnim gre slava« in načrtuje tako, kot bi semudilo narediti v tem mandatu vse in ševeč. Spomnimo jih tudi na stari slovenskipregovor »Počasi se daleč pride«; v priho-dnje naj načrtujejo strategijo majhnih ko-rakov, pa teh čim več.Bralcem bi želel povedati še nekaj osebne-ga: pisanje komentarja ali uvodnika, če ho-čete, nikakor ni prijetno in delo kar tako.Sam se tega pisanja ne bi loteval, če se nebi čutil nekako soodgovornega za razvija-jočo se občino, pa tudi mnogi med vamimi s stiskom roke ali pa samo s klicempreko ceste dajete vzpodbudo, da ne odne-

ODSEVglasilo Občine Trzin

Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb

Tel.: 831 00 69, gsm: 040 835 356zoran.jereb@siol.net

Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,

Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale

Trženje: Jožica Valenčak

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285

Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu

ISSN 1408 - 4902

Komentar

Z a nami je leto, ki je pač dobilo značil-no obeležje volilnega leta in je skozi kulturo dialoga in propagandnih ak-

tivnosti razkrilo marsikateri značaj ljudi,ki želijo delovati v politiki. No, prav pono-sni na nekatere naše predstavnike ne more-mo biti, vendar smo še mlada občina, in semoramo še marsikaj naučiti. Pa dosti otem.

!Gradivo za februarsko

številko Odseva oddajte

najkasnejedo

5. februarja

2007

ham. Tudi sem, po mnenju glavnega ure-dnika, zaščiten, in mi ni treba odgovarjatina posamezna vprašanja ali pojasnjevatidoločene trditve v komentarju. Mnogo raj-ši bi pisal o čebelicah ali o časovni razse-žnosti vesolja, saj je literature s to proble-matiko na internetu nič koliko. Tudi obvsaki številki si rečem: »Tone, dost’ ‘maš.«Zato bi v opravičilo bralcem, ki sem jihnehote prizadel, zapisal le še to: nisem ta-ko domišljav, da bi mislil, da imam vedno inv vsem prav, in ne tako neumen, da bi ugo-varjal tistim, ki so drugačnega prepričanja.

Tone Ipavec

Vabilo

V torek, 6. februarja 2007, ob 19. uri

ste vljudno vabljeni v dvorano KUD Franca Kotarja na občinsko proslavo

od slovenskem kulturnem prazniku.

Občina Trzin, KUD Franca Kotarja

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,01/564 45 49 in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: info@trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču

na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki

01/564 47 30.

odsevodsev44

ŽUPANOV

ŽUPANOV K O T I Č E KK O T I Č E K

Spodobi se, da začnem ta prvi ponovoletniŽupanov kotiček z zahvalami. Prvo semdolžan skupini Trzincev, mož in fantov, kigojijo prijazno staro šego, da vsakemu Tr-zincu, ki slavi že nekoliko bolj tehtni okro-gli jubilej, torej petdeseti, šestdeseti ali se-demdeseti... rojstni dan in seveda ne nas-protuje takšni javni počastitvi ob osebnemprazniku, postavijo mlaj pred hišo. Na tanačin prispevajo k temu, da postane slav-ljenčev osebni ali kvečjemu družinski pra-znik tudi družabni dogodek. To daje življe-nju v našem, že dodobra urbaniziranemkraju že večkrat omenjeni pridih vaškegaživljenja, ki v primerjavi z bolj odtujenimmestnim načinom bivanja samo po sebi za-gotavlja višjo kakovost življenja posame-znika in celotne skupnosti. Tako so »fan-tje« postavili mlaj tudi ob mojem nedav-nem okroglem jubileju, in rad bi se jim šeenkrat in javno zahvalil za to prijaznost.Isto velja za članice in člane pevskega zbo-ra Žerjavčki, ki so mi na večer rojstnegadne prišli zapet podoknico. Že to, koliko sijih je na zadnji praznični večer vzelo čas inse udeležilo dogodka, nas je vse preseneti-lo. In še enkrat več se je izkazalo, kako po-membno je, da podpiramo takšne oblikedruštvenega življenja v občini. Pa ne zato,ker so prišli zapet meni, županu. Temvečzato, ker z enako vnemo zapojejo tudi dru-gim slavljencem ob zlatih porokah in po-dobnih priložnostih in ker so na voljo zavsako proslavo ali kakršnokoli prireditevkateregakoli društva in tako neutrudnospletajo vezi med nami.

Takšne vezi naj bi pletli tudi z raznimi na-čini obveščanja in drugih vrst informiranjao dogajanju v občini. Vsekakor si že vesčas, kar obstoja občina Trzin, prizadevamoza to, da bi bili občanke in občani in tudiljudje, ki imajo v Trzinu podjetja ali obra-tovalnice ali so samo zaposleni tukaj, čimbolje obveščeni o vsem, kar se v občini do-gaja. Seveda pa pri tem moramo upošteva-ti meje, ki nam jih postavlja proračun ozi-roma izračun primerne porabe, torej odministrstva za finance izračunan znesek,koliko naj občina porabi za izpolnjevanje zzakoni določenih nalog, med katere sodi

tudi obveščanje občank in občanov. V Ob-čini Trzin se poslužujemo več oblik obve-ščanja. Najprej je potrebno omeniti občin-sko glasilo, mesečnik Odsev, ki nima samofunkcije obveščanja, temveč ima enako va-žno vlogo tudi kot neke vrste kronika ozi-roma arhiv pričevanj o političnem in dru-žabnem dogajanju v občini in bo, kot tak,nekoč v prihodnosti lahko predstavljal po-memben vir za morebitne raziskovalce te-ga časa v lokalnem okviru. Smo tudi enaredkih občin, ki omogoča, da sleherno gos-podinjstvo in tudi vsako podjetje oziromasamostojni podjetnik, ki deluje v občini,zastonj dobi Uradni vestnik Občine Trzin,in so tako vsi sproti seznanjeni z vsemiodločitvami občinskega sveta in drugimizanje pomembnimi dogodki. Kolikor je lemogoče glede na interes javnih občil, obve-ščamo o dogajanju v občini občanke in ob-čane in širšo javnost z obveščanjem o deluobčine tudi s pomočjo drugih javnih občil,sklicujemo tiskovne konference ipd. Vsajvsakih štirinajst dni o najpomembnejšihdogodkih, kar zadeva delo župana in ob-činskega sveta, poročamo tudi v kratkempogovoru za Radio Glas Ljubljane.

V zadnjem času, od oktobra preteklega le-ta, pa velja posebna pozornost uresničeva-nju zahteve Odloka o zagotavljanju obve-ščanja javnosti o delu Občine Trzin in gla-silu Občine Trzin, ki ga je OS sprejel aprila2005. V skladu s tem odlokom mora obči-na v okviru ponudbe kabelskega operater-ja, ki deluje na območju občine v skladu spogodbo z Občino Trzin, torej v okviru po-nudbe Telekoma Slovenije, omogočiti delo-vanje posebnega kanala z lokalnim TVprogramom. Po dovolj temeljitem preverja-nju, koliko bi stala oprema vsaj zasilnegaTV-studia in kolikšen organizacijski in fi-nančni zalogaj bi predstavljala odločitevza povsem samostojno oblikovanje progra-ma poročanja in obveščanja, smo se, podo-bno kot večina manjših občin, vsaj zača-sno odločili za sodelovanje z zasebno TV-

postajo ATV iz Litije. ATV, seveda s po-močjo lokalnega snemalca in posameznihuslužbenk občinske uprave ter predstavni-kov društev iz Trzina, oblikuje redna te-denska poročila o dogajanju v Občini Tr-zin z naslovom Trzinski tednik, ki jih pre-dvaja vsak torek ob 20,00 in v sredo ob21,00 uri in jih dopolnjuje z reportažnimiprikazi posameznih prireditev ali s pogovo-ri z občinskimi funkcionarji. Poleg tegaATV omogoča tako rekoč nenehno objav-ljanje (»vrtenje«) pisnih obvestil oziromanapovedi dogodkov v Trzinu v okviru svo-jih pisnih obvestil, ki so vidna ves čas odzgodnjega jutra do pozne noči, kadar nisona sporedu govorne ali druge oddaje ATV.V okviru teh obvestil posreduje ATV obve-stila iz vseh občin, s katerimi sodeluje, pričemer je mogoče v tem okviru objaviti tudioglase gospodarskih družb, napovedatidružabne, kulturne ali športne prireditve,politične dogodke itd. Skratka, tudi v ime-nu občine vabim vsa društva, gospodarskedružbe in občane ter občanke, da to prilo-žnost v čim večji meri izkoristijo. Z ogle-dom obvestil pa se bodo informirali tudi odogajanju v sosednjih občinah, kar utegnebiti koristno.

Naj sklenem! Za sodelovanje z ATV smose odločili zato, ker gre za TV-studio, kiposreduje program tudi v klasični obliki insi ga torej lahko ogledajo tudi občani inobčanke, ki nimajo kabelske televizije. Respa je, da si ga še ne morejo ogledati tisti, kiso vezani na druge kabelske ponudnike inne na Telekom (Telemach ali T2). Poleg te-ga je bilo za nas pomembno, da bi za obči-no, po naši presoji, odločitev za lastno pro-dukcijo programa (torej poročil o dogaja-nju v občini in pisnih obvestil) pomenilaza zdaj pretežak organizacijski oziroma lo-gistični in finančni zalogaj. Seveda pa vprihodnosti lahko pride tudi do takšneodločitve.

Tone Peršak

Spoštovani občani in cenjene občanke,

obveščamo vas, da v skladu z določili Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti odelu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin, ki ga je občinski svet Občine Trzin sprejellani aprila, pričenjamo s poskusnimi informativnimi oddajami samostojnega TV pro-grama Občine Trzin preko pogodbenega partnerja ATV Signal Litija.

Trzinski tednik bo na sporedu vsak torek, s pričetkom ob 20.00 uri, s ponovitvijonaslednjega dne (v sredo) ob 21.00 uri. Televizijske antene naravnajte v smeri JVod Trzina na oddajnik Jevnica I in frekvenco 53 UHF, na kabelskem sistemu papreklopite na programsko mesto na kanalu 48, kjer je imel sistemski operater Tele-kom rezervirano za interni madžarski program DUNA. Skupaj z društvi in organizacijami v občini se bomo trudili za posredovanje kar naj-več raznovrstnih informacij.

Uprava občine Trzin

odsevodsev 55Redni pogovor z županom

Vjanuarskem pogovoru je župan AntonPeršak odgovoril na kar nekaj vpra-

šanj, ki ste mi jih zanj poslali občani, dota-knila pa sva se tudi sprememb nekaterih za-konov, še zlasti zakona o financiranju ob-čin, o katerem so občinski svetniki preddnevi razpravljali tudi na izredni seji občin-skega sveta, zato si več o tem lahko prebere-te v poročilu s te seje.

Občina Komenda se je prva v državi odloči-la, da sama financira cepljenje, ki naj biosnovnošolke zavarovalo pred rakom na ma-terničnem vratu. Ali o tem morda razmišljatudi občina Trzin?To vprašanje je zelo občutljivo, saj se nana-ša na zdravje današnjih deklet v prihodno-sti. Še težje pa je o tem govoriti zato, ker seob tem takoj pojavi pomislek, da je zdravjenajvečja vrednota, zato pri njem ne gre var-čevati... Problem pa se pojavlja drugje: to jenamreč spet eden tistih problemov, ki jihskuša država prevaliti na občine ali staršeter se tako otresti odgovornosti, ki je vosnovi njena. Stroka in pristojne državneinstitucije naj jasno povedo, ali je to ceplje-nje že dovolj zanesljivo in ali je ogroženostres tako velika, da je cepljenje potrebno,potem pa naj to cepljenje postane del pre-ventivne medicinske oskrbe, za katero jedolžna skrbeti država. V zadnjem času dr-žava na številnih področjih (na področjuotroškega varstva, skrbi za starejše...) na ze-lo zvit način občinam nalaga nove obve-znosti, ne da bi jim za to odobrila tudi sred-stva, po drugi strani pa jim z novim zako-nom o financiranju občin v resnici splohne omogoča, saj nam do evra natančnoizračuna tako imenovano primerno pora-bo. Pri tem pa niti malo ne upošteva ceneteh storitev, v zvezi s katerimi napotuje ob-čane na občine, češ naj skušajo od občin iz-prositi denar za te gotovo koristne storitve.

Toda 12.500 evrov, kolikor bi stalo ceplje-nje 36 učenk, ki trenutno obiskujejo osmi indeveti razred OŠ Trzin, bi občina verjetnovseeno zmogla plačati za to cepljenje?Izračun primerne porabe, ki nam ga za le-to 2007 priznava država (1.516.676 evrov),pri čemer bomo za financiranje te primer-ne porabe dobili v resnici samo 1.418.549evrov, je povsem nerealen. Kajti če hoče-mo v okviru tekoče porabe realno sfinanci-rati vse naloge, ki nam jih nalagajo zakoni,potrebujemo vsaj 1.711.000 evrov, kar po-meni, da bomo že tako ali tako morali vsajza približno 297.000 evrov zmanjšati sred-stva, ki so namenjena za naložbe v občini.Naj pa povem, da smo se medtem že dogo-

vorili, da bomo na pobudo svetniške skupi-ne LDS in v sodelovanju občine Trzin innajbrž tudi drugih svetniških skupin prido-bili za letos sponzorska sredstva (prispeva-la bo seveda tudi Občina) in tako zagotovi-li potrebna sredstva za cepljenje deklet, ob-čank občine Trzin, ki letos zapuščajoosnovno šolo. Seveda pa to ni sistemskarešitev, in je treba vztrajati, da skrb za toprevzameta država oziroma ZZZS.

Občane, ki pogosto hodijo mimo gradu Ja-blje, zanima, ali bo v času našega predsedo-vanja EU v njegovi okolici veljal kakšen po-seben varnostni režim, saj table že sedajopozarjajo na omejeno gibanje in video nad-zor?Občina Trzin do zdaj v zvezi s tem ni pre-jela še nobene uradne informacije. Tudi to,da bo v gradu Jablje po koncu našega pred-sedovanja Evropski uniji deloval Center zaprihodnost Evrope, ki bo namenjen izobra-ževalni in raziskovalni dejavnosti, smoizvedeli iz medijev. Ta lokacija bo še pose-bej živahna v času našega predsedovanjaEU, o tem, kakšen bo v tem času okrog njevarnostni režim, pa ne vemo še ničesar.Slišimo pa, da tu ne bo dogodkov na najvi-

šji ravni, zato tudi kakšnega zares ostregavarnostnega režima okrog gradu ne priča-kujem, nadzor pa zagotovo.

Bo cesta proti gradu obnovljena hkrati zMengeško cesto - občani namreč opozarja-jo, da je na njej nekaj nevarnih lukenj, ki bijih bilo treba čim prej zakrpati?Na območju občine Trzin je le manjši delte ceste, večina je na območju občine Men-geš, zato je pomembno, kje so te poškod-be. Vsekakor bomo spomladi stanje preve-rili in luknje zakrpali, če so na območjunaše občine. Del ceste, ki je v občini Men-geš, je že obnovljen, in to je najbrž financi-rala država, kajti to je v resnici cesta v lastidržave. O tem, ali bo ta cesta obnovljenahkrati s prenovo Mengeške ceste, pa ni-mam nobenih informacij.

Občani, ki živijo ob Jemčevi cesti, si še ve-dno želijo pogostejše kontrole hitrosti vo-žnje po tej cesti. Ker granitne kocke nisoučinkovite pri umirjanju prometa, si želijoučinkovitejših hitrostnih ovir... Kaj lahkopoveste v zvezi s tem?Policijsko postajo Domžale sicer poziva-mo k pogostejšim kontrolam prometa na �

Novi zakon o financiranju občin je naše investicijskezmožnosti zmanjšal za več kot polovico

Anton Peršak: »Medtem smo se že dogovorili, da bomo na pobudo svetniške skupine LDS inv sodelovanju Občine Trzin in najbrž tudi drugih svetniških skupin pridobili za letos spon-zorska sredstva (prispevala bo seveda tudi občina) in tako zagotovili potrebna sredstva za ce-pljenje deklet, občank občine Trzin, ki letos zapuščajo osnovno šolo. Seveda pa to ni sistem-ska rešitev, in je treba vztrajati, da skrb za to prevzameta država oziroma ZZZS.«

odsevodsev66

Novoletni pogovor s trzinskim župnikom Pavletom Krtom

Letos bi radi obnovili misijon

Jemčevi cesti, vendar te, kot kaže, še ve-dno niso dovolj pogoste. Ker je to lokalnacesta, razmišljamo tudi o drugih možno-stih, kako upočasniti promet.

Občani pa ne opažajo samo slabosti, ampaktudi dobre poteze Občine. Tako so nekateriže pohvalili lepo počiščeno dvorišče na Jefa-čnikovi domačiji. Zanima pa jih, v kakšni fa-zi je trenutno projekt obnove te domačije?Pri tem projektu vsi postopki tečejo nekoli-ko počasneje kot pri kakšnem drugem, topa zato, ker je objekt pod skrbstvom Zavo-da za varstvo kulturne dediščine. Predense lotimo kakršnegakoli projekta, moramoizvesti določene predhodne postopke.Objekt je treba arhitekturno obnoviti na

papirju, sledi ugotavljanje, kaj od obstoje-čega objekta bi bilo možno ohraniti, in še-le nato se začne pripravljati projekt, s kate-rim bomo določen del obstoječega objektaohranili ter ga dogradili z novogradnjo.Predvideno je, da se ena stavba poruši vceloti, druga pa delno. Trenutno potekajoše pripravljalna dela, za letos pa računam,da nam bo uspelo pripraviti projekt, med-tem ko naj bi se fizična dela pričela priho-dnje leto. Vendar slednjega občanom še nemorem stoodstotno zagotoviti, saj je to vveliki meri odvisno od sredstev, ki jih bo-mo za ta projekt lahko namenili v proraču-nu. Letos bomo zaradi novega zakona o fi-nanciranju občin namreč izgubili več kotpolovico investicijskih sredstev.

Kako ocenjujete spremembe zakona o jav-nih naročilih, saj je znano, da morajo obči-ne vse svoje večje nakupe izvajati v skladu stem zakonom?Po prvem vtisu sodeč bo novi zakon o jav-nem naročanju javna naročila vendarle ne-koliko poenostavil, saj bo nekoliko sprostilizvajanje samih postopkov, pa tudi nekajdosedanjih nejasnosti v zvezi s pritožbamiin zahtevami za revizijo odpravlja. Novostso tudi nove, nekoliko višje meje za naro-čanje ali nakupe brez zapletenih postop-kov javnega naročanja. V celoti gledanoocenjujem, da so spremembe tega zakonakorak v pravo smer.

Besedilo in foto: Zoran Jereb

Sredi decembrskega praznovanja inobračunavanja minulih dogodkov smo

za oceno preteklega leta ter želje in načrtepovprašali tudi trzinskega župnika PavletaKrta. Z letom, ki se je poslovilo, je zadovo-ljen, predvsem zato, ker je trzinska fara ži-va. »V lanskem letu smo imeli več krstovkot pogrebov, fara pa je živa predvsem za-to, ker se v Trzin priseljuje vse več mladihdružin,« pravi župnik, ki je v matičnihknjigah za leto 2006 zabeležil 27 krstov,14 pogrebov in šest porok - vsega več kotleto poprej. »Kar se tega tiče, sem res za-dovoljen. Vesel sem tudi tega, da so mnogipari, ki sem jih lansko leto poročil, že po-stali starši, zaskrbljujoče pa je dejstvo, daje bilo kar dve tretjini krstov opravljenih vizvenzakonskih zvezah. Takšne otroke kr-stim le, če mi pari obljubijo, da se bodoslej ko prej poročili.«

Minulo leto so zaznamovale tudi razpravein referendum o trzinskem pokopališču inčeprav so načrti o ureditvi pokopališča naPajkovem hribčku z odločitvijo volivcevpadli v vodo, župnik županov predlog vse-eno v večini podpira. »Pogrebe imamo Tr-zinci še vedno večinoma v Mengšu in vDomžalah, in zares je škoda, da se je pripokopališču lani zataknilo. Naj si gredoobčani pogledat ljubljanske Žale in bodovideli, kakšen čudovit gozd je zrasel tammed grobovi. Županov predlog sem zatopodpiral, le malo bližje cerkvi bi moralobiti. Predlagana varianta za pokopališčeob cerkvi se mi ne zdi primerna, bi pa lah-ko razmislili o zemljišču severno od žu-pnišča, ob Habatovi ulici. Vsekakor bi seres že spodobilo, da si uredimo svoje po-kopališče, saj je mengeški župnik že na-povedal, da zna pokopališče Trzincem za-preti, prav tako bodo mladi, ki nimajo

družinskih grobov, svoje grobove verjetnoželeli imeti v domačem kraju,« je prepri-čan župnik, ki se nagiba k žarnim grobo-vom, saj je imel letos le dva klasična po-greba v krstah.Materialnih vlaganj v cerkev in župnijo vlanskem letu ni bilo, čeprav župnik opo-zarja, da so potrebe velike - predvsem bibilo treba prenoviti cerkveno pročelje, kije bilo pred štirinajstimi leti sicer žeobnovljeno, a površno in z napačnimi ma-teriali, kar se zdaj kaže v odpadajočemometu. »V občini se veliko dela, in to jeenkratno. Lani smo pred cerkvijo dobiliasfaltirano parkirišče, česar sem res vesel,letos pa bi se radi, poleg obnove fasade,lotili tudi začetka gradnje prizidka za ve-

roučne učilnice. Predvsem pa je moja ve-lika želja, da bi letos obnovili misijon, kije bil v Trzinu že pred štirinajstimi leti,ker bi tako spet poglobili vero in vzpodbu-dili vernike, da bolj resno zaživijo svojekrščansko življenje,« je povedal župnik inše dodal, da je poleg mešanega pevskegazbora v lanskem letu spet začel delovatiotroški pevski zbor, za kar si vse pohvalezasluži na vseh področjih prizadevni or-ganist Franci Banko. In za konec še novo-letno voščilo: »Vsem želim predvsem mir,vendar pa moramo najprej začeti pri sebi.Potrudimo se, da bomo drug z drugimustvarjali mirno sozvočje in potem nam botudi v svetovnem merilu veliko lepše.«

Besedilo in foto: Jasna Paladin

Redni pogovor z županom

Župnik Pavle Krt s sliko lanskih prvoobhajancev

Prva izredna seja občinskega sveta občine Trzinodsevodsev 77

Pred dnevi, 11. januarja, je trzinski žu-pan Anton Peršak sklical prvo izredno

sejo občinskega sveta v novem mandatu. Nanjej so svetnice in svetniki soglasno sprejelisklep o vložitvi zahteve za ustavno presojonovega zakona o financiranju občin (ZFO),ki je bil sprejet sredi novembra preteklegaleta in bo že letos občino Trzin prikrajšal zapribližno dvesto milijonov tolarjev. Poleg te-ga so svetniki soglašali tudi z imenovanjemJaneza Svoljšaka za nadaljnjega direktorjaZdravstvenega doma Domžale.

V uvodnem pojasnilu razlogov (celotno obra-zložitev predloga si lahko preberete na sple-tni strani občine: www.trzin.si) zaradi katerihso se štiri občine (med njimi tudi občina Tr-zin) odločile za vložitev zahteve za ustavnopresojo ZFO, je župan Anton Peršak meddrugim dejal, da novi ZFO jemlje bolj razvi-tim občinam in daje manj razvitim, zato ob-čin ne spodbuja k vlaganju v razvoj. »Če binam država vzela nekaj odstotkov proračuna,bi to še nekako lahko razumeli kot solidarno-stno pomoč manj razvitim občinam. Ker panam jemlje praktično četrtino proračuna, te-ga seveda ne moremo sprejeti,« je dejal žu-pan in dodal, da novi zakon občinam siceromogoča, da se prijavljajo na državne razpi-se, na katerih bodo ministrstva delila sred-stva za določene vrste projektov ter si takopovrnejo izgubljena sredstva. V razpravi so vsi svetniki predlagano pobudo

podprli. Matjaž Erčulj, svetnik SDS, je nas-protoval vsakršni solidarnosti med občinami,saj bi morala za pomoč občinam poskrbetidržava, ki si jemlje velik delež dohodnine.Dr. Draga Kostrevca, svetnika liste Za zeleniTrzin, je zanimalo, kaj se bo zgodilo, čeustavno sodišče izvajanje novega zakona reszadrži. Župan mu je odgovoril, da bi bila vtem primeru finančna izguba občine za pri-bližno polovico manjša. Matjaža Loborca,svetnika LDS, je zanimalo, ali bo občina Tr-zin pri ustavni presoji vztrajala tudi, če MO

Ljubljana od tega odstopi, župan pa mu jeodgovoril, da z odstopom MO Ljubljana neračuna, da pa bo občina Trzin pri ustavnipresoji zagotovo vztrajala. Podobno kot Er-čulj je tudi Lilijana Smrekar, svetnica SD, de-jala, da takšnega prerazporejanja denarja ozi-roma »uravnilovke« ne podpira, podžupan insvetnik LDS Franc Mušič, pa je svetnike in

svetnice opozoril, da občina Trzin zaradi svo-je razvitosti na razpisih ministrstev ne morepričakovati nobenih sredstev. Miran Šinigoj,svetnik liste Za zeleni Trzin, je menil, da bi semorala občina kljub temu prijavljati na tovr-stne razpise, medtem ko bi v postopku ustav-ne presoje občina morala opozarjati na to, datak zakon občino Trzin iz razvite spreminja vrazvojno ogroženo. Po besedah župana prav-ni strokovnjaki ocenjujejo, da je zahteva poustavni presoji zakona upravičena, zato žu-pan meni, da občine niso brez možnosti, da znjo tudi uspejo.

Svetniki podprli Janeza Svoljšaka za nadaljnjega direktorja Zdravstvenega doma DomžaleDruga točka tokratne seje je bila namenjenarazpravi o tem, ali trzinski občinski svet so-

glaša, da bi bil Janez Svoljšak še štiri leta di-rektor domžalskega zdravstvenega doma. V razpravi sta Natalija Chvatal, svetnica listeZa zeleni Trzin, in Matjaž Erčulj, najprej že-lela izvedeti, kakšno je bilo dosedanje sodelo-vanje Svoljšaka z občino Trzin. Župan jimaje odgovoril, da občani kakovost storitev ZDDomžale ocenjujejo različno, da pa je nekajzdravnikov v ZD Domžale zelo dobrih in pri-zadevnih ter da domžalski zdravstveni domizvaja tudi nekatere storitve, ki jih drugizdravstveni domovi ne. »Nekoliko slabše paje delo ZD Domžale na področju investicij,«je priznal župan. Natalija Chvatal in dr. Dra-go Kostevc sta oporekala tudi obrazložitviSvoljšakovega ponovnega imenovanja, v kate-ri je med drugim navedeno, da je Svoljšak us-pel znižati stroške nadomestil za bolniško od-sotnost z dela. Menila sta namreč, da so biliti stroški zgolj preneseni na ramena gospo-darstva. Lilijana Smrekar konkretnih pri-pomb čez dosedanje delo Svoljšaka ni imela,zanimalo pa jo je, ali se sredstva, ki jih obči-na Trzin nakazuje ZD Domžale, res porablja-jo za javno zdravstvo in ne za zasebno. Obkoncu razprave pa je Natalija Chvatal izrazilatudi željo, da bi občinski svetniki dobili vobravnavo tudi poslovno poročilo ZD Dom-žale za leto 2006, iz katerega bodo lahko ugo-tovili, kako ZD Domžale porablja trzinskasredstva. »Ker pa v Trzinu potrebujemo tudizobozdravnika s koncesijo, od Svoljšaka pri-čakujemo, da nam ga bo v svojem nasle-dnjem mandatu tudi priskrbel,« je še dodalaChvatalova. Zoran Jereb

Svetniki podprli zahtevo za ustavnopresojo novega ZFO

Županova ocena možnosti, da občine uspejo s pritožbo na ustavno sodišče: »Realne možnosti, da s pritožbo uspemo, je sicer težko oceniti, vsekakor pa smo prepri-čani, da bi morali uspeti, saj se v nasprotnem primeru zanjo sploh ne bi odločili. Prepri-čani smo namreč, da so s tem zakonom kršeni naši in evropski principi o lokalni samou-pravi. Zlasti princip finančne in siceršnje avtonomije. Še posebej to velja za načelo, da semorajo občine tudi na področju osnovnih nalog, ki so zajete v pojmu primerna poraba,financirati iz lastnih virov, in delež dohodnine, pobran na območje naše občine, je lastnivir vsaj pogojno le bil. Ta delež je bil odvisen od razvitosti posamezne občine in slednjaje torej na količino tako zbranih sredstev vplivala s svojo politiko in ukrepi. Po novem za-konu pa občine izgubljajo svojo razvojno funkcijo. Tega, ali bo sodišče našo interpretaci-jo tudi sprejelo, seveda ni mogoče napovedati, mislim pa, da bi jo moralo. Občine, ki sose odločile za pritožbo, opozarjajo, da imajo bolj razvite občine tudi več stroškov (npr. zvzdrževanjem komunalne infrastrukture, ki je manj razvite občine sploh nimajo...), hkra-ti pa k skupni razvitosti države prispevajo več kot manj razvite občine. Z novim zako-nom država občine odvrača od vlaganj v razvoj. Tudi to načelo, ki je prav tako zapisanov evropski listini o lokalni samoupravi, je ogroženo in tudi zato bi moralo sodišče odloči-ti nam v prid. Toda tudi v primeru, da s pritožbo uspemo, še ne pomeni, da bomo odvzeta sredstva do-bili povrnjena. Vrhovno sodišče lahko namreč ugotovi neskladnost in naloži Državnemuzboru, da je treba zakon popraviti, kar pomeni, da lahko ostane vsebinsko podoben,morda malo blažji, kot je sedaj. Lahko pa ga tudi razveljavi, in to tudi za nazaj. V temprimeru bi morala država omenjena sredstva občinam povrniti, kar bi najbrž povzročilotežave v državnem proračunu. Kako bo sodišče dejansko odločilo, pa je - kot že rečeno -težko napovedati.«

LDS Trzin sprožila akcijo za zbiranje sredstev za cepljenje osnovnošolk proti HPV

Ob koncu seje je dr. Drago Kostevc občinski upravi predlagal, da preuči možnost, dabi občina financirala cepljenje učenk, ki obiskujejo osmi in deveti razred OŠ Trzin,s katerim bi jih zavarovali pred virusom, ki povzroča raka na materničnem vratu(HPV). Podžupan in svetnik LDS Franc Mušič pa je dodal, da se je LDS Trzin odloči-la, da bo nekaj več kot 800 evrov (oziroma 200 tisoč tolarjev), namenila za omenjenocepljenje. Poleg tega je Mušič napovedal, da bodo k finančnim prispevkom za cepljenjetrzinskih osnovnošolk spodbujali tudi druge sponzorje (predvsem podjetja).

odsevodsev88 2. redna seja občinskega sveta Občine Trzin

Trzinski občinski svetniki in svetnice sose 18. decembra zbrali na drugi redni

seji v novem mandatu. Dnevni red ni bilprav nič »predprazničen«, saj so imeli nanjem kar štirinajst točk, med njimi tudi žeprvo obravnavo proračuna občine Trzin zaleto 2007. Slednjega so svetniki na glasova-nju tudi podprli, čeprav se je pred tem razvi-la burna razprava o tem, ali je načrt razvoj-nih programov pripravljen v skladu z zako-nodajo ali ne.

Svetniška skupina liste Za zeleni Trzin jenamreč menila, da načrt razvojnih progra-mov ni pripravljen skladno z zakonodajo,zato je predlagala, da se prva obravnavaproračuna umakne z dnevnega reda, do na-slednje seje pa načrt razvojnih programovdopolni z dokumenti o identifikaciji investi-cijskih projektov (tako imenovanimi DIIP-i), ker brez njih - po mnenju svetniške skupi-ne liste Za zeleni Trzin - občinske investicijeniso predstavljene dovolj natančno, da bi onjih lahko sprejemali kakovostne odločitve.Župan Anton Peršak je na njihov predlogodgovoril, da so vse sestavine proračun pri-pravljene v skladu z zakonodajo, sprejetjenačrta razvojnih programov pa je pogoj zapripravo investicijske dokumentacije za ob-činske investicije razvojnega značaja. Celo-tno razpravo o tem pa je župan označil zaposkus, da bi si trzinski občinski svet prila-stil nekatere pristojnosti, ki mu sicer po za-konodaji ne pripadajo. Po enournem prere-kanju so svetniki z glasovanjem odločili, daprva obravnava proračuna za leto 2007ostane na dnevnem redu.

Letošnji proračun bo manjši od lanskoletnega V uvodni obrazložitvi občinskega proraču-na za letošnje leto je župan poudaril, dabodo (zaradi nedavnih sprememb zakona

o financiranju občin, o čemer sva se z žu-panom pogovarjala v najinem novembr-skem pogovoru) letos prihodki občinemanjši od izdatkov, primanjkljaj pa bo po-krit s presežkom iz preteklih let. »Vendarto ne bo imelo nobenega vpliva na izgra-dnjo doma za starejše občane, saj imamosredstva za njegovo izgradnjo že rezervira-na,« je ponovno zatrdil Anton Peršak. V razpravi so svetniki občinski upravi za-stavili vrsto vprašanj. Petra Kralja, svetni-ka liste Za zeleni Trzin, je zanimalo, zakajnekateri občani občinska zemljišča upora-bljajo brezplačno, drugi pa uporabo plaču-jejo. Župan mu je odgovoril, da občina zvsemi uporabniki še nima urejenih ustre-znih pogodb, vendar jih bo kmalu sklenilatudi z njimi. Mirana Šinigoja, prav takosvetnika liste Za zeleni Trzin, je zanimalo,zakaj v proračunu ni predvidenih nič sred-stev za razvoj zdravstva, saj bi občina po-trebovala zdravstveni dom (ali vsaj zdrav-stveno postajo) in lekarno. Andreja Kočar,županova svetovalka za področje družbe-nih dejavnosti, mu je odgovorila, da obči-na Trzin - zaradi svoje majhnosti ter bliži-ne obstoječih zdravstvenih domov in le-karn - za lasten zdravstveni dom ne izpol-njuje zakonskih pogojev, saj je v javnozdravstveno mrežo lahko vključena samo zambulanto s polovičnim delovnim časom,ki pa jo že ima. Svetniki liste Za zeleni Tr-zin možnost za zdravstveni dom v Trzinuvidijo v zakonu o lokalni samoupravi, kiod občin med drugim zahteva, da imajo tu-di zdravstvene domove ali vsaj postaje. Pobesedah Šinigoja bi bili največja pridobitevlastnega zdravstvenega doma ali postajedružinski zdravniki, saj slednji svoje paci-ente poznajo veliko bolje. Njegov predlogje podprla tudi Lilijana Smrekar, svetnicaSD. Franca Pavliča, svetnika županove Li-ste za trajnostni razvoj Trzina, je zanima-

lo, kdo bi zdravstveni dom financiral, ven-dar mu Šinigoj na to vprašanje še ni znalodgovoriti.Na tokratni seji so svetniki sprejeli še enopomembno odločitev, in sicer so dovoliliizgradnjo dvoetažnega parkirišča medobjekti na Motnici in štiripasovnico, kjerbo vsaj polovica od predvidenih 423 par-kirnih mest namenjena javni rabi.Letošnja vrednost točke za izračun NUSZje za 2,5 odstotka višja od lanskoletne Na drugi redni seji je trzinski občinski svetsprejel še nekaj drugih odločitev oziromasklepov: (1) sklep o uskladitvi sejnin čla-nov občinskega sveta in njegovih delovnihteles, nadzornega odbora občine, četrtne-ga odbora OIC Trzin ter odborov, komisij,svetov in sosvetov v občini Trzin, (2) sklepo povprečni gradbeni ceni, povprečnihstroških komunalnega urejanja stavbnihzemljišč in vrednosti nezazidanega stav-bnega zemljišča v občini Trzin, (3) sklep odoločitvi vrednosti točke za izračun komu-nalne takse v občini Trzin za leto 2007,(4) sklep o določitvi povprečnih stroškovkomunalne opreme na območju občine Tr-zin za leto 2007 ter (5) sklep o določitvivrednosti točke za izračuna nadomestil zauporabo stavbnega (zazidanega in nezazi-danega) zemljišča (NUSZ) na območjuobčine Trzin za leto 2007. Letošnja vred-nost točke je - tako za zazidana kot nezazi-dana zemljišča - za približno 2,5 odstotkavišja od lanskoletne. Poleg tega so svetniki soglašali s predlo-gom za imenovanje Barbare Zupanc Ober-walder za direktorico Knjižnice Domžale,dr. Draga Kostevca, svetnika liste Za zeleniTrzin, so imenovali za predsednika statu-tarno - pravne komisije, Adolfa Kužnika paza manjkajočega sedmega člana četrtnegaodbora IOC Trzin.

Zoran Jereb

Letošnji proračun bo manjši od lanskega, vendar gradnje doma za starejše občane to ne ogroža

Vprašanja in pobude svetnikov in svetnicNa tokratni seji so svetniki in svetnice zastavili naslednja vprašanja in pobude:Dr. Drago Kostevc je predlagal, da bi začetek sej občinskega sveta z 18. ure presta-vili na 18.30 ali 19. uro. Franc Pavlič se je na predlog občana zavzel, da bi se občinaTrzin v sodelovanju z občino Mengeš lotila izgradnje kanalizacije na Dobenu. Nata-lija Chvatal, svetnica liste Za zeleni Trzin, pa je - glede na rezultat referenduma o lo-kaciji pokopališča - predlagala, da se za pokopališče predvideno zemljišče ponovnoprekvalificira v gozd pod zaščito Nature 2000. Poleg tega je Chvatalova predlagala,da bi občina podjetje Avto aktiv pozvala, da podre staro stavbo ob svoji novogradnjiter si na njenem mestu uredi parkirišče za svoje potrebe, s katerimi sedaj obreme-njuje Ljubljansko cesto. Zaželela pa si je tudi, da svetniška vprašanja ne bi bila večuvrščena na konec sej občinskega sveta, ker so tedaj svetniki že utrujeni, in da bi žu-pan o poteku občinskih investicij odslej občinski svet obveščal pisno in ne večustno, kot je to počel doslej.

Zahvala donatorjem Člani Medobčinskega društva invalidovDomžale se zahvaljujemo vsem delovnimorganizacijam, samostojnim podjetnikomin posameznikom za vašo finančno pod-poro.Vsa podarjena sredstva bodo namenjenaza izvajanje socialno-zdravstvene dejavno-sti, del pa smo porabili tudi za izdajo na-šega koledarja, na katerem so na zadnjistrani napisane vse aktivnosti našegadruštva v letu 2007. Hkrati vam želimo veliko zdravja in delovnih uspehov v letu2007.

Predsednica in Izvršni odbor MDI Domžale

odsevodsev 99Pisma bralcev

Škodljiva pogodba z Biringom III

Očitno je, da ima trzinski župan Peršakdvojna merila do občanov Trzina, vsaj karse tiče menjave lastništva zemljišča pri la-stniku podjetja Biring skupina. Peršak namje v primerih drugih občanov Trzina vednorazlagal, da se mora po zakonu vsako zem-ljišče, ki ga občina menja z drugim lastni-kom, uradno oceniti, potem se šele lahkoizvrši zamenjava. Taka je bila županova ra-zlaga tudi v primeru, ko je občan protesti-ral, ker je bilo njegovo zemljišče, ki ga jeobčina potrebovala za pločnik, ocenjenoskoraj polovico manj, kot je moral on plača-ti za del zemljišča v občinski lasti pri razši-ritvi svojega vrta.

Pri novi Biringovi poslovni stavbi, kjer topodjetje gradi parkirišče za legalizacijo testavbe, je občina tretjinski idealni sola-stnik na zemljišču 1244/92 (celotni obseg9.930 kv.m.), dve tretjini idealnega sola-stništva pa pripada Biringu. Idealno sola-stništvo pomeni, da je vsaka najmanjšastvar na tem zemljišču last obeh solastni-kov v solastniškem razmerju, ki je v našemprimeru 1:2. Idealno solastništvo na zem-ljišču nikakor ne pomeni, da si lahko en so-lastnik izbere svoj sorazmerni površinskidelež, kot mu najbolj ustreza, ostanek paprepusti drugemu solastniku brez ocenitvenovo nastalega lastništva. Lahko je razu-meti, da si je nekako tako razlagal idealnosolastništvo v oktobrskem Odsevu lastnikpodjetja Biring skupina Marjan Tekavec,žal pa je tako razdelitev zemljišča podprltudi župan Peršak v pogodbi z Biringom,kot da mu ni nič mar za občinsko korist.Podjetje Biring bo gradilo parkirišče naveč kot 6.000 kv. m. zemljišča. Kot je vide-ti, že sedaj obstajajo želje po nadgraditvitega parkirišča s še enim nadstropjem, karje seveda vse lepo in prav, če bo to usklaje-no z vsemi zahtevami. Ni pa prav, da sehoče prikazati, da je zemljišče, na kateremse bo to gradilo, ali pa v bodoče še kaj dru-gega, vredno toliko, kot je zemljišče, na ka-terem potekajo vodotoki in na katerem jezelenica, ki bo po pogodbi med županomPeršakom in lastnikom podjetja Biring pri-padlo Občini Trzin. Tudi občinski svet je zdodatnim sklepom na lanski aprilski sejižupana zavezal, da zavaruje premoženjskekoristi občine Trzin in da s podjetjem Bi-ring sklene pogodbo o enakovredni zame-njavi zemljišča ali pa odprodaji občinskegadeleža zemljišča, če Biring nima ustrezne-ga zemljišča za zamenjavo.Župan dodatnega sklepa ni upošteval, am-pak je sklenil z Biringom tako pogodbo, kije v posmeh občinskim premoženjskim in-teresom. Podjetje Biring bo na dveh tretji-nah zemljišča 1244/92 gradilo parkiriščein ga v bodoče morda celo nadgradilo, ob-

čina pa bo v njegovi okolici na tretjini zem-ljišča skrbela za urejeno okolico vodotokovin za košnjo zelenice.V tej pogodbi ni no-benega člena, ki bi določal, da se bo takorazdeljeno zemljišče ocenilo in na ta načinpravično uredilo novo lastniško razmerje.Zaradi tega je bila tudi poslana prijava napristojne organe, ki obravnavajo sumeoškodovanja družbenega premoženja. Za-nimivo je, da je eden od sosedov zemljišča1244/92 pred tem želel odkupiti del tegazemljišča od občine, vendar mu občina nibila pripravljena prisluhniti.V decembrskem Odsevu župan odgovarjana moje pisanje na to temo v novembrskemOdsevu. Župan Peršak se v odgovoru prito-žuje, ker je bil zaradi pogodbe z Biringomprijavljen na pristojne organe in skuša z do-mnevami prikazati, da je bila prijava na teinštitucije neutemeljena. Tako domneva, daso si v teh organih dobro ogledali predlože-ni material in ugotovili, da se še ni nič take-ga zgodilo, po čemer bi bila občina Trzinkakorkoli oškodovana. Župan Peršak na tanačin še enkrat več dokazuje, da je mojstersprenevedanja, katerega cilj je v tem prime-ru zavajanje bralcev Odseva. Kako lahkonekdo domneva in javno razširja te domne-ve, kakšno je stališče določenih inštitucij,ki obravnavajo sume oškodovanja družbe-nega premoženja, preden te izdajo svojeugotovitve. In to je trzinski župan.Če bi župan Peršak hotel delovati korek-tno in transparentno, kar pa do sedaj vproblematičnih zadevah še nisem doživel,bi pojasnil, da je do sedaj dobil odziv samood Nadzornega odbora Občine Trzin.Nadzorni odbor (NO) nam je poslal kardva zapisnika istega, to je drugega sestan-ka NO z dne 18. 10. 2006 (nadaljevanjetretje izredne seje NO). Prvi zapisnik jedatiran s 25. 10. 2006, drugi zapisnik pasem dobil pol meseca kasneje in ima da-tum 6. 11. 2006. Ker je bil drugi zapisnik zzaključki in sklepi korespondenčno potr-jen 13. 11. 2006, ko so bili člani prejšnjegasklica NO že razrešeni na 1. konstitutivniseji občinskega sveta dne 9. 11. 2006, je ve-rifikacija vprašljiva. V prvem zapisniku(25. 10. 2006) drugega sestanka NO je ja-sno zapisano, da NO ne more dati končne-ga sklepa na obravnavano tematiko, ker šeni bila realizirana parcelacija in cenitevrazdeljenih zemljišč in dodatek k pogodbi.Drugi zapisnik je županu bolj naklonjen inga pravzaprav vleče iz zagate. Dodan je za-ključek, v katerem ima največjo težo ugo-tovitev, da ima pogodba, ki jo je župansklenil z Biringom, v drugem členu predvi-deno sklenitev dodatka k pogodbi, ki lahkorešuje razlike v površini in vrednosti oziro-ma dodatni izgradnji javnih parkirišč. Zla-sti zaradi pogojnika »lahko«, s katerim seobravnava dodatek k pogodbi, ki ga še niin ki nenadoma postaja ključnega pomena,se mi zdi končen sklep drugega zapisnika zdne 6. 11. 2006 nelogičen, saj prejudicira

dogajanje, ki se še ni zgodilo. Sklep se gla-si: »Na osnovi navedenega Nadzorni od-bor ugotavlja, da v postopku sprejetjaOdloka in podpisa pogodbe ni šlo za ne-kakšno oškodovanje občinskega premože-nja.« Mnogo bolj logičen pa tudi korektenbi bil drugi del sklepa, če bi v njem pisalo,da do sedaj še ni bilo ugotovljeno oškodo-vanje občinskega premoženja. Vsekakor sene strinjam s sprejetim sklepom NO, kerse sklicuje na dodatek k pogodbi, ki ga šeni, in ker v podpisani pogodbi ta dodateknima funkcije, kot mu jo pripisuje NO. Tadodatek k pogodbi je v podpisani pogodbinamenjen samo temu, da bi se pridobilododatno zemljišče za gradnjo parkirišča,če bi bil delež Biringa premajhen. Če biimel dodatek k pogodbi, ki ga predvidevapodpisana pogodba med županom in Bi-ringom, predvideno funkcijo ocenitve raz-deljenega zemljišča 1244/92, bi bilo nas-protovanje taki pogodbi brezpredmetno. Treba pa je priznati, da je drugi zapisnikprinesel tudi vzpodbudno ugotovitev, da jeparcelacija in ocenitev zemljišč v teku. Čese bo ta ugotovitev uresničila, bo namenprijave pristojnim organom zadovoljen. Vnasprotnem primeru pa bo zadeva preda-na Nadzornemu odboru v novem sklicu. Kar pa se tiče županovih trditev, da semvedel za zadnji sklep NO, preden sem po-slal članek na obravnavano temo v objavov novembrskem Odsevu, je to samo še enožupanovo zavajanje več. Kako naj vem zasklep v zapisniku NO, ki je bil napisan6.11.2006 in overovljen 13.11.2006, če semmoral oddati prispevek za novembrski Od-sev do 5.11.2006.Naj na kratko komentiram še aroganco, skatero je župan Peršak začinil odgovor namoje pisanje v zvezi z Biringom v novembr-skem Odsevu. Ta neprijetna lastnost županaPeršaka vsekakor ne postavlja ob bok župa-nu, s katerim ga je pred kratkim primerjalapesmica na prvi strani Odseva.

Peter Kralj, lista Za zeleni Trzin

Obvestila DU Žerjavčki

DU Žerjavčki vas vabi oziroma obve-šča, da bo:

• v ponedeljek, 22. januarja 2007, ob17. uri v društveni sobi na Mengeškicesti 9 pripravilo predavanje in pogo-vor o zdravi prehrani v tretjem življenj-skem obdobju.

• volilni občni zbor DU Žerjavčki potekal v petek, 23. februarja 2007, ob 16. uri.

Vljudno vabljeni!DU Žerjavčki

odsevodsev1 01 0

Novoizvoljeni občinski svet je že začel de-lovati s polno paro, v Odsevu pa si bo-

ste v naslednjih številkah lahko prebrali, ko-ga ste pravzaprav izvolili. Po abecednem re-du bomo namreč predstavili vseh trinajstsvetnic in svetnikov. Začenjamo z NatalijoChvatal, svetnico liste Za zeleni Trzin.

»Politika me zanima od nekdaj, in tudiodraščala sem v takšnem okolju. Moj očeje bil partizan, po drugi svetovni vojni je bilaktiven v politiki na državnem in lokalnemnivoju - bil je ljudski poslanec v zvezniskupščini, vendar se je njegova državna po-litična kariera po enem mandatu končala,ker je vztrajal pri svojem referatu v sloven-skem jeziku, zahtevano pa je bilo, da gamora prebrati v srbohrvaščini. Mislim, daje bil med prvimi, če ne celo prvi Slovenec,ki si je to upal. Zelo sem ponosna naj, kerje bil velik človek, ki je marsikaj naredil zaTrzin, danes pa je tako, kot da ga sploh nibilo,« o razlogih za udejstvovanje v lokalnipolitiki pove Natalija Chvatal, med Trzincibolj poznana kot Nataša, in nadaljuje, da sije že v prvem letniku gimnazije za govornovajo izbrala politično temo, in sicer Beo-grajska konferenca neuvrščenih držav. »Tu-di v ZK sem se naivno vpisala, misleč, dabom res lahko doprinesla svoj delež k sa-moupravljanju. Toda kmalu sem ugotovila,da moj karakter ni kompatibilen z direkti-vami, in sem tudi izstopila. Vsekakor pa mije bila to dobra izkušnja. Svojo kariero semgradila z izobraževanjem, znanjem in de-lom. Za strankarsko politiko pač nimamustreznih lastnosti, saj sem vajena razmi-

šljati s svojo glavo in si pridržujem pravicodo svojega mnenja,« pravi Chvatalova, ki seje v lokalno politiko podala leta 2002 s kan-didaturo za županjo in občinsko svetnico.»Ker izhajam iz stare trzinske družine, mini vseeno, v kaj se spreminja Trzin. Z mar-sičem se ne strinjam, je pa moje stališče, dane morem kritizirati, če sama ne sodelu-jem. Zanimivo je, kako smo se takrat našlienako misleči in se za volitve združili v listiZa zeleni Trzin. Takšno ime liste smo iz-brali zato, ker smo bili vsi menja, da je gle-de na majhne prostorske možnosti in velikpritisk kapitala po pozidavi ta trend trebaupočasniti in ohranjati zelene površine.«Prepričana je, da je Trzin do sedaj že plačalprevisok davek na račun kakovosti življe-nja. In za katere pridobitve si bo kot svetni-ca prizadevala? »Dušimo se v prometu, ševedno nimamo nujno potrebnega pločnikana Mengeški cesti, zavarovanega železni-škega prehoda na Kmetičevi, pošta je nedo-segljiva peš ali s kolesom, avtomobila pa nikje parkirati. Kulturni dom nam ne morebiti v ponos. Tudi ostala infrastruktura nisledila hitri rasti naselja. Trzin potrebuje tu-di zdravstveno postajo z lekarno, ki je uvr-ščena med zakonske pogoje za samostojnoobčino. Razvoj Trzina mora temeljiti na de-janskih željah in potrebah občanov. Še po-sebej pa se bom zavzemala za doslednospoštovanje določil zakonodaje s področjainvesticij javnih financ, ki zahtevajo trans-parentnost od načrtovanja do izvedbe, kar

se do sedaj ni izvajalo,« odločno odgovarjaNatalija Chvatal ter ob tem izpostavi pose-ben dosežek članov liste Za zeleni Trzin vminulem letu - aktiviranje ljudske iniciative,ki je dosegla, da se je o lokaciji pokopališčaodločalo na referendumu.A za politiko v njenem življenju dolgo nibilo veliko časa. Poklicno kariero je nam-reč posvetila svojemu podjetju, ki ga jeustanovila leta 1992, ko so se za to pokaza-le možnosti. »Sem ustanoviteljica podjetjaOrtosana d.o.o, ki se ukvarja s tehničnimipripomočki za invalide. Odkrito poveda-no, ob ustanovitvi niti nisem vedela, v kajse spuščam, saj vzorov praktični ni bilo.Vsekakor mi je bil to velik izziv: možnostodločanja, hitrega reagiranja in seveda tudiprevzem popolne odgovornosti tako za do-bre kot slabe odločitve. Skupaj s podjetjemsem osebnostno rasla, se kalila na vseh po-dročjih in ob tem tudi uživala. Imeniten jeobčutek, da zmoreš, da uspeš. Danes smopogodbeni dobavitelj ZZZS in Inštituta zarehabilitacijo za invalidske vozičke na ter-ciarnem nivoju. Invalidske vozičke vsehvrst uvažamo in jih nato individualno pri-lagajamo in dodelujemo. Imamo tudi la-stne izdelke: ortopedska trikolesa in kolesas funkcionalnimi dodatki za motoričnomotene otroke in odrasle, ortopedske stoj-ke za vertikalizacijo, vrtljiv kopalni sedežza odrasle ter opremo za senzorno terapi-jo. Vsekakor smo uspešno podjetje, v tejdejavnosti največje v Sloveniji, s kakovo-stnim in strokovnim delom pa smo si pri-dobili tudi ugled,« ponosno pove Chvatalo-va, po izobrazbi komercialistka zunanje tr-govine. Zadnja leta si le vzame nekaj veččasa zase, saj sta posle v večini prevzelahči, ki z njo sodeluje že od samega začet-ka, in sin, tako da sama čas izrabi tudi zakaj drugega. »V društvih in drugih organi-zacijah nisem aktivna, razmišljam pa ovčlanitvi v turistično društvo, ki bi moraloimeti večji vpliv pri razvoju zunanje podo-be kraja. Zelo rada sem babica in čas, ki gapreživim z vnukoma, mi daje veliko zado-voljstvo. Ko bo objavljen tale intervju,bom ponosna babica že tretjega vnučka.Hobijev nimam, zelo rada pa potujem, ho-dim v naravo, berem (zadnja knjiga Vas vhribih in pred njo kultna knjiga Parfum -nameravam pa si ogledati tudi film, posnetpo tej knjigi), zelo rada pa tudi kuham. Čeje prilika, pa si rada ogledam kakšno gleda-liško predstavo ali razstavo tudi v tujini.« Kaj pa načrti? »V tej starosti jih skoraj nedelam več. V mislih imam še kakšen pro-jekt na področju podjetništva in pa kakšnadaljša potovanja.« Jasna Paladin

Natalija Chvatal je pred petnajstimi letiustanovila podjetje Ortosana d.o.o., predpetimi pa se je aktivno vključila tudi vlokalno politiko. (Foto: Zoran Jereb)

Občinski svetniki (1): Natalija Chvatal (lista Za zeleni Trzin)

Razvoj Trzina mora temeljiti na željah in potrebah občanov

»Žerjavčki« vabijo v svoje vrste

nove člane

Upokojene občanke in občane, ki še ni-ste člani našega društva, vabimo, da senam pridružite.Vpišete se lahko v Informacijskem cen-tru Ivana Hribarja, in sicer ob sredahin četrtkih med 8. in 13. ter med 15. in19. uro, ob petkih pa med 8. in 13. uro.Vse, ki ste že člani našega društva, pavabimo na naša tedenska srečanja vsakponedeljek ob 16. uri v klubskih pro-storih na Mengeški 9.

Odbor DU Žerjavčki

Za življenje (3)odsevodsev 1 11 1

�

Mir. Spokojnost. Turoben, poprazničen de-la prost dan. Nikjer nikogar. Le sem in tjakakšen avto, sem in tja kakšen sprehajalec.»Kje so vsi?« Kakor da bi z naravo vsi zas-pali. Si oddahnili. Od naporov ... iskanja ...praznovanja ...?Tišina, prazna nakupovalna središča in ce-ste še naprej vznemirjajo ... prebujajo ...nagovarjajo ... in silijo k razmišljanju. Spetvprašanje: »Kje so vsi, ki so v preteklih te-dnih polnili nakupovalna središča?« Kamso se izgubile kolone avtomobilov?« Kakorda bi se za trenutek ustavil čas. Vse je poti-hnilo ... vse se je umirilo ... Ampak...alires? Ali se je v naše domove in srca v tehprazničnih dneh res naselil mir? Četudi smo se od starega leta vsaj navide-zno že poslovili in se podali novemu na-proti, v nas še vedno odzvanjajo doživetjapreteklega meseca. Budijo se spomini na vcelofan in blišč ovite praznične dni. Spo-mini na dni, polne radosti in upanja, terdni, ko se v nas prebujajo najgloblja hrepe-nenja. Po ljubezni ... nežnosti ... toplini ...pripadnosti ... Ampak v teh dneh se najbolj boleče odpre-jo tudi občutki osamljenosti in zapuščeno-sti, nemoči in brezizhodnosti. V teh dnehsi največ ljudi vzame svoje življenje.Samomor. Beseda, ki zareže kot nož v srce.

Kaj privede mlado mamico treh otrok, štu-denta, ki zaključuje študij, dedka, ki je za-

čel uživati svoje tretje življenjsko obdobje,do tega, da prekine svoje življenje? Praviodgovor poznajo samo oni. Njihovi bližnjiponavadi lahko le slutijo in ugibajo. Navidezni razlogi za takšno dejanje so npr.izdajstvo v ljubezni, izguba zaposlitve, ne-ozdravljiva bolezen, lahko je to neuspeh všoli, ločitev staršev ali pa bankrot. In še bilahko naštevali. Z izgubo ljubljene osebe se odpre zijočapraznina, žalost, bes; svojce spremljajomočni občutki krivde in samoobtoževanja.Občutijo tisti pekel, ki so ga v svoji notra-njosti nosili njihovi otroci, starši ali par-tnerji tedaj, ko so še živeli. Ta pekel so ču-tenja, ki so bila pretežka, da bi jih lahko šenaprej sami nosili. Za seboj pustijo vpraša-nje: »Ali je bilo sploh komu kdaj mar za-me? Ali me je kdaj imel kdo vsaj malorad?« Za seboj pustijo občutke nemoči,obupa, zbeganosti, tesnobe ter neizpolnje-no hrepenenje po stiku in pripadnosti. Samomorilno dejanje mladostnika aliodrasle osebe je torej dokončna prekinitevže zdavnaj prekinjenega čustvenega ali fizi-čnega stika. In je čisto zadnji poskus pre-buditi starše in opozoriti nase. Pa čeprav tistarši že dolgo niso več živi. Odrasel člo-vek, ki že od otroštva v sebi nosi neizpol-njeno hrepenenje po ljubezni, to svojo po-trebo izraža v odnosu do svojih bližnjih.Tako so pogosto pred vprašanja Ali meima sploh kdo rad? Ali me kdo pogreša?,

postavljeni otroci ali partner. Le-ti pa niko-li ne morejo do konca zadovoljiti tistih po-treb, ki so bile v otroštvu tega človeka pre-zrte. Samomor vedno govori o neznosnibolečini občutka, da te tvoj oče in mamanista imela zares rada. Dekle ali žena nemore biti nikoli odgovorna za samomorsvojega fanta ali moža, niti učiteljica v šoliza samomor učenca ali otrok za samomorsvojega starša. Vsako govorjenje o samomoru moramo ve-dno vzeti 100 odstotno resno, ker tega no-ben človek nikoli ne reče kar tako, za šalo,ko je malo slabe volje. Za temi besedamivedno stoji konkretno razmišljanje o pre-nehanju življenja. S tem človekom se mo-ramo takoj začeti neposredno pogovarjatio njegovih namerah. Kako daleč je v svojihrazmišljanjih in morebitnih konkretnih pri-pravah na samomor, kako mu je. In se nenehati pogovarjati. Z govorjenjem o samo-moru le-tega ne potenciramo, ampak temučloveku damo možnost, da o svoji stiskilahko začne z nekom govoriti. To vednozmanjša možnost, da si bo ta človek resvzel življenje. Poleg tega mu nemudomapomagamo najti strokovno pomoč.In je krivica za tiste, ki ostajajo in prevze-majo bremena onih, ki so omagali, in jekrivica za tiste, ki so se odločili, da poišče-jo stik s prekinitvijo stika.

Metka Mejač Toplišek, spec. zakonske in družinske terapije

Samomor. »Nočem umreti, a s toliko bolečine ne morem več naprej. Naj me ima nekdo rad!«

Projekt »Učenje za življenje« se oglašaSpet je leto naokoli, tudi v novo šolsko leto smo že dodobra zako-

rakali in na tem mestu se vam zopet javljamo iz Centra za soci-alno delo Domžale. Ker naš projekt nikoli ne počiva, smo z otrokitako poleti kot tudi v tem šolskem letu izvedli že kar nekaj zanimi-vih in zabavnih dejavnosti.

Tako smo se med poletnimi počitnicami s pomočjo tabornikovRodu skalnih taborov (RST) Domžale učili taborniških veščin vStavči vasi pri Žužemberku. Pred koncem prejšnjega šolskega le-ta smo s pomočjo občine Domžale za otroke izvedli delavnice natemo boja proti drogam in zdravega preživljanja prostega časa,na isto temo pa je oktobra potekalo tudi predavanje v KnjižniciDomžale, namenjeno zainteresirani javnosti. Med poletnimi po-čitnicami smo otrokom popestrili prosti čas še z obiskom dom-žalskega kopališča, ob začetku novega šolskega leta pa smo se staborniki RST Domžale ponovno podali v naravo. Ob noči ča-rovnic smo izdelovali okraske in se posladkali s kostanjem ter siv začetku novembra popestrili sobotni dan z nekaj športne zaba-ve v telovadnici Osnovne šole Rodica. 25. novembra smo mento-rice iz projekta na domžalski tržnici regionalni koordinatorici zaobravnavo nasilja pomagale obeležiti dan boja proti nasilju nadženskami. V prazničnem decembru so si otroci sami izdelali do-

miselne novoletne voščilnice ter svečnike, nekaj malega za vsako-gar pa se je našlo tudi v koših treh decembrskih mož. Proti konculeta 2006 nas je s pomočjo Radia Ekspres obiskal še Božiček sskupino Čuki, ki so poskrbeli, da smo se naučili novih pesmi,plesnih korakov in se res lepo imeli. V začetku leta pa so projektz igračami za vse obdarili še Radio Hit, Agropub in domžalskižupan Toni Dragar.

odsevodsev1 21 2

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) terGradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane obča-nom preko mreže več kot tridesetih svetoval-nih pisarn že več kot deset let ponujata ener-getsko svetovanje »ENSVET«. To je stro-kovna svetovalna storitev, ki je brezplačnain komercialno neodvisna.

Najpogostejši obiskovalci energetskih pi-sarn so lastniki obstoječih stanovanjskihobjektov, ki se zanimajo za izboljšanje to-plotne izolacije svojih stavb, posodobitevogrevalnih sistemov ter izkoriščanjeobnovljivih virov energije. V zadnjih letihpa v energetske pisarne prihaja tudi vseveč novograditeljev, ki jih zanimajo takoimenovane nizko energetske hiše. Svetoval-ci pa obiskovalcem pomagajo tudi z nasve-ti glede tehnične izvedbe posameznegaprojekta kot tudi glede financiranja s po-močjo subvencioniranja, ki ga vsako letorazpisuje MOP.

Energetsko svetovanje »ENSVET« vam nudi nasvete o:• energetski sanaciji stavb ali energetski

zasnovi novogradenj• toplotni zaščiti ovoja stavb

• izbiri ustreznih oken in zasteklitve• izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih

naprav• izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali

sistema za hlajenje• regulaciji ogrevalnih naprav• uporabi obnovljivih virov energije

(OVE) pri oskrbi stavbe z energijo• izbiri ustreznega energenta glede na lo-

kacijo in značilnosti stavbe• zmanjšanju porabe goriva• uporabi varčnih gospodinjskih aparatov• pripravi tople sanitarne vode• vodenju energetskega knjigovodstva• možnosti pridobitve nepovratnih sred-

stev in posojil za projekte učinkovitejšerabe energije (URE) ter uporabo OVE

• vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajona URE v gospodinjstvih

Z izvedbo nekaterih ukrepov za URE lah-ko dosežete:• z zamenjavo starih veznih oken ali oken

s termopansko zasteklitvijo s sodobnimiokni lahko na leto prihranite do 15 litrovkurilnega olja na en kvadratni meterokna,

• z vsaj deset centimetrov debelo toplotnoizolacijo neizolirane stavbe prihranitedo deset litrov kurilnega olja na kvadra-tni meter zidu,

• z menjavo starega kotla na kurilno oljein centralne regulacije s sodobnim siste-mom lahko prihranite do 30 odstotkovgoriva, v gradnjo termostatskih ventilovpa še dodatnih deset odstotkov,

• z uporabo solarnega sistema za pripravotople vode s približno 6 do 8 kvadratnihmetrov velikimi sprejemniki sončneenergije lahko na leto prihranite do 350litrov kurilnega olja oziroma 2.300 kWhelektrične energije.

ENSVET in Zoran Jereb

Kje je najbližja svetovalna pisarna?

Najbližja svetovalna pisarna je v Dom-žalah na Ljubljanski cesti 96. Delovničas pisarne je vsako sredo od 18:30 do20: ure, prijave za svetovanje pa spreje-majo vsak delavnik od 8: do 12. ure natelefon 722 01 00 in 721 45 61 ter v de-lovnem času pisarne na tel. 722 04 30.

Tudi zdaj se ne bomo ustavili in bomo v novo leto skočili z velikonovih zamisli za naša nadaljnja srečanja in potepanja, pri čemernam bodo pomagali tudi novi prostovoljci, ki so se pred kratkimpridružili projektu. Tako skupaj pripravljamo še veliko zanimivihin zabavnih aktivnosti tudi v prihodnje. Vse do sedaj omenjenopa nam ne bi uspelo brez zunanje pomoči. Tako bi se na tem me-stu radi tudi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na po-moč, še posebej pa Občini Domžale in njenemu županu ter obči-nam Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, domžalskim taborni-kom Rodu skalnih taborov, Leonu Matku, Knjižnici Domžale,OŠ Rodica, OŠ Venclja Perka, domači pekarni peciva Jurček, Ra-diu Hit, Agropub-u in Mladinsko-kulturnemu centru Akumula-tor. Zahvala pa gre tudi vodstvu ter otrokom Vrtcev Urša, ki so(tako kot že vrsto let do sedaj) z zbiranjem igrač, ki so nov dom

in nove lastnike nato počakale v prostorih Centra za socialno de-lo Domžale, polepšali december marsikateremu paru otroškihoči. V upanju na uspešno nadaljnje sodelovanje se vsem iskrenozahvaljujemo vsi sodelujoči (otroci, mentorji in delavke CSD) vprojektu Učenje za življenje, ki že več kot deset let poteka podokriljem CSD Domžale. Vsem skupaj, v upanju na nadaljnje so-delovanje, želimo tudi srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Vsi, ki bi radi otrokom iz projekta kakorkoli pomagali (bodisi ssvojim časom ali drugačnim materialnim ali finančnim prispev-kom), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Za več informacijsmo vam na voljo na tel. št.: 01/724-63-97, 031/860-315 in naelektronskem naslovu: ucenje.za.zivljenje@gmail.com !!!

Pripravile mentorice Tina, Suzana in Tamara

Kresnička varuje življenjeKrajši dnevi in slabe prometne razmere zaradi vremenskih okoli-ščin na cestah še bolj zmanjšujejo varnost na naših cestah. Vozni-ki se v času krajših dni, ko tudi vremenske okoliščine niso najboljugodne za varno vožnjo, srečujejo s slabšo preglednostjo iz vozila,kot je posledica zarošenih vetrobranskih stekel v vozilu, mokro vo-zišče, megla, dež, sneg in led pa preglednost iz vozila še poslabšu-jejo. Vse to pa predstavlja večjo nevarnost tudi za pešce.Za večjo varnost morajo pešci nekaj storiti tudi sami. Z zako-nom je predpisano, da mora pešec, ki ponoči hodi zunaj naseljaali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozi-šču ali tik ob njem, na vidnem mestu ob strani, ki je obrnjenaproti vozišču, nositi svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidnas sprednje in zadnje strani, ali odsevnik (kresničko) bele barve.S tem boste pešci sami storili zelo veliko za svojo varnost, obsrečanju s policistom pa privarčevali 10 tisoč tolarjev.

Uroš Aljaž, Policijska postaja Domžale

Energetsko svetovanje za občane »ENSVET«

odsevodsev 1 31 3

�

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Občina Trzin je skupaj s kulturnim druš-tvom v petek, 22. decembra, pripravila

slovesnost ob šestnajsti obletnici plebiscita,s katerim se je slovenski narod leta 1990odločil za svojo samostojnost. Ob tej prilo-žnosti je Dominik Grmek, predsednikobmočnega združenja veteranov vojne zaSlovenijo (OZVVS) Domžale, Občini Trzinpodelilo plaketo za ohranjanje spomina naosamosvojitveno vojno.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil tr-zinski župan Anton Peršak, ki je v svojemnagovoru zbranih - med katerimi je bilo tu-di kar nekaj občinskih svetnikov ter vetera-nov osamosvojitvene vojne - na kratkopredstavil okoliščine, v katerih se je razvi-jala naša narodna zavest. »Dejstvo, da jeSlovenija danes samostojna država in da selahko Slovenci sami pred seboj ter predskupnostjo drugih nacij predstavljamo kotnacija in ne le kot etnična skupnost ali na-rod, ki ni državotvoren, je neke vrste para-doks. Še posebej, če nanj gledamo skozizgodovinski proces nastajanja evropskihdržav. Slovenci v času visokega srednjegaveka nismo imeli lastnega plemstva, ki jebilo nosilec oblikovanja zametkov najsta-rejših evropskih držav. Slovenska plemenaso bila prezgodaj podjarmljena in plem-stva ljudstev, ki so nam gospodovala, nisodovolila razvoja slovenskega plemstva inavtohtonega vazalnega sistema. S tega vidi-ka je bil tudi pojav celjskih knezov oziro-ma grofov nekoliko pozen, četudi bi se nji-hova zgodba ne končala tako, kot se je. Tu-di lastnega meščanstva Slovenci nismo us-peli razviti - ne dovolj zgodaj in ne z dovoljveliko kritično maso, da bi lahko v sodelo-vanju s porajajočo se kulturo razvilo idejonacije in nacionalne države. Prvi zametkiosveščenega slovenskega meščanstva se ta-ko pojavijo šele tik pred koncem 18. stole-tja, dejansko zaživijo pa šele ob koncu 19.in ob prehodu v 20. stoletje. Tedaj se poja-vijo tudi prvi nosilci nacionalno opredelje-ne slovenske politike,« je v svojem govorupovedal župan. V nadaljevanju je opozoril na to, da se jeideja o Slovencih kot naciji in o Slovenijikot državi rodila v kulturi, saj so bili vse dokonca 19. stoletja nosilci te ideje izključnokulturniki, med njimi še posebej pesniki inpisatelji. »Zato je slovenska nacionalnaideja neločljivo povezana s Trubarjevimizročilom in njegovim geslom »stati in ob-stati«. Sam si to geslo razlagam kot pozivSlovencem, da se postavijo na lastne nogein se zavejo, da so eno ljudstvo in ena kul-tura in - če hočete - ena kri. Izraz obstatipa razumem kot poziv k zavestni odločitviza boj za obstanek. Ta boj naj bi se začel s

spoznanjem o skupni identiteti, ki jo je tre-ba braniti, varovati in razvijati. Trubar seje zavestno odločil, da večji del svojega živ-ljenja posveti temu, da Slovencem vcepizavest o pomembnosti lastnega jezika, kul-ture in identitete. S Trubarjem in njegovi-mi somišljeniki se je rodila in začela razvi-jati slovenska nacionalna ideja, ki je napo-sled zrasla v zamisel o samostojni sloven-ski državi. Naslednji korak so storili Lin-hart, Vodnik in njuni sodelavci s podporoprvega osveščenega slovenskega meščanabarona Žige Zoisa. Sledili so jim Prešerenin oblikovalci programa Zedinjene Sloveni-je, ki je prva jasno razložena ideja državnetvorbe slovenskega naroda v okviru avstrij-skega cesarstva, vendar z nesporno suvere-nostjo. Slovenski politiki tistega časa z Ble-iweisom na čelu so - lojalni cesarju in Cer-kvi - to idejo zavrnili in ji nasprotovali. Slo-venska nacionalna politika se pojavi šele vzadnji tretjini 19. stoletja, njeni nosilci paso bili spet povezani s kulturo in še zlastiliteraturo - Kersnik, Jurčič, kasneje tudi

Tavčar, Hribar, Kristan, Krek in drugi. Zato politiko je bilo vprašanje slovenske dr-žavnosti in oblike obstoja slovenske naciježe vse od začetka eno ključnih,« je dejalPeršak. V nadaljevanju je župan povedal, da so biličlani društva slovenskih pisateljev najboljprofilirana nosilna skupina ideje samostoj-ne države ob koncu osemdesetih let prej-šnjega stoletja. »Ko je bil objavljen predlogamandmaja k ustavi SFRJ, ki je napovedo-val dodatno centralizacijo in unifikacijodržave, smo prvi o tem predlogu organizi-rali javno tribuna, ga zavrnili ter organizi-rali lastno ustavno komisijo, ki je v sodelo-vanju s strokovno skupino slovenskega so-ciološkega društva oblikovala konceptustave suverene slovenske države, potempa so pobudo prevzele politične stranke.Nato je prišlo leto 1991 in z njim naša osa-mosvojitev ter mednarodno priznanje našedržave. Na plebiscitu konec leta 1990 smose skoraj soglasno odločili za osamosvoji-tev. Narod je skoraj soglasno sprejel žeomenjeno Trubarjevo geslo,« je še povedalžupan in opozoril na škodljive poslediceglobalizacije. »Slednja se podreja samomednarodnemu kapitalu, ki mu ni mar zazgodovino in kulturno tradicijo ter za psi-hološko stabilnost in suverenost posame-znikov. To sicer ne pomeni, da je treba glo-balizaciji že v osnovi nasprotovati, ampakda jo je treba preoblikovati in prilagoditimeri in potrebam vseh in ne samo kapita-la. Še posebej, ker takšna globalizacija po-staja generator civilizacijskih spopadov inuničevanja planeta. Slovenska osamosvoji-tev in večstoletni proces, ki je pripeljal donje, sta izročilo in nauk, ki ju moramoupoštevati tudi pri sprejemanju odločitevza prihodnost na vseh ravneh,« je še pove-dal župan pred svojim prazničnim vošči-lom.V nadaljevanju je Dominik Grmek v imenuOZVVS Domžale občini Trzin podelil pla-keto - najvišje priznanje območnega zdru-ženja vojne za Slovenijo Domžale. »Obči-na Trzin je vse od svojega nastanka s svo-jim odnosom in finančno pomočjo poma-gala k ohranjanju spomina na osamosvoji-tveno vojno. Z vašo pomočjo in razumeva-njem novejše slovenske zgodovine je biloorganiziranih že veliko spominskih priredi-tev v spomin na bitko v Trzinu 27. junija1991. Zato vam ob letošnjem dnevu samo-stojnosti in enotnosti ter ob letošnji petnaj-sti obletnici trzinske bitke izročam plake-to, ki simbolizira območje organiziranja indelovanja manevrske strukture narodne za-ščite Domžale leta 1990, območje upravneenote Domžale v letu 1991, ko je potekalaosamosvojitvena vojna, območje delovanja

»Simboli na plaketi so spomin na težkavojna doživetja v našem prostoru in na do-sežene cilje pri obrambi naše mlade do-movine. Spoštovani župan, svetniki in sve-tnice občine Trzin, za vso vašo dosedanjopomoč se vam vsi veterani vojne za Slove-nijo iskreno zahvaljujemo,« je ob podeli-tvi plakete povedal Grmek.

»Slovenska osamosvojitev in večstoletni pro-ces, ki je pripeljal do nje, sta izročilo in na-uk, ki ju moramo upoštevati tudi pri spreje-manju odločitev za prihodnost na vseh rav-neh,« je povedal župan Anton Peršak vsvojem slavnostnem nagovoru.

odsevodsev1 41 4

naše veteranske organizacije vse od njene-ga nastanka v letu 1993, simbolizira pa tu-di vse prejemnike bojnega znaka Trzin inbojnega znaka Oddajnik Domžale. Simbo-li na plaketi so spomin na težka vojna doži-vetja na našem prostoru in na dosežene ci-

lje pri obrambi naše mlade domovine.Spoštovani župan, svetniki in svetnice ob-čine Trzin, za vso vašo dosedanjo pomočse vam vsi veterani vojne za Slovenijoiskreno zahvaljujemo,« je v obrazložitvi po-vedal Grmek.

Priznanje je v imenu občine prevzel županAnton Peršak, ki je dejal, da si bo za ohra-njanje spomina na osamosvojitveno vojnoter dobro sodelovanje z OZVVS Domžaleprizadeval tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Zoran Jereb

Vnedeljo, 17. decembra 2006, je bilo vkulturnem domu jubilejno, že 10. pre-

dnovoletno srečanje občanov, starejših odsedemdeset let, ki se ga je tudi tokrat na po-vabilo župana udeležilo skoraj sto trzinskihstarostnikov. Tradicija prednovoletnega sre-čevanja starejših, ki so v prazničnih dneh šeposebej veseli druženja in pozornosti, segaše v krajevno skupnost Trzin, torej v časepred ustanovitvijo samostojne občine. Zami-sel se je porodila Tonetu Ipavcu v času nje-govega vodenja krajevne skupnosti, zadnjaleta pa za finančno plat organizacije skrbiobčina. A prireditve ne bi bilo - tako prizna-va tudi župan - če za vsem ne bi stala neu-morna Jožica Kurent.

»To vsakoletno srečanje je gotovo lepa na-vada in tradicija. Vesel sem, da se vas jeponovno toliko zbralo in upam, da vas bonaslednje leto še več. A tega srečanja ne bibilo, če ne bi bilo med nami nekaj res vne-tih organizatorjev, predvsem pa organiza-tork. Verjetno se vsi strinjate z mano, da seob tem času ne bi imeli vsako leto tako le-po, če ne bi bilo gospe Jožice Kurent. Že-lim, da bi še dolgo tako lepo sodelovali,« jev imenu občine povedal župan Tone Per-šak in Jožici Kurent, ki je za svoje požrtvo-

valno delo požela velik aplavz vseh priso-tnih, izročil šopek rož. Kurentova se je obtej priložnosti zahvalila vsem Trzinkam, ki

ji vedno pomagajo in s katerimi ob takšnihprireditvah in drugih akcijah skupaj delajo.Kot vsako leto, pa so organizatorji tudi le-tos pripravili zanimiv in pester kulturniprogram, za katerega je poskrbela HelenaOgorelec. Ob spretnem povezovanju Gaš-perja Ogorelca so starejši dobro uro preži-veli v družbi najmlajših in nekoliko starej-ših glasbenikov in drugih nastopajočih. Zadobro voljo sta uvodoma poskrbela mladaharmonikarja Uroš in Miha, meh klavirskeharmonike pa je razprostrl tudi mladi ŽanValenčak iz glasbene šole L’artko. Mladimglasbenikom se je s kitaro pridružil tudiŽan Guček, učenke iz Osnovne šole Trzin -Karin Mušič, Saša Tasič Goričan in TjašaŠinkovec - pa so zbranim v dvorani recitira-le nekaj pesmic. Helena Ogorelec je pre-brala črtico avtorice Danice Pardo, nada-ljevanje programa pa je zbranim vzelo sa-po, saj se je na odru zavrtela orientalskaplesalka Mateja Pevec iz Rodice. Tik predkoncem so za smeh s prizori iz Partljičevekomedije Čaj za dve poskrbele članiceKUD-a Frana Maslja Podlimbarskega izKrašnje, za zaključek pa sta zbrane v ve-černe ure z glasbo popeljala Brigita in Boš-tjan iz dua Jodl Express.

Besedilo in foto: Jasna Paladin

Starejši so se pred novim letom tokrat srečali že desetič.

Župan Tone Peršak in Jožica Kurent

Deseto novoletno srečanje starejših občanov

Pogovor z Emilom Milanom Kuferšinomodsevodsev 1 51 5

�

Šef kuhinje s pesniško zbirko

Emil Milan Kuferšin se je pred 62 leti rodil v Domžalah, v Trzi-nu, od koder je doma njegova mama, pa stanuje od svojega se-

dmega razreda naprej. Trzinci ga danes poznate predvsem kot de-javnega upokojenca na področju kulture, a njegovo službeno pot sozaznamovali lonci in kuhalnice. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovalv Domžalah in Mengšu, se je namreč odločil za gostinsko šolo vLjubljani, kjer je končal program za kuharje in kasneje še hotelskošolo. Danes, ko že tretje leto skupaj z ženo Valentino uživa v zaslu-ženem pokoju, je »na plano« spustil nekaj svojih talentov, ki jih do-tlej ni imel časa razviti. Nadvse rad rezbari, piše pesmi, skrbi zavrt in rože in uživa v druženju, pri vsem tem pa je, kot sam rad pri-pomni, netipičen upokojenec, »saj se mi ne mudi in si vzamem časza stvari, ki jih rad delam.«

Štiri desetletja s kuharsko kapo na glavi»Po končani šoli sem se za kuharja izučil v hotelu Union, dve letisem delal tudi v hotelu Lev, nato pa so me poklicali in vprašali,če bi šel za šefa kuhinje v stavbo parlamenta. Nobenih poznan-stev nisem imel in najprej sploh nisem vedel, kje to je,« v smehupripoveduje gospod Milan. »No, potem sem pa v tej kuhinji po-slancem kuhal kar 34 let!« V tem času se je precej spremenilo,pravi. Najprej so bili kuharji le trije, na koncu pa je vodil žeosemčlanski kolektiv. Tudi hrana je bila pred leti bolj klasična inbolj slovenska kot danes, in vse se je pripravljalo na roke, danespa so jedi že večinoma pripravljene in zamrznjene. »V vseh tehletih sem spoznal veliko poslancev, a politično nisem bil nikdaraktiven, to vedno rad poudarim. Zanimivo je bilo opazovati, ka-ko se je odnos poslancev spremenil z ustanovitvijo nove države.Pa ne do mene, mene so kot šefa kuhinje vedno spoštovali. Medseboj se poslanci različnih strank skoraj niso več družili in pogo-varjali.« A njegovo delo ni bilo povezano s politiko, ampak z oku-snimi jedmi, od malic za državne uslužbence in poslance do zah-tevnih pogostitev, ki so jih v parlamentu organizirali ob posebnihpriložnostih. »Teh ljudi, tudi pomembnih, za katere sem kuhal, jebilo toliko, da se ne spomnim vseh. Prihajali so iz različnih dr-žav; vsak jedilnik, ki sem ga moral pripraviti, je bil nekaj pose-bnega in po svoje zahteven. Vse je bilo treba uskladiti z željamiteh visokih državniških voditeljev in predstavnikov iz vsega svetain tudi s protokolom. Nekaj let sem po kakšen mesec dni hodilkuhat tudi na Brdo za maršala Tita in njegovo ženo in prav z Jo-vanko je povezana zanimiva anekdota,« hiti pripovedovati, ko gapovprašam po spominih, povezanih s pomembnimi gosti in temuprimernimi jedilniki, ki jih doma še vedno hrani. »Ko sem na no-vo prišel na Brdo, me je Jovanka kot kuharja želela preizkusiti.Jedilnike za kosila, ki so bila navadno okrog enih, sem vedno na-pisal že nekaj dni prej, no, tisti dan pa si je Jovanka ob dvanaj-stih za kosilo zaželela še divjega prašička. Ugodil sem ji, čepravje bilo potem še posebno razburljivo. Prašiček je bil že mrtev, a ješe kosmat visel v bližnjem kozolcu. Tekel sem tja, odrezal enostegno, tekel nazaj v kuhinjo, odstranil kožo in kosti, meso pope-kel, dodal zelenjavo in vse potrebno in ob enih je Jovanka želene-ga divjega prašička tudi dobila na krožniku. Nisem mogel, da nebi ugodil njenim muhastim željam. Reakcija z njene strani je biladobra, a vse take situacije naredijo ta poklic zelo zahteven, če-prav se ljudje tega ne zavedajo dovolj. Hrana mora na mize dominute natančno, pogosto smo kuhali za visoke goste ali pa zanekaj sto ljudi, in stresnih situacij res ni manjkalo. Pri nas pa ku-harji žal še niso tako cenjeni kot v Angliji in Franciji, je pa res, dase sam niti nisem želel preveč izpostavljati. Sem zelo družinskičlovek; verjetno bi lahko kuhal tudi v tujini, a sem bil od nekdajnajraje doma.« Prav zaradi zahtevne službe kuhanja danes nitimalo ne pogreša. Že prej je doma kuhal le včasih, saj je loncev in

štedilnika pošteno sit, in se o tem niti zgovarjati noče, čeprav soga že upokojenci nagovarjali, naj pripravi kakšen kuharski tečaj.

Podobe iz lesa in pesmi iz srcaDanes v glavnem kuha žena Valentina in tako mu ostaja še veččasa za številne hobije, ki mu veselje prinašajo zadnja leta, ko jeupokojen. »Že kakšnih pet let z navdušenjem rezbarim. Ljudje šesami ne vemo, kakšni talenti se skrivajo v nas. Sam sem sicer ve-dno imel željo, da bi znal narediti take lepe stvari, a se vse dopred kratkim ustvarjanja nisem lotil. Pred petimi leti pa je JožicaValenčak predlagala, da bi v okviru turističnega društva imelirezbarsko delavnico, povabili smo Marijana Vodnika iz Domžal,ki je zdaj naš mentor, in od takrat se družimo in ustvarjamo v te-hnični delavnici osnovne šole. Seveda večino podob izrezljamdoma in prav zdaj bo pravi čas zato, saj pozimi naredim največrezbarij,« pove Milan in razloži, da je za najboljše podobe naj-bolj primeren sadni les in da zdaj že samo pogleda kos lesa in vi-di podobo, ki bo iz njega nastala. Poleg rezbarjenja ga zelo veselitudi pisanje pesmi. Pred dobrimi desetimi leti je izdal pesniškozbirko z naslovom Sto misli in besed, ki jo namerava v nasle-dnjem letu dopolniti z novimi pesmimi. Pisanje pesmi je povsemspontano, pravi, med temami, ki jih želi s svojo epsko poezijo še

Emil Milan Kuferšin

odsevodsev1 61 6

Zakaj

Zakaj, poet, besede sem ter tja obračaš,je svet surov in slep, a v tvojih pesmihzdaj žalosten, a že čez hip neznansko lep.

Zakaj besede sem ter tja obračam?Neznana sla me vleče v skrivnostni svet besed,in ni miru v moji duši, dokler srce se ne spove.Ta hip zli duh me obsede,naslednji zopet bil bi poln dobrote in človeške bede.

Življenje vendar je lepo,Daj, draga, poletiva v čarobni svet narave,se v pesmi moji sprehodiva.

Prisluhni! Kaj ne slišiš pesem vetra,šelestenja trave, potočka žuborenja,nežno pesem osamele ptice,mar ne čutiš splet noči in dneva?Med drevjem v šelestenju listjavidim tvoje lice, tvoj glas me v vetru kliče,na nebu oče mesec drobne zvezde štejein fant dekletu nežno šepeta v uhobesede sladke. O, čudovito je življenje,o, čudovito je nebo.

A zdaj se obrniva in poglejva, kaj druga stran nam skriva, tja, kjer je življenje grdo, umazano in kruto in ni z dobrotami posuto.

Prisluhni, draga, mar ne slišiš krika bolečine,hrepenenja zatiranih in lačnih po svobodi,le koliko ljudi po svetu sem ter tja brez doma hodi?Nežno k materi otrok steguje roke, nekje čuje grmenje se topov,smrt bela hodi sredi svežih še grobov. Dajva, vrniva se na prejšnjo stran,ta svet je grd, boleč in nama nepoznan. A vendar morda tega le ne zaznaštako globoko in močno kot jaz.

Zato, draga, pišem te vrstice!To je življenje, ki me vabi in me glasno kliče.Neznana sla me vleče zdaj v svet dobrote in ljubezni in drugič zopet med mrliče.

Milan Emil Kuferšin

Igra življenja

Čudno igro sem igral,vse sem pomešal,čeprav sem mislil, da sem pot si pravo izbral -a karte same so igrale,bile so štiri menda prave:življenje, smrt, laž in resnica.

A karte niso se zmotile,razbral sem iz njih resnico nezmotljivo -če jih obrneš levo ali desno, porogljivo se smejijo,vpijejo na ves glas, kričijo,kaj ne razumeš, hazarder,da karte so le štiriin naj kdorkoli se šopiri.Igra je pač taka, če jih obrneš levo ali desnonikdar niso takšne, kot si jih želiš,čeprav sam sebi jih deliš.

Milan Emil Kuferšin

Mladost v gozdu

Prišlo bo novo leto,v idilo zimsko, sneg odeto.V gozdu tik nad cesto mlade,vitke smreke so čebljale.Ostale stare in velikeozirale so se okoli,kajti zadnje dni v starem letuedinega sovražnika- človeka so se bale.

Naše nežne sestre malevsako zimo do sedaj v miru so prespale,za sekiro pač bile so še premlade.

Letos pa so čudovito se razvile,od starih smrek tako so se ločile,da bile so vitke, zale.V soncu ali nočnem sijustale s snegom so pokritevitke, zale lepotice,kot da gozdne vile so postale.

Noč za nočjo veselo so čebljale,bile življenja in lepote svoje so vesele,jih občudoval je ves gozd daleč naokoli,potem zajčki, srnice in ptice osamele,mogočni hrast in tudi stare sestre bele.

Res, čudovito je življenje,stare smreke so mrmrale.Nevarnost, da lahko bi se pojavil človeks sekiro v roki, zalim so mladenkam raje zamolčale.

Emil Milan Kuferšin

opisati, pa je tudi rokovnjač Dimež, ki se je svoj čas veliko zadrže-val prav v Trzinu.Svoj prosti čas izkoristi tudi za delovanje v turističnem društvu inv društvu upokojencev, v okviru katerega z velikim veseljem sode-luje tudi v pevskem zboru. Svoj prosti pa posveča predvsem ro-žam, domačemu vrtu, sadovnjaku in trti, iz katere vsako leto zaprijatelje in znance priteče »Vinček Trzinček«. In od kod mu toli-ko energije in volje za vse aktivnosti? »Vse se da zato, ker imamtako ženo,« hvaležno pogleda proti svoji Valentini in s tem po-menljivo zaključi pogovor.

Besedilo in foto: Jasna Paladin

Za skromno pozornost veliko sreče

odsevodsev 1 71 7

Tudi letos smo obiskali člane Društvaupokojencev Žerjavčki, ki so starejši od

80 let. Aktivne članice in člani pripravijozanje primerne darilne pakete in z njimi obi-ščejo naše najstarejše člane in jim osebnozaželijo zdravja in sreče v prihajajočem le-tu. Vsi, prav vsi so prijetno presenečeni inveseli obiska in na najrazličnejše načineizrazijo svojo zahvalo.

Letos sta med njimi dve nadvse prijazni indokaj nenavadni. Objavljamo jih v zahvalože do sedaj aktivnim članom, ki jim nikolini težko narediti karkoli za sočloveka, in vrazmislek tistim, ki imajo morda še kakr-šnekoli zadržke in pomisleke do prosto-voljne pomoči tistim, ki le to potrebujejo. Gospa Štefanija Račič pravi: »Dragi žerjav-čki, prisrčna hvala za čestitke in lepe želje.Tako toplo, čutno izražene besede sežejo

Ne vem, le kam bi se podal,da videl bi lepote vse,kar Bog Sloveniji je darovalte naše lepe bisere.

V daljavi vidim naše vse gore,ki s snegom še pokrite se blešče.Takrat z ljubljanskih se poljanveselo v gore podam.

V Julijcih Triglav kraljuje,ki je ponosen kralj planin.Do morja tja se spogledujein dol do lepih se ravnin.

Z visokih Julijskih planinpodam se še na Karavanke,vrh Stola malo posedimin že na strmi Storžič odhitim.

Televizijski stolps Krvavca me pozdravi,tako naroča mi in pravi:»Prijatelj moj, le hodi še v gore,saj tu se umiri srce.«

Od tam naprej pa v Kamniške planine,kjer ti z mlekom žejo pogasijo.Tam Grintov’c, Brana in Planjavapozdrave gorske izročijo.

V daljavi vidim te koroške hribe,kjer Kralj Matjaž pod Peco spi,se bo prebudil, ko čas pride,ta pravljica še zdaj živi.

Zagledam Pohorje, granit zeleni,ko v soncu se žari lepo,veselja tam poleti kot pozimi,ko smučajo, ko za pokal bo šlo.

Tedaj jo mahnem preko Maribora,štajerske metropole,v Slovenske te gorice,v hladne vinske zidanice.

Pa še v prekmurske te ravnice,če dobrot si zaželiš,tam pečejo se gibanice, vPrekmurju jih lahko dobiš.

Tam, kjer Sava Krko pije,tam Dolenjska se prične.Vsa Dolenjska do Ljubljane - tudi tu lepota je.

Čez in čez je posejanaz griči in vinogradi,vsa je s soncem obsijana,tu dobri cviček se rodi.

Še na zahod, v Portorož,dopust preživi tam in srečen boš,se v morju malo ohladiš,da spet lahko naprej hitiš.

Pod Sveto goro se ustavimin čez mejo se pojavim.Pozdravim brate, našo kri,ki še slovensko govori.

Na Skalnici nas Mati božja vabi,ki nas Slovencev ne pozabi.Še k njej naj pohitimo,se ji v varstvo izročimo.

Goriška brda vinca toči.Tam hudo žejo pogasim,nato pa doli k bistri Soči spomine vojne obudim.

Tam gori izpod skalnatih gorapo Trenti doli priskakljatu še bistra in deročagorska reka, lepa Soča.

Zdaj videl sem lepote vse. Po Baški grapi zdaj hitim,se od Primorske poslovim,kar mi želelo je srce.

Ko proti domu se vračam innazaj se v gore obračam-zares je lep slovenski svet,ki ves v lepoto je odet.

Ti lepa naša zemljica,si bila zelo oskrunjena,z domačo krvjo vsa poškropljena,s trpljenjem prepojena.

Iz vsake kaplje te krvi cvet »ljubezni« naj skali.Ta cvet med nami naj živina tej ljubi zemljici.

Pavla Šuštar

Štefanija Račič: »Dragi Žerjavčki, prisrčnahvala za čestitke in lepe želje. Tako toplo,čutno izražene besede sežejo do srca. Veselasem, da živim v kraju, kjer nisi samo števil-ka. Društvo »Žerjavčki« je lahko upravi-čeno ponosno za vzorno delo in skrb začloveka. Vsem, ki si tako humano prizade-vate za vaše člane, želim lepe in mirnepraznike ter veliko sreče in zdravja v letu2007.«

Slovenski venec

do srca. Vesela sem, da živim v kraju, kjernisi samo številka. Društvo »Žerjavčki« jelahko upravičeno ponosno za vzorno deloin skrb za človeka. Vsem, ki si tako huma-no prizadevate za svoje člane, želim lepein mirne praznike ter veliko sreče in zdrav-ja v letu 2007.« Gospa Pavla Šuštar pa seje zahvalila kar z 21-timi kiticami pesmi, kijo tudi objavljamo. Meta Železnik

odsevodsev1 81 8

Začel se je z likovno delavnico, katere seje udeležilo preko 30 otrok, nekateri sa-

mi, drugi v družbi svojih staršev. Vodila joje gospa Breda Podbevšek. Pod njenim stro-kovnim vodenjem so v servietni tehniki izde-lovali božično - novoletne voščilnice. Izdelo-vali jih niso le otroci, ampak so svoje ustvar-jalne sposobnosti pokazali tudi starši. Izdel-ki so bili čudoviti, predvsem pa unikatni.

Osmega decembra sta učiteljica Kleta innjen kužek Bici v lutkovni igrici Bicikletarazveseljevala otroke v vrtcu in prvošolce všoli. Obe predstavi je sponzoriral Biringd.o.o, za kar se mu v imenu DPM in otrokše enkrat iskreno zahvaljujemo. Dvanajste-ga decembra so otroci v dvorani MarjanceRučigaj uživali ob gledanju lutkovne igriceRokec na drugem koncu sveta v izvedbiLutkovnega gledališča UŠ. To predstavopa je finančno podprla Čistoča d.o.o. Tudinjim iskrena zahvala.Za zaključek veselega decembra smo letosže drugič uresničili novoletni koncert Za-pojmo in zaigrajmo skupaj. Pregovor »Vajadela mojstra« je bil ob letošnji prireditvi za-gotovo več kot potrjen. Izkušnje naše delov-ne ekipe, velik interes otrok po sodelovanjuin individualnem nastopanju ter pripravlje-nost vrtca, šole in upokojencev ter njihovihvzgojiteljic, zborovodij in nenazadnje star-šev, ki so požrtvovalno vozili in spremljaliotroke na poskusne vaje, so pripomogle k

letošnji dobri izvedbi. Glede na lanskoletneizkušnje in utesnjenost dvorane v kultur-nem domu, smo letos poprosili za gostolju-bje ravnatelja osnovne šole g. Frančka Bre-čka, ki nam je brez pomislekov to omogočilin tudi sam pomagal pri pripravah.Program je obsegal kar 22 točk. Nastopileso Stonoge in Žabice iz vrtca, otroški inmladinski pevski zbor iz šole ter pevski zborŽerjavčki. V pestrem programu so se nam

predstavili posamezniki in nam zaigraliskladbe na različnih instrumentih: Alen Pe-ric - bobni, Tina Vaupot - violina, Nejc Ver-bovšek - klavir, Anže Zupanc - kitara, SimonVrbec - harmonika, Klemen Verbovšek - kla-rinet in Matevž Peternel - trobenta. Kot do-bri interpreti zabavne glasbe so se izkazalepevke in pevci: Nina Rems, Nives Završnik,Anja Zupanc, Veronika Cukrov, Maša Pla-ninc in Anamarija Prezelj. Na glasbo iz La-bodjega jezera je zaplesala Anja Zupanc.

Posebno veseli smo bili našega gosta JurijaSeška, ki je s svojim prijetnim glasom insimpatičnim povezovanjem in napovedova-njem programa ustvaril še posebej prijetnovzdušje. Šolska jedilnica, ki smo jo spreme-nili v gledališko dvorano, je bila polna. So-deč po aplavzu so bili navzoči navdušeninad prireditvijo. Meta Železnik

Veseli december v okviru Društva prijateljev mladine Trzin

Mamica nastopajočega, gospa Sonja Vr-bec, je o prireditvi povedala: »Zelo semnavdušena nad prireditvijo. Sin rad nasto-pa in ponosen je, da s svojim igranjem ra-zveseljuje druge. Poleg tega pa je prav, dadamo mladim možnost, da pokažejo rezul-tate trdega dela. Želeli bi še več takih pri-ložnosti, mogoče bi to lahko bil 8. marec.«

Gospa Olga Bernik-Zor, pomočnica rav-natelja vrtca, in vzgojiteljici nastopajočihotrok, gospe Lidija Povše in Tina Mau-har, so menile: »Organizacija prireditveje bila odlična, zato članom Društva pri-jateljev mladine, ki so za to poskrbeli, vsapohvala. Otroci so z veseljem nastopali inveseli smo, da se lahko s svojim delompredstavimo tudi izven naših igralnic, vokolju, kjer delujemo. Pika na i je bilaskupna pesem za zaključek, ki je poveza-la kar tri generacije, predšolsko, šolsko inupokojence. Poslovili smo se s prijetnimiobčutki in željo, da bomo imeli še prilo-žnost za tovrstno sodelovanje.«

Nina Rems, najmlajša solo pevka, je po-nosno povedala: »Všeč mi je bilo, ker semse vsem zdela zelo korajžna. Bilo me jemalo strah, ker sem nastopala sama inne v skupini.« Njena mamica pa nadaljuje: »Veseli me,da živimo v občini, kjer je društvo prijate-ljev mladine tako aktivno. Nini ste omo-gočili nastop, ki je bil zanjo in za menebogata in prijetna izkušnja.«

Obiskovalka in mamica nastopajoče Ka-tarine, Nataša Gladek, je ugotovila:»Koncert se je »prijel« tako pri starejšihkot pri otrocih in vseh, ki so kakorkoli po-vezani z nastopanjem in organizacijo kon-certa. Otrokom veliko pomeni, če nastopa-jo na pravem odru, s pravim voditeljem,pred pravimi poslušalci. Čudovito! Posebejbi pohvalila predsednico društva prijate-ljev mladine, Matejo Chvatal, ki je letosvodila organizacijo koncerta, saj je svojedelo opravila odlično in s srcem. Za na-slednje leto si je postavila visoka merila.«

Gospa Božena Opara, zborovodkinja otro-škega pevskega zbora na šoli, je dejala:»Prireditev Zapojmo in zaigrajmo skupajje bila letos organizacijsko in vsebinsko navišjem nivoju kot lani. To pomeni, da jevredno nadaljevati in spodbujati otroke inodrasle k sodelovanju in nastopanju v do-mačem kraju. Čar prireditvi pa daje tudidecembrski čas.«

odsevodsev 1 91 9

Začetno navdušenje nad sprehodi s kartov roki, ki smo jih v obliki nagradnih

iger za Trzince pripravljali člani Orientacij-skega kluba Trzin, je zamrlo tako med Tr-zinci kakor tudi med nami, orientacisti.

Pri prvi septembrski nagradni igri, ko je bi-la kontrolna zastavica postavljena na polo-točku pri Frnihtovem bajerju, je sodelova-lo devet Trzincev, ki so si tako vsi prislužilipraktične nagrade enega od naših sponzor-jev. Na zadnji dve nalogi, ko smo kontrol-no zastavico v oktobru in novembru posta-vili na Pajkov hribček in v decembru v ja-mo nedaleč od trim steze, se ni podal nih-če, razen nekoga, ki nam je zastavico izma-knil.Mogoče mu je bilo to dejanje zabavno, kerje tako preprečil, da bi nagradno igro ko-rektno izvedli. Nemogoče bi bilo, da bi senekdo zmotil, saj je bil ob zastavici napis,da gre za nagradno igro. Zanimivo je, dasmeti po gozdu nikogar ne motijo, kontrol-ne zastavice pa.Osebno se počutim dolžnega do vseh ti-stih, ki so se morebiti v gozd podali v željinajti kontrolno zastavico, vendar jim je bi-lo to žal preprečeno. Glede na to, da oddruge nagradne igre ni bilo nobenega odzi-va, komentarja, predloga, verjetno našihnagradnih iger tudi ne boste pogrešali. Za-to to našo samoiniciativno akcijo prekinja-mo.Vse tiste, ki bi se tovrstnih akcij radi udele-ževali, vabimo, da se udeležite orientacij-skega tekmovanja na Florijanovem sejmu,ki bo 6. maja 2007 v Trzinu, v maju pa šoleorientacije, ko se boste lahko seznanili zorientacijskim tekom in se v Orientacijskiklub Trzin tudi včlanili.Koga v Trzinu moti orientacijski tek?

Podobno se je zgodilo tudi na orientacij-skem tekmovanju Jesensko orientacijskosrečanje, ki smo ga v začetku novembraorganizirali v trzinskih gozdovih. Dveizmed kontrolnih točk, ki so na tako po-membnih tekmovanjih opremljene tudi zelektronskimi napravami, sta izginili. Ksreči po tekmovanju, sicer bi bilo tekmo-vanje neregularno in bi klub moral oško-dovanim tekmovalcem povrniti štartnino,poleg tega pa organizirati tudi nadome-stno tekmovanje. Kljub temu da smo po-polnoma zviti stojali s kontrolnimi zastavi-cami in elektronskimi napravami nasled-nji dan našli v bližnjih jarkih, smo bili ve-seli, saj bi tudi le ena izgubljena elektron-ska naprava, ki je v lasti Orientacijske zve-ze Slovenije, klub pošteno udarila po že-

pu. Elektronske naprave, ki so namenjenele za potrditev, da so tekmovalci bili nadoločenih kontrolnih točkah, in za vpisvmesnih časov na elektronske čipe, ki jihimajo tekmovalci, se za karkoli drugegane morejo uporabiti. Teh elektronskih na-prav si posamezni klubi finančno ne mo-remo privoščiti.V Trzinu smo lahko srečni, da imamo vneposredni bližini gozd, ki je namenjentudi rekreativnim dejavnostim. Mnogi kra-ji tega nimajo. Z izdelavo karte za orienta-cijski tek, ki pokriva območje med Mlaka-mi, OIC Trzin, pobočje Visokega hriba doDobrave pri Črnučah, smo omogočili, dase orientacijski tek lahko izvaja tudi v Trzi-

nu. Žal je gozd okoli OIC Trzin, kjer smoz našimi aktivnostmi začeli, vse bolj ome-jen. Poti, ki so nekoč vodile do gozda, jevse manj, saj jih novogradnje zapirajo. Tu-di zelenih površin znotraj naselja je vsemanj.Orientacijskega teka brez gozda in karteni mogoče izvajati. Kar pomeni športnadvorana za športnike, pomeni gozd za ori-entaciste, kar pomeni športno igrišče zašportnike, pomenijo kontrolne točke zaorientaciste, in kar pomeni žoga za špor-tnike, pomeni karta za orientacijski tek zaorientaciste. V naravi športa je, da je zavsako tekmovanje potrebno pripraviti dru-gačno progo in zato bomo v prihodnostimorali sami investirati tudi v nove karte vorientacijskem teku še neizkoriščenih goz-dov. Teh pa v občini Trzin ni več veliko.Kljub temu nameravamo v tem letu v Trzi-nu organizirati kar nekaj tekmovanj v ori-entacijskem teku in precizni orientaciji:• 6. maj 2007 - Florijanov sejem, promo-

cijsko tekmovanje v orientacijskem teku• 16. september 2007 - Državno prvenstvo

v precizni orientaciji• 20. oktober 2007 - Jesensko orientacij-

sko srečanje v orientacijskem tekuPoleg teh tekmovanj bomo v Trzinu v ma-ju 2007 organizirali tudi šolo orientacije inpo končani sezoni še nekaj lokalnih te-kmovanj, tekom leta pa še tri tekmovanjav precizni orientaciji izven občine Trzin.Želimo si, da bi Trzinci orientacijski tekbolje spoznali in da bi omenjena tekmova-nja v občini Trzin potekala brez organiza-cijskih zapletov.

Krešo Keresteš

Nagradne igre Orientacijskega kluba Trzin ne bo več

�� Pri precizni orientaciji je na kontrolnitočki do pet zastavic, od katerih je le ena napravem mestu.

Mateja Keresteš na kontrolni točki. ��

�� Anja Babič z elektronskim čipom potr-juje svojo prisotnost na kontrolni točki.

odsevodsev2020

Staranje ali zorenje -zaton ali polnost življenja? O tej temi je na sobotnem decembrskemvečeru, ki ga je organiziralo Turističnodruštvo Trzin, spregovorila gospa profeso-rica Vida Žabot. Nakazala je poti našegazorenja, saj le tako staranje ne pomeni za-tona, ampak polnost življenja. Če je našeživljenje polno, smo zdravi, zadovoljni inpripravljeni svojo energijo uporabiti tudiza pomoč sočloveku. Rdeča nit, tudi pogo-vora, ki je sledil, je bila ljubezen od spoče-tja do smrti. Smeh in spet smeh premagacelo najhujše bolezni. Zato ni naključje, daga med obvezne terapije uvrščajo že zdrav-niki. Profesorica Vida Žabot je obljubila,da spet pride med nas takoj, ko se vrne izmisijonske odprave v Afriko. Večer sta po-pestrila učenca glasbene šole gospe PoloneŠpenko, Katja in Tine.

Podeželje v prazničnem mestu

Udeležili smo se tudi decembrske prireditve v Litiji »Podeželje v prazničnem mestu«.Center za razvoj Litija, ki vodi projekt Trkamo na vrata dedišči-ne, je za 13 občin dela Savske ravni in Posavskega hribovja letosod 11. do 31. decembra s soustvarjalci (Zadrugo Jarina, Mladin-skim centrom Litija, JZ za kulturo in Javnim skladom kulturnihdejavnosti Litija, litijskimi skavtinjami in skavti, župnijo Litija, gi-mnazijo in osnovnimi šolami Litija ter Knjižnico Litija) in s po-doro njihove občine pripravil prireditev »Podeželje v prazničnem

Iz dejavnosti Turističnega društva Trzin

odsevodsev 2 12 1

Orientalski plesi izvirajo iz obrednih plesov ljudstev Bližnjega inSrednjega vzhoda. Z orientalskimi trebušnimi plesi se razgiba

in krepi celotno telo. Pravzaprav je gibanje trebuha, čeprav zaho-dnjaki tem plesom večkrat krajše rečemo le trebušni ples, le del gi-bov, ki jih vsebuje ta ples. Nič manj pomembno ni gibanje trupa,rok, glave, orientalski plesni korak.

Posebnost teh plesov, ki jih ločuje od ostalih plesnih zvrsti, teme-lji ravno v značilnem gibanju trebuha, bokov, medenice. Tresenjemišic je značilna prvina tega plesa, ki ga ločuje od vseh ostalihzvrsti gibanja. Posledica tresenja je večja energijska pretočnosttelesa, kar pripomore k lepši postavi. Gibanje spremlja oriental-ska glasba, ki v nas prebuja občutja radosti, veselja in ljubezni doživljenja. Ogrevanju celotnega telesa je namenjen uvodni del ple-sne vadbe, ki je sestavljen iz različnih vaj, ki ogrejejo mišice in jihtako pripravijo na plesni del. V glavnem delu ure sledi plesni del,ki vsebuje učenje orientalskega plesnega koraka, gibe z boki, gibes trebuhom, medenico, trupom, gibe rok in glave. Vsako plesnovadbo zaključimo z vajami, ki naše telo ohladijo in tako lahkovadbo sproščeno zaključimo. Posledice redne vadbe so krepke inutrjene mišice trebuha, zadnjice, izboljša se telesna drža, povečase telesna gibljivost, izboljša se koordinacija, predvsem pa vadbapoveča žensko energijo - nežnost, prijaznost, pripomore h gradnjiznačaja in čustveni stabilnosti. Izboljša se postava oziroma videztelesa, saj je plesna drža hkrati sproščena in vzravnana. To paugodno vpliva na spremembo drže v običajnem življenju.Vadba je primerna za ženske vseh starosti, ki jim ustreza oriental-ska glasba, ki bi se rade sprostile in hkrati naredile nekaj zase, zasvoj izgled in kondicijo. Zaradi dejstva, da so koristi, ki jih takšnavadba prinaša ženskam, tako mnogostranske, smo se v Društvuza zaščito mladosti Trzin, v sodelovanju z društvom Interes,odločili ponuditi tudi pri nas. Vadba bo potekala vsako sredo vmali telovadnici osnovne šole ob 20. uri. Informacije po telefonu:041 431 653.

Maja Pirc

Orientalski ples v Trzinu

mestu«. Na njihovo povabilo smo se odzvali tudi iz Trzina ter ne-katerih drugih vključenih občin. Sodelovali so naši rezbarji v uli-čni galeriji jaslic in mentorice na otroških delavnicah. Za obisko-valce so organizirali »Avtobus dobre volje«. Kot se spodobi, soprireditev zaključili na silvestrovo z novoletnim rajanjem inognjemetom. Po predlogih in pripombah sodelujočih je razvidno, da želijo, dabi bila ta praznična prireditev v prihodnje še odmevnejša. Našpredlog pa je bil, da več podobnih prireditev organiziramo skupaj

in se tako predstavimo v vključenih občinah, na primer ob kme-čkih praznikih, sejmih in podobno.

TD Trzin

Obvestila DU Žerjavčki

DU Žerjavčki vas vabi oziroma obvešča, da bo:

• v ponedeljek, 22. januarja 2007, ob 17. uri v društveni sobina Mengeški cesti 9 pripravilo predavanje in pogovor o zdraviprehrani v tretjem življenjskem obdobju.

• volilni občni zbor DU Žerjavčki potekal v petek, 23. februar-ja 2007, ob 16. uri.

Vljudno vabljeni! DU Žerjavčki

odsevodsev2222

Večer sta lepo dopolnili sopranistka Gor-dana Hleb, članica Opernhaus iz Gradca,zmagovalka na tekmovanju glasbenih mla-dih talentov v Ljubljani leta 1996 in učen-ka pri mojstrih Kurtu Widmerju, HelgiMŁller-Molinari ... s samospevi in operni-mi arijami. Na sintetizatorju jo je strokov-no dovršeno spremljala pianistka JernejaGrebenšek.

Res, bil je večer »za dušo«.

Tone Ipavec

In ko bom najbolj sam, se bova znalatiho poljubiti, glasnost mine z leti,a vsaj sto let še morava živeti, da prehodiva deželo človekaod glave do stopala.

Vsaj še sto let bi morali živeti, da bi uži-li vsaj delček lepot, ki nam jih ponuja

življenje, pa jih tako radi prezremo in živi-mo kar tako v vsak dan, misleč, saj bo jutričas za to. Pa ga ne bo! In »ura izgubljena,ne vrne se ...«

Človek je tako kompleksno čudovito bitje,do potankosti urejeno, da lahko zaznavavse dogajanje okrog sebe in v sebi; oko vidičudovite barve, svetlobo, celo temo, uho jedovzetno za prelestne melodije, ki jihustvarja narava ali pa umetniki in ... tu jetudi duhovnost, duša, s katero zaznamovsa ta čutila in če znamo prisluhniti bese-di, melodijam, je duši lepo in človek je ne-kaj več, kot samo skupek dovršenih, medseboj povezanih atomov.Ponovno smo bili priča izjemnemu dogod-ku. Zdaj smo že vajeni, da nam gospod To-ne Peršak, naš župan, pa tudi predsednikslovenskega PEN (PoetiEsejistiNovelisti)kluba pripravi takšno prijetno literarnosrečanje, kot je bilo 20. decembra lani vdvorani Marjance Ručigaj. Gostili smonamreč šaleškega pesnika, pisatelja, publi-cista, skratka vsestranskega književnika,tudi člana PEN kluba iz Velenja, gospodaIva Stropnika.

Kot pesnik je gospod Stropnik znan posvojih pesmih za odrasle, kot so denimoZlati metulji, Podtalnica, Redčena konjeni-ca, Skrivalnica v očesu, Lastna imena mo-jega doma, Rosa ni pozabila name, Dalja-ve ..., za otroke pa Plenične za gospodičein gospodične, Z Botro pujso na potepu inše mnogo drugih.V sproščenem pogovoru sta si gospodaPeršak in Stropnik odgovarjala na zastav-ljena vprašanja. Gospod Stropnik je za po-pestritev prebral kakšen odlomek iz svojihdel, navzoči pa smo sedeli in uživali.

Ko je vsaka pot za pol ure daljša

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,01/564 45 49 in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: info@trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču

na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki

01/564 47 30.

odsevodsev 2323

Kultura2

Domžale, 19. - 26. januar 2007

ssoobboottaa,, 2200.. jjaannuuaarr

Mercator center Domžale17.00 razstava plakatov:

Jure Zorič17.15 gledališče:

Tin Vodopivec: Nakupovalna mrzlica

KUD Franca Kotarja Trzin20.00 Finalni glasbeni izbor!

(4 zmagovalci 4 glasbenih predizborov)

nneeddeelljjaa,, 2211.. jjaannuuaarr

KUD Franca Bernika Domžale15.00 Otroška matineja

Študentski klub Domžale18.00 filmska projekcija & gost večera:

Amir Muratović: Druga generacija(dokumentarni film)

MKCD akumulator20.00 fotografska razstava:

Maruša Kosvideo projekcija: filmi avtorjev, ki so se prijavili na razpis

ppoonneeddeelljjeekk,, 2222.. jjaannuuaarr

Železna jama, Jamarski dom18.00 večer poezije in proze:

Anja KoretičMiha Kukec MezekAndraž JežZulejka JaveršekJani Jerič

fotografska razstava:Klemen Gorenšek

ttoorreekk,, 2233.. jjaannuuaarr

Knjigarna in galerija Beseda18.00 slikarski razstavi:

Emilija KastelicAnita Novakspremljevalni program

Domžalski dom20.00 Impro liga:

KUD France Prešern Ljubljana

ssrreeddaa,, 2244.. jjaannuuaarr

Dom kulture Kamnik19.00 Lovljenje ritma

(literarni večer s plesnim performansom)

MC Kotlovnica21.00 literarni večer:

Anja JanežičIrenej Vid BošnjakMiha Kukec MezekZulejka Javeršek

ččeettrrtteekk,, 2255.. jjaannuuaarr

Dom kulture Kamnik20.00 Gal in galeristi

MC Kotlovnica Kamnik22.00 fotografska razstava:

Matjaž Tančič

ppeetteekk,, 2266.. jjaannuuaarr

Mercator center Domžale17.00 otroška delavnica

Študentski klub Domžale20.00 fotografska razstava:

Miha Kukec Mezeg

Hala KC Domžale21.00 koncert:

Edo Maajka s predskupinama Kocka in SuperNova

DNK - ŠTUNF 07 se je začel... Kot lahko vi-dite na zgoraj napisanem programu, je ponu-jenih ogromno možnosti za umik od ponore-lega sveta s pomočjo zanimivih stvaritev mla-dih. Ves teden bosta Domžale in Kamnik to-plo oranžna, ravno prav, da nahranite dušicoin se prepustite valovom umetnosti! Se vidimo!

Tvoj Študentski klub Domžale

Ste vedeli? odsevodsev2424

Najboljši kruh doma se pečeVeda o zdravi prehrani z novimi odkritji

pogosto spoznava, da včerajšnja resni-ca danes ne velja več. Tako tisto, kar je biloše včeraj škodljivo, postane koristno, ljudjepa so ob tem zbegani. Upravičeno namrečdomnevajo, da najbrž tudi današnja dogna-nja še niso dokončna, in nasvetom strokov-njakov za prehrano pogosto ne zaupajo.

Zato bom danes zdravo hrano osvetlil spovsem drugega izhodišča. Industrijska re-volucija je v sredini devetnajstega stoletjapovzročila, da je začelo število prebivalcevmest strmo naraščati. Te ljudi je bilo trebanahraniti in najbolj primeren za to je bilseveda kruh. Toda takratna moka se je vskladiščih hitro kvarila in ugotovili so, daje to posledica maščob v moki. Ma-ščobe so v ovojnici žitnega zrna, za-to so moko začeli sejati, na situ soostali mastni otrobi, skozi sito pa jepadla bela moka, v kateri so v glav-nem le beljakovine in škrob. Ta se jev skladiščih dolgo obdržala in iz njese je dalo speči imeniten in nasitenbel kruh.Vsi so bili navdušeni nad napred-kom, toda mnogi menijo, da se je ta-krat začela tudi doba industrijskihbolezni, ki so posledica pomanjka-nja vitaminov in mineralov. Kaj se jezgodilo? Danes vemo, da je v žitnemzrnu mnogo vitaminov in mineralov,vendar le skupaj z maščobami votrobih, in preprosti ljudje, ki so jihdotlej uživali s kruhom, so zato osta-li brez njih. Seveda še vedno ne ve-mo vsega o hrani in gotovo bodostrokovnjaki v njej odkrili še mnogonepogrešljivih snovi. Ne dvomim pa,da bodo večino od njih našli tudi vžitnem zrnu.Zgodba o žitnem zrnu je namrečnajstarejša zgodba na svetu. Človekje postal poljedelec in živinorejec vmlajši kameni dobi, takrat je tudi za-čel graditi civilizacijo. Od takrat je večinohrane pridobil iz žit, živina pa mu je boljkot za hrano služila za delo, mleko ali vol-no. In skozi tisočletja je dobesedno obvsakdanjem kruhu prav dobro uspeval inmimogrede zavzel ves svet. Seveda pa neob belem kruhu, temveč ob kruhu iz cele-ga semena udomačenih trav, med katerespada tudi riž, ob katerem so rasli Kitajci.Težko bi našli bolj prepričljiv dokaz za to,da je takšna hrana zdrava za človeka.Vendar celega zrna ne moremo jesti, kerima pretrdo ovojnico, zato ga običajnozmeljemo in iz moke spečemo kruh. Mokiiz celega zrna rečemo tudi polnozrnata aligraham moka, kruhu pa polnozrnati aligraham kruh. Danes vse stvari kupujemo vtrgovini in tudi kruh ni izjema. Le kako naj

torej vemo, da je v polnozrnatem kruhu iztrgovine res polnozrnata moka? Vsaka gos-podinja ve, da je kruh najlaže speči iz belepšenične moke. To je zato, ker ta mokavsebuje največ glutena, zmesi dveh beljako-vin, ki pomaga pri vzhajanju in zlepi kruh,da se ne drobi. Koliko je moka polnozrna-ta, določijo na naslednji način: kilogrammoke skurijo, tako zgori vse, razen minera-lov, ki ostanejo v obliki pepela. Teža tegapepela v miligramih je tipsko število, zatose včasih sliši, da je to vsebnost pepela vmoki. Večja je ta številka, manj presejanaje moka. Bela moka ima tipsko število 500,črna 850 ali 1250, pri polnozrnati moki patega števila ne podajajo. Polnozrnata mo-ka ima malo glutena, zato je iz nje spečen

kruh nizek in drobljiv. Ljudje so tudi pre-pričani, da je polnozrnat kruh črn, kar si-cer ni res, ga pa peki zato pogosto obarva-jo, da je bolj imeniten. Polnozrnat kruh iztrgovine je torej verjetno obarvan, najbržpa so mu dodali tudi sredstva za vzhajanjein konzervanse. Nič od tega ne velja zazdravo in najbrž tudi res ni.Zato je najbolje, da si polnozrnat kruh spe-čete kar sami doma. Še pred nedavnim jepeka kruha zahtevala veliko časa, ki ga da-nes nima nihče več. Toda napredek prina-ša včasih tudi kaj koristnega in takšen jetudi kruhomat, stroj za »delanje« kruha.Za peko kruha v kruhomatu porabite le ne-kaj minut, saj namesto vas opravi prav vse:zamesi, vzhaja in speče. Vedeti je treba lenekaj stvari.

Za uspeh kruha je najbolj pomembno raz-merje med moko, vodo in kvasom. To raz-merje se ne da podati za večno, ker je odvi-sno od kvalitete moke, od trdote vode inod vlage v zraku. Zato je pač treba recepteprilagoditi s poskušanjem; vaja dela moj-stra. Če kruh med vzhajanjem lepo nara-ste, potem pa med peko upade, je prevečkvasa, kajti kruh do konca vzhaja med pe-čenjem. Če se kruh zelo drobi ali je zelozbit, je premalo glutena. Sam v nasprotju spriloženimi recepti vedno uporabljam svežkvas. Doma spečen kruh je brez konzer-vansov, zato lahko začne po nekaj dnehplesneti. S tem ni nič narobe, malo poma-ga, če ga hranite na zraku in ne zaprtega vvrečki, najbolje pa je, da ga pojeste še sve-

žega. Kruhomat vedno nastavite naprogram, ki traja vsaj tri ure, običaj-no se mu reče program za polnozr-nati kruh, vzhajanje namreč rabisvoj čas, ki ga tudi kruhomat ne mo-re nadomestiti. In preden se lotitepeke, skrbno preberite tudi prilože-na navodila.Doma si torej lahko vsak dan sprotipečete kruh brez kemičnih dodat-kov, le iz moke in kvasa. Moka jelahko polnozrnata pšenična ali piri-na, lahko pa je tudi koruzna, sojina,ajdova, ržena, prosena, ječmenovaali riževa, vendar vse te moke vsebu-jejo premalo glutena, zato jim zaboljše vzhajanje dodamo pšeničnomoko tipa 500. Ker se moka iz cele-ga zrna hitro kvari, uporabljajo naj-bolj pravoverni le tik pred pekozmleto moko, vendar je za to potre-ben mlin. In res se že dobijo tudi na-mizni mlini s pravimi majhnimimlinskimi kamni, vendar niso pravpoceni, in se bo večina zadovoljila stem, da bo moko kupovala sproti.Za boljši okus lahko moki dodatetudi različne kosmiče, pa suho sadjeali semena, denimo sončnična, lane-

na, bučna, sezamova. Ali orehe, lešnike aliarašide, pa tudi sir in šunko, skratka, kar-koli se vam zdi primerno.S tem zapisom vas seveda ne želim prepri-čati, naj odslej jeste le še doma pečenkruh. Toda kruh ima med Slovenci pravposebno mesto (Če kruhek pade ti na tla,poberi in poljubi ga!) in le po zaslugi bele-ga kruha se ga je oprijel slab sloves. Polno-zrnat kruh je zdrava in razmeroma celovi-ta hrana. Ker vsebuje mnogo balastnihsnovi, na povsem naraven način ureja tudiprebavo. Ko je spečen, po njem diši celahiša. In kako je šele dober! Za pokušinopredlagam dva recepta.Dober tek!

Drago Kostevc,drago.kostevc@siol.net

Dva recepta za pripravo kruha

Vsakdanji kruh: 350 ml vode, 1 žlička soli, 150 gnamenske moke tipa 500, 400 g polnozrnate pšeni-čne moke, 10 g svežega kvasa, 1 žlička sladkorja

Praznični kruh: 200 ml mleka, 150 ml sladke sme-tane, 1 žlička soli, 1 žlica margarine, 1 žlica medu, 1 žlica ruma, 150 g rozin, 300 g namenske moke tipa500, 200 g polnozrnate pšenične moke, 1 noževa ko-nica naribane limonine lupine, 10 g svežega kvasa, 2žlički sladkorja.

Foto

: Zor

an J

ereb

Kronika - december 2006odsevodsev 2525

V sodelovanju s Policijsko postajo Domžale vas bomo odslej v Odsevu rednoobveščali o dogodkih, ki sodijo v tako imenovano »črno kroniko«. V želji, da bičim prej odkrili storilce navedenih kaznivih dejanj, vas domžalski policisti pro-sijo, da jim pomagate z informacijami o nerazrešenih primerih ali pa o sumlji-vih osebah, ki so pritegnile vašo pozornost. Telefonska številka Policijske po-staje Domžale je 01 / 724 65 80, informacije pa lahko sporočite tudi na brez-plačno številko 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.

01. december:• Tatvina registrskih tablic: na Ljubljanski cesti je neznanec izvršil tatvino

dveh registrskih tablic. Materialna škoda znaša približno 10.000 tolarjev.

02. december:• Drzna tatvina: na Lobodovi ulici je neznanec pristopil do ženske in jo pro-

sil za pomoč. Pri tem ji je iz sprednjega sedeža vzel žensko torbico in ste-kel do drugega neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta nato zbeža-la. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev.

04. december:• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil BMW, serije 5, temno sive barve, z nameščenimi ukradenimi regi-strskimi tablicami, natočil za 11.221 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bigorivo plačal.

05. december:• Drzna tatvina: na Kidričevi ulici je neznanec pristopil do ženske in ji hotel

vzeti žensko torbico. Ker se je odtrgal ročaj, je od namere odstopil in ste-kel do drugega neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta nato zbeža-la.

• Zaseg prepovedane droge: občanu je bila zasežena manjša PVC vrečka, vkateri je bila posušena rastlina zeleno rjave barve. Zvitek je bil poslan naanalizo, v primeru prepovedane droge pa občana čaka obdolžilni predlog.

07. december.• Vloma v vozili: na ulici Motnica je bilo vlomljeno v dva parkirana osebna

avtomobila. Iz enega je neznani storilec vzel avtoradio znamke Panasonic,tip CQ-C1110GN, iz drugega pa ničesar. Materialna škoda znaša približno200.000 tolarjev.

• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v posode inosebni avtomobil Renault R19, rdeče barve, natočil za 28.268 tolarjev go-riva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.

08. december:• Vlom v hišo: na Jemčevi cesti je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je nezna-

nec vzel dva potna lista. Materialna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev.

09. december:• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil Audi A6, črne barve, natočil za 14.527 tolarjev goriva in odpeljal,ne da bi gorivo plačal.

• Tatvina avtomobila: na Ljubljanski cesti je neznanec odpeljal osebni avtoznamke Seat ibiza, rdeče barve. Materialna škoda znaša približno 500.000tolarjev. Vozilo je bilo že najdeno in vrnjeno lastniku.

10. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil Ford mondeo, modre barve, z nameščenimi ukradenimi registrski-mi tablicami, natočil za 13.810 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivoplačal.

12. december:• Vlom v vozilo: na Mengeški cesti je bilo vlomljeno v parkiran osebni avto-

mobil, iz katerega je storilec vzel snemljivo ploščico avtoradia znamke Pi-oneer, tip DEH-2820. Materialna škoda znaša približno 40.000 tolarjev.

14. december:• Intervencija: občan je prijavil, da ga je napadel pes. Zoper lastnika psa bo

uveden hitri postopek.

15. december:• Poskus vloma v podjetje: na Ljubljanski cesti je neznanec prerezal ograjo

in prišel na dvorišče podjetja, vendar iz neznanega razloga ni vzel ničesar.• Drzna tatvina: na Ljubljanski cesti je neznanec pristopil k vozilu in potr-

kal na šipo. Voznica je stopila iz vozila, neznanec pa je hitro odprl sopo-tnikova vrata, s sprednjega sedeža vzel žensko torbico in stekel do drugega

neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta se nato odpeljala. Material-na škoda znaša približno 250.000 tolarjev.

16. december. • Vlom v hišo: na Jemčevi cesti je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je nezna-

nec vzel gotovino. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev.

18. december:• Prometna nesreča s pobegom: neznani voznik je na ulici Planjava trčil v

betonski steber ograje, jo poškodoval ter s kraja pobegnil. Materialna ško-da znaša približno 50.000 tolarjev.

19. december• Tatvina goriva: na bencinskem servisu Trzin je neznanec v osebni avtomo-

bil BMW, serije 5, srebrne barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimitablicami, natočil za 15.915 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo pla-čal.

• Prometna nesreča: na Mengeški cesti se je zaradi nepravilnega premika zvozilom zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Povzročitelju je bilizdan plačilni nalog.

• Prometna nesreča: na obvoznici se je zgodila prometna nesreča z lažjimitelesnimi poškodbami. Vzrok je bila prekratka varnostna razdalja. Zoperpovzročitelja je bil podan obdolžilni predlog.

20. december:• Prometna nesreča: na Jemčevi cesti se je zgodila prometna nesreča z lažji-

mi telesnimi poškodbami. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Zoper po-vzročiteljico je bil podan obdolžilni predlog.

• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-mobil Fiat punto, bele barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi ta-blicami, natočil za 8.000 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.

• Prometna nesreča s pobegom: neznani voznik je na Lobodovi ulici trčil vvetrolov hiše, ga poškodoval ter s kraja pobegnil. Materialna škoda znašapribližno 50.000 tolarjev.

22. december:• Tatvina delov vozila: na Ljubljanski cesti je neznanec izvršil tatvino štirih

aluminijastih platišč z nameščenimi pnevmatikami. Materialna škoda zna-ša približno 320.000 tolarjev

23. december:• Vlom v hišo: na Ulici OF je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je neznanec

vzel gotovino. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev.• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil Chevrolet lacetti, sive barve, z nameščenimi ukradenimi registrski-mi tablicami, natočil za 8.540 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivoplačal.

24. december:• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil VW polo, temno modre barve, natočil za 9.254 tolarjev goriva inodpeljal, ne da bi gorivo plačal.

27. december:• Tatvina avtomobila: z ulice Blatnica je neznanec ukradel osebni avtomobil

znamke Opel kadett, bele barve. Materialna škoda znaša približno100.000 tolarjev.

• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-mobil Mazda natočil za 10.570 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivoplačal.

• Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-mobil VW passat natočil za 12.178 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi go-rivo plačal.

30. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil VW passat, bele barve, natočil za 11.924 tolarjev goriva in odpeljal,ne da bi gorivo plačal.

31. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avto-

mobil BMW, temnejše barve, serije 5, natočil za 15.000 tolarjev goriva inodpeljal, ne da bi gorivo plačal.

Policijska postaja Domžale

Decembra so trzinski bencinski servis tatovi goriva obiskali kar enajstkrat

odsevodsev2626

N A P OV E D N I K D O G O D KOV V T R Z I N UV J A N U A R J U I N F E B R U A R J U 2 0 07

22. 01. 2007 17:00 DU Žerjavčki Predavanje in pogovor o zdravi prehrani v tretjem življenjskem obdobju

06. 02. 2007 18:00 Glasbena šola L’Artko Polletni nastop učencev - v dvorani M. Ručigaj

06. 02. 2007 19:00 Občina Trzin; KUD Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - dvorana KUD

13. 02. 2007 19:00 TD Trzin Otvoritev razstave Stanke Golob - Slike iz peska - avla CIH - razstava bo na ogled do 28. 2.

17. 02. 2007 11:30 TD Trzin VIII. Pustni karneval v Trzinu. Zbirališče maškar ob 11.30 na ploščadi za KUD-om

21. 02. 2007 19:00 Občina Trzin, župan Kulturni večer - CIH dvorana M. Ručigaj

23. 02. 2007 16:00 DU Žerjavčki Volilni občni zbor društva

Vsak ponedeljek od 17:00 do 19:00 ustvarjalne delavnice v avli CIH, likovna delavnica vsak četrtek od 8:30 do 9:30, CIH, Turistično društvo.

Opombe: Več informacij o pridetvah PD Onger dobite na spletni strani www.onger.org. Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informa-tivnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30.

Zanimivosti iz knjižniceTudi v mesecu decembru se je v trzinski knjižnici zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov:• novica, da je obiskovalcev knjižnice vedno več, je nadvse

razveseljiva,• največ bralcev obišče knjižnico ob ponedeljkih,• na knjižni polici so zasedle svoje mesto nove revije:

Manager, Naša žena in Burda,• z novimi naslovi se lahko pohvalijo na strokovnem oddelku,

za kar je sredstva prispevala Občina Trzin, • poleg Stonog in Žabic so knjižnico praznično krasili tudi Ptički

iz vrtca in Sončki ter Žabice iz Osnovne šole Trzin. Slednje soizdelale tudi zelo lepe in domiselne novoletne voščilnice,

• 19. decembra si je v dvorani Marjance Ručigaj preko 90 otrokv spremstvu staršev ogledalo lutkovno predstavo Kokoška Petunija,

• 21. decembra je bila ponovno polno zasedena dvorana - otroke je obiskal Božiček,

• novi darovalci knjig pred iztekom starega leta so bili: Tjaša Pavček, družina Matičič, Andreja Nardin - Repenšek, Smilja Mihelič, Bojana Pušnik, Lojzi Oblak, Lidija Babnik,Frančiška Janežič, Katarina Mikulič, Branka Hofer, Miran inJelka Šinigoj. Meta Železnik

Srce tvoje je zaspalo,zvon v slovo ti je zapel,misel nate bo ostala,spomin za večno bo živel.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene in mamice

MARINKE PELANse iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,

prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavkam za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti, hvala tudi gospodu župniku

Pavletu Krtu za lep poslovilni obred.

Žalujoči: oče Janko, mož Peter, sin Peter ter hčeri Nuša in Maja

Mali oglas

Na Ljubljanski cesti 12f oddajamo 51 kvadratnih metrov velik in oprem-ljen prostor/učilnico, ki je primerenza stalne ali občasne seminarje. Prostor lahko najamete občasno aliza stalno. Višina najemnine po dogovoru. Telefon 041/667-000

Mirkem d.o.o.