ZA razum - ZA arbitražni spoRAZUM

Za pravi!no mejo in stik z odprtim morjem

ARBITRA!NI SPORAZUM

ZA

www.za-razum.si

2

ZA ARBITRA!NI SPORAZUM

Dr. Danilo Türk

IMAMO VELIKO RAZLOGOV, DA VERJAMEMO V SVOJ PRAVIz pogovora Predsednika Republike Slovenije z novinarji, 20. maja 2010

Pri pisanju argumentov za Badinterjevo arbitra"no komisi-jo smo resni!no zbrali vso argumentacijo, ki nam je bila na voljo. In ta argumentacija je pomagala, da je pri#la arbitra"a do re#itev, ki so bile za Slovenijo popolnoma ugodne. Arbi-tra"a je rekla: Socialisti!na federativna republika Jugoslavija je v procesu razpadanja in na njenem ozemlju nastajajo nove neodvisne dr"ave. Potrdila je na#o tezo. Takrat, ko smo pisali memorandum, vem, da je bilo veliko takih, ki si niso upali verjeti, da lahko dose"emo tako jasno dolo!itev. Pa smo jo dosegli. Ne zato, ker bi imeli kak#no posebno, nadnarav-no sposobnost ali kak#no posebno milost, ampak ker smo preprosto pred arbitra"o, ki je organ, ki odlo!a po kriterijih pravi!nosti in mednarodnega prava, imeli prav. In mislim, da imamo tudi tokrat veliko razlogov, da verjamemo v svoj prav in v svoje argumente.

Arbitra!i dajemo naloge, ne izro"amo ji suverenostiTreba je biti malo bolj samozavesten v teh re!eh. Mi arbitra"i dajemo naloge, ne izro!amo ji suverenosti. Damo ji nalogo, da na podlagi kriterijev, ki so del na#ega ustavnega prava in hkrati del mednarodnega prava, na podlagi na!ela pravi!no-sti, upo#tevaje dobrososedske odnose, upo#tevaje druge ka-tegorije, ki tvorijo pravi!nost, re#i nekatera vpra#anja in ima specifi!no dolo!ene naloge. In te naloge mora opraviti, zato je tu. To je njen smisel. In seveda arbitra"a ne more delovati v nasprotju s svojim smislom.

Arbitra!a mora dolo"iti stik z odprtim morjemArbitra"ni sporazum predvideva re#evanje celotnega poteka meje in to v celoti na podlagi stanja 25. junija 1991. Gre torej za celoten potek meje na kopnem in na morju. (...) Sporazum in njegova uveljavitev bosta polo"aj Slovenije kot pomorske dr"ave utrdila in okrepila. Besedilo sporazuma obvezuje – in !e sporazum dolo!a, da mora arbitra"a dolo!iti stik z odprtim morjem, ga mora dolo!iti.

Zaupanje v razumZaupam v razum in modrost dr"avljank in dr"avljanov Republike Slovenije. Ko gre za resno vpra#anje, pri nas dr"avljanke in dr"avljani pretehtajo stvari v smislu temeljnih izbir, ki so na voljo, in izbirajo racionalno in ne !u-stveno. Od tod izvira moje zaupanje. (…) Preteklih poskusov ne gre kratko malo obravnavati le kot neuspehov, neznanja ali zvi#ka. Dr"ave i#!ejo re#itve spora skozi ve! faz v dalj#em obdobju in na ta na!in pridejo do krista-lizacije metod, ki pomagajo najti re#itev. To se dogaja tudi v odnosih med Slovenijo in Hrva#ko in prav je, da to vidimo. Dobro bi bilo, da nam !ustva ne zameglijo te slike. Sporazum vsebuje besedo razum. Vsak sporazum mora biti razumen. S !ustvi se ne da delati sporazumov, z razumom pa se jih naredi. In !e imamo razum, ki ga spremenimo v sporazum, potem lahko tudi re#imo problem.

foto

Bob

o

$SPORAZUM VSEBUJE BESEDO RAZUM. VSAK SPORAZUM MORA BITI RAZUMEN.%

3


Borut Pahor

PRAVI"NA MEJA IN TRAJEN MIR

Spo#tovani Slovenci in Slovenke, dragi dr!avljani in dr!avljanke,

ko vas vabim k udele"bi na referendumu 6. junija in pozivam, da glasujete za arbitra"ni sporazum, tedaj to po!nem v trdnem prepri!anju, da resni argumenti nimajo ne osebne izkaznice ne potnega lista, temve! zanje veljata le razumna presoja in zgodovinska sodba. Zato si dovolim #e enkrat strniti najresnej#e argumente, kar jih na#a, slovenska stran ob tej zgodovinski prilo"nosti ima. Zakaj je torej arbitra"ni sporazum dober za Sloveni-jo, za vse njene prebivalce – a tudi za na#e sosede, s katerimi si "elimo razvijati prihodnjih prijateljskih odnosov v najbolj#i evropski tradiciji?

1. Ker je arbitra!a najstarej"e pravno sredstvo mirnega re"evanja sporov med dr!avami. 2. Ker se dr!avi 19 let nista uspeli dogovoriti za po"teno in pravi#no re"itev mejnega spora.3. Ker omogo#a vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25. junija 1991. 4. Ker trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, odla"anje re"itve pa "kodljivo.5. Ker nedvoumno nalaga arbitra!nemu sodi"#u, da dolo#i stik Slovenije z odprtim morjem.6. Ker zahteva upo"tevanje interesov Slovenije, zgodovinske okoli"#ine in na#elo pravi#nosti. 7. Ker omogo#a ugodnej"o re"itev, kot bi nam jo prisodilo Meddr!avno sodi"#e v Haagu.8. Ker njegov uspeh krepi politi#ni ugled Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji.9. Ker omogo#a razvoj Luke Koper kot najpomembnej"ega pristani"#a v severnem Jadranu.10. Ker potrjuje odlo#enost Slovenije za mir s sosedi in razumno re"itev mejnega vpra"anja.

Slovenija bi storila zgodovinsko napako, !e ne bi izkoristila prilo"nosti, ki se ji z arbitra"nim sporazumom ponuja. Stopimo skupaj – kot smo stopili skupaj v vseh klju!nih trenutkih na#e novej#e zgodovine, zgodovine samostojne, neodvisne ponosne evropske Slovenije.

S kolegi predsedniki koalicijskih strank, #tevilnimi uglednimi zgodovinarji in mednarodnimi pravniki, podpisniki poziva k razumu, vodilnimi slovenskimi intelektualci, umetni#kimi prvaki in #portnimi junaki vas pozivam, da se 6. junija najprej s !im ve!jo udele"bo, nato pa #e z glasom ZA pridru"ite temu novemu poglavju zgodovine, na katerega bomo lahko vsi ponosni. ZA pravi!no mejo in trajen mir!

4


Samuel $bogar, minister za zunanje zadeve

»Potrditev arbitra!nega sporazuma je prelomna to"ka za Slovenijo: s potrditvijo lahko gradimo s Hrva-#ko in regijo Zahodnega Balkana prijateljske odnose, ki so pogoj za mir, stabilnost in blaginjo. V na-sprotnem primeru pa se lahko Slo-

venija znova zaplete v konflikte, ki namesto vzajemnih interesov predvsem poudarjajo medsebojne razlike in privedejo do nestabilnosti z nepredvidljivimi posledica-mi. Ali zaupamo domoljubnosti politike, ki zna realno za#"ititi slovenske nacionalne interese, ali pa bomo nasedli populisti"nemu domoljubju, ki nima ob"utka za realnost in lahko vodi v nove politi"ne napake? Sam globoko verjamem v prvo mo!nost, saj smo slovenski dr!avljani v preteklosti !e ni" kolikokrat dokazali, da znamo #e kako dobro oceniti, kaj je za nas dobro. «

DEJSTVA O ARBITRA$NEM SPORAZUMUArbitra"ni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrva#ke je bil podpisan v Stockholmu 4. novembra 2009. Podpisala sta ga predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Vlade Republike Hrva#ke Jadranka Kosor. Sporazum je kot pri!a podpisal predsednik Vlade Kraljevine &vedske Fredrik Reinfeldt. Pobudo za sklenitev sporazuma o re-#evanju spora je sprejela Vlada RS 29. septembra 2009, pobudo za podpis je 30. septembra 2009 potrdil tudi Odbor za zunanjo politiko Dr"avnega zbora RS.

Bistvo sporazuma je, da bosta z njegovo uvelja-vitvijo Slovenija in Hrva#ka za re#itev njunega mejnega spora ustanovili arbitra!no sodi#"e, ki ga bo sestavljalo pet arbitrov.Arbitri bodo imenovani skladno s postopkom, predvi-denim v sporazumu. Po enega arbitra imenuje vsaka pogodbenica sama, tri pa dolo!ita sporazumno z liste arbitrov, ki jo bosta skupaj pripravila predsednik Evrop-ske komisije in komisar odgovoren za #iritev. V primeru, da se dr"avi ne dogovorita v roku, bo predsednika in dva !lana arbitra"nega sodi#!a imenoval predsednik Meddr"avnega sodi#!a v Haagu iz iste liste.

Sporazum v 3. "lenu dolo"a, da je naloga arbitra!nega sodi#"a dolo"iti:

potek meje med Slovenijo in Hrva#ko na kopnem in morju,stik Slovenije z odprtim morjem inre!im za uporabo ustreznih morskih obmo"ij.

S to dolo!bo sta Slovenija in Hrva#ka dolo!ili predmet spora, naloga arbitra"nega sodi#!a pa je, da skladno z podeljenim mandatom dolo!i potek meje, stik Slove-nije z odprtim morjem in re#im za uporabo ustreznih morskih obmo!ij.

Arbitra!no sodi#"e bo izdalo eno razsodbo o sporu in edino ono je pristojno za razlago arbitra!nega sporazuma. Sporazum v 4. !lenu dolo!a, da bo arbitra"no sodi#!e pri odlo!anju o stiku Slovenije z odprtim morjem in o re"imu za uporabo ustreznih morskih obmo!ij upo-#tevalo poleg na!el in pravil mednarodnega prava tudi »pravi!nost in na!elo dobrososedskih odnosov za dosego po#tene in pravi!ne odlo!itve, upo#tevajo! vse relevantne okoli#!ine«.

CELOTNO BESEDILO ARBITRA$NEGA SPORA%ZUMA STE V VSA GOSPODINJSTVA PREJELI Z MATERIALOM DR$AVNE VOLILNE KOMISIJE, DOSTOPNO PA JE TUDI NA SPLETNEM NASLOVU WWW. VLADA.SI.

KDO VSE JE ZA?

Dr. Pavel Gantar, predsednik Dr"avnega zbora

»Velika prednost arbitra!nega sporazuma je v tem, da je telo sui generis in pravila, po katerih se odlo"a, so postavljena prav v tem sporazumu. Med njimi je tudi dolo"itev stika Slovenije z medna-rodnimi vodami. $e !e moramo iti v

re#evanje mejnega spora s Hrva#ko s pomo"jo tretje-ga (sporazum Drnov#ek-Ra"an je pogoltnilo Blejsko jezero), je arbitra!ni sporazum – tak#en, kot smo ga ratificirali v Dr!avnem zboru – dale" najbolj#a re#itev. Je dale" pod mejo nerazumnega tveganja, v katerega bi se spustili, "e bi sledili Jan#evi poti.«

Dr. Janez Poto"nik, evropski komisar za okolje

»Arbitra!ni sporazum je zgrajen na tistem, kar je predlagal moj kolega Ollie Rehn, ko je v mediaciji poma-gal obema dr!avama pri iskanju skupne re#itve. Prepri"an sem, da gre za edinstveno prilo!nost za obe dr!avi, da gre tudi za edinstveno

prilo!nost za Slovenijo, da ta problem re#imo, da sto-pimo na pot druga"nih, dolgoro"nih, dobrososedskih odnosov, da gradimo na tem in da re#imo problem na na"in, ki bo vzorec, kako re#evati spore v prihodnje.«

5


Dr. Patrik Vla"i", minister za promet,podpredsednik Socialnih demokratov

»Kot zavednega Slovenca, trma-stega Primorca, "lana slovenske vlade in nekoga, ki je vedno zagovarjal ozemeljsko celovitost in samostojnost Slovenije, me delitev javnosti na dva pola zelo !alosti. Moj predlog v enem izmed mnenj

prej#nji vladi je bil, da se uporabi ex aequo et bono, da bi omogo"ili bolj kreativno razmi#ljanje. In zdaj je to, kar bi bilo v ex aequo et bono zgolj nakazano kot !elja, v arbitra!nem sporazumu zapisano. Zato je arbitra!ni sporazum bolj#a re#itev.«

Zoran Thaler, evropski poslanec

»Prihranimo na#im otrokom in vnu-kom nepotrebne spore in spopade s Hrva#ko. V 20 letih !al dvostranski sporazum ni uspel, vojne in seda-njega stanja no"emo, arbitra!a je pot, da civilizirano in pravi"no re#i-mo ta problem. Zaupajmo svojim

- slovenskim argumentom, pojdimo na referendum, glasujmo ZA in svobodno zadihajmo!«

Ivo Vajgl, evropski poslanec

»Ali bi bilo mogo"e s Hrva#ko dose"i za nas ugodnej#o in pravi"nej#o re#itev, je vpra#anje, ki nas bo brez dvoma #e zaposlovalo. Slovenski politiki in diplomati so z bolj ali manj uspe#nimi pristopi posku#ali, da bi kon"no pri#li do to"ke, ko smo

sprejeli posredovanje EU in arbitra!e. Ni razloga, da ne bi zaupali lastnim argumentom in mednarodnemu pravu. Podprimo arbitra!o, glasujmo za prihodnost z manj problemi in ve" zaupanja!«

Tanja Fajon, evropska poslanka

»Argumenti nasprotnikov arbi-tra!nega sporazuma so stra#enje z nami#ljenimi "rnimi scenariji v stilu »kaj bo, "e bo?« V resnici pa se bo "rni scenarij zgodil, "e arbi-tra!ni sporazum zavrnemo. S tem bi obdr!ali status quo, ki pomeni

ohranitev spora z na#o ju!no sosedo in mejnih te!av. Zavrnitev bi bila tudi signal mednarodni skupnosti, da je Slovenija, ki sicer zagovarja "imprej#njo vklju"itev Hrva#ke v EU, izgubila kompas. Glas ZA je glas ZA ljudi, je glas prihodnosti!«

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve,predsednica Liberalne demokracije Slovenije

»Delajmo politiko, ki re#uje proble-me, ne politike, ki probleme ustvar-ja. Tudi taka je !al pri nas, celo ve-dno ve" jo je. Hrva#ka je bila leta in leta problem, na katerem se je gra-dila slovenska predvolilna politika. Zato #e danes nekaterim ne ustreza,

da bi ta problem re#ili – ker pa" nimajo konstruktivnih predlogov, ker sploh nimajo pozitivne politike. A ljudje dobro vedo, da samo pozitivni predlogi premikajo stvari na bolje. Ta arbitra!ni sporazum je velik premik na bolje, saj nas v izhodi#"u vra"a na stanje, kot smo ga imeli 25. junija 1991 in s tem odpravlja vsa enostranska dejanja, ki jih je Hrva#ka storila v teh dvajsetih letih. Zelo jasno pa tudi dolo"a, da mora arbitra!ni senat do-lo"iti stik Slovenije z odprtim morjem. Klju"no pri vsem skupaj pa je, da imamo urejeno mejo in dobre odnose s sosedi – da bodo ljudje res lahko bolje !iveli.« Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo

»Tako kot mora vsak dober gospo-dar urediti meje svojega posestva, mora tudi Slovenija poiskati mirno in pravi"no re#itev mejnega vpra#a-nja. S podporo arbitra!nemu spora-zumu bomo utrdili status Slovenije kot pomorske dr!ave in si s tem tudi

zagotovili uspe#en gospodarski razvoj.«

Jelko Kacin, evropski poslanec

»Slovenska milica je dolga leta po dogovoru z JLA, to"neje z Voja#ko mornarico, nadzirala in varovala te-ritorialno morje tedanje Jugoslavije, od Debelega rti"a do to"ke 5 in #e dlje, do odprtega morja. Zgodovin-ski argumenti nam bodo pomagali,

da mejo na morju dokon"no in pravi"no za"rtamo tudi kot samostojna dr!ava Slovenija. Kadar je #lo zares, smo Slovenci zmogli dovolj pozitivne energije, da smo skupaj omogo"ili zgodovinski korak naprej. Ne bi bilo dobro, "e bi zaradi pomanjkanja politi"nega poguma ali strahov opozicije zastali in odkorakali v zgodovino.«

Gregor Golobi", minister za visoko #olstvo, znanost intehnologijo, predsednik stranke Zares – nova politika

»V resnici lahko s tem arbitra!nim sporazumom saniramo del"ek tistega, kar je morda bilo v tistih prvih letih Demosove vlade za-mujenega, na civiliziran na"in zagotovimo tisto, kar Sloveniji pripada, a ni mednarodnopravno

re#eno. Odlo"itev na referendumu je zato na eni strani odlo"itev o vsebini, o koncu te dvajsetletne zgodbe, ki obremenjuje !e ve" kot eno generacijo. Hkrati pa je odlo"itev o tipu politike, ki bodisi re#uje te!ave ali pa jih ohranja, da na njih parazitira in i#"e svoj izgovor, da se ne loteva pravih vpra#anj o prihodnosti. Obkro!imo ZA in potegnimo "rto v na# prid.«

6


25. junij 1991 – Slovenija sprejme Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slo-venije, ki dolo!a, da je dr"avna meja Republike Slove-nije tudi meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva#ko v okviru tedanje SFRJ.11. januar 1992 – Arbitra"na komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, da mnenje, da so meje nekdanjih jugoslo-vanskih republik meje novonastalih dr"av na obmo!ju nekdanje Jugoslavije.15. februar 1994 – Prvi sestanek slovensko-hrva#ke diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in ozna!itev meje. Njeno delo je bilo podla-ga za sporazum Drnov#ek-Ra!an iz leta 2001.28. april 1997 – Slovenija in Hrva#ka podpi#eta spora-zum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). 29. april 1999 – Slovenska in hrva#ka vlada nekdanje-ga ameri#kega obrambnega ministra Williama Perryja prosita za posredovanje pri iskanju re#itve za vpra#anja meje na morju. To se je istega leta kon!alo brez uspeha.19. julij 2001 – Slovenska in hrva#ka vlada potrdita osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnov#ek-Ra"an, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil #e odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazu-mom sta dr"avi prvi! dolo!ili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske dr"ave s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodi#!e za dolo!i-tev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. 4. september 2002 – Hrva#ka je s pismom premiera Ivice Ra!ana dokon!no odstopila od sporazuma o meji, !e# da je »brez pravnih u!inkov« in da ne more biti podlaga za re#itev problema meje.10. junij 2005 – Na prvem skupnem sre!anju slovenske in hrva#ke vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali k spo#tovanju stanja na dan 25. junija 1991.

26. avgust 2007 – Slovenski in hrva#ki premier Janez Jan#a in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno na!elno soglasje, da bo vpra#anje meje na morju in spornih to!k na kopenski meji re#evalo Meddr"avno sodi#!e v Haagu. 19. december 2008 – Slovenija je na hrva#ki pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadr"ke na enajst poglavij.21. januar 2009 – Evropski komisar za #iritev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil prvi predlog za re#itev vpra#anja meje in zastoja hrva-#kih pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo, oblikovanje mediacijske skupine pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija. 22. april 2009 – Komisar Rehn je na sre!anju s slo-venskim in hrva#kim zunanjim ministrom Samuelom 'bogarjem in Gordanom Jandrokovi(em predstavil nov kompromisni predlog o re#evanju vpra#anja meje preko ad hoc arbitra"e.15. junij 2009 – Evropski komisar za #iritev Olli Rehn je Sloveniji in Hrva#ki predstavil nov, t.i. drugi Rehnov predlog, s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog. 18. junija 2009 je Slovenija obvestila komisarja Rehna, da bi bil zanjo sprejemljiv, Hrva#ka pa ga je zavrnila. Zato 23. junija komisar Rehn izjavi, da je po #estih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in po tem, ko so iz!rpali tudi !as »podalj#kov«, sedaj !as, da dr"avi sami najdeta re#itev.31. julij 2009 – Prvo sre!anje premiera Boruta Pahorja in hrva#ke premierke Jadranke Kosor v Trako#(anu na Hrva#kem. 11. september 2009 – Premiera Slovenije in Hrva#ke, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na sre!anju v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrva#kih pristopnih pogajanj z EU in o re#itvi spora o meji s posredova-njem EU na arbitra!nem sodi#"u ali z dvostransko

KRATKA KRONOLOGIJA DOLGOTRAJNEGA SPORA

7


1. Ugodnej#i izbor sodnikov. Pri arbitra-"nem sporazumu jih dolo!ita stranki sami, iz #ir#ega nabora mednarodnih strokovnjakov, Meddr"avno sodi#!e v Haagu pa izbira med sodniki, ki "e delujejo za sodi#!e in so pravi-loma naklonjeni metodi sredinske !rte. Eden od petih arbitrov bo Slovenec.2. To"no dolo"en namen. AS natan!no dolo!a uporabljena pravila in namen njegove uporabe. Tako AS dolo!a sodnikom, da dolo-!ijo, kje ima Slovenija stik z odprtim morjem. 3. Ve" kot le mednarodno pravo. Haag odlo!a izklju!no na podlagi mednarodnega prava, razen !e bi se obe stranki izrecno stri-

njali za uporabo na!ela zunanje pravi!nosti, kar se od ustanovitve sodi#!a 1945 #e nikoli ni zgodilo.4. Ni tretjih dr!av. Izredno pomembno dej-stvo je, da se lahko v postopek pred sodi#!em v Haagu vklju!ijo tudi tretje dr"ave, kar pri AS ni mogo!e. Tako je za AS nemogo!e, da bi se v postopek vklju!ila Italija in za!ela oporekati mejo, dolo!eno z Osimskim sporazumom.5. Hitrej#a odlo"itev. Povpre!no trajanje spora pred Meddr"avnim sodi#!em v Haagu je 5 let ali ve!, medtem ko bo arbitra"a spor skladno s sedanjim sporazumom odlo!ila v dveh do treh letih.

ZAKAJ JE ARBITRA$NI SPORAZUM BOLJ&A RE&ITEV OD SODI&'A V HAAGU?

Prof. dr. Mirjam &krkpredstojnica Katedre za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nekdanja sodnica Ustavnega sodi#!a RS

»Arbitra"ni sporazum je mednarodni sporazum o ustanovitvi ad hoc pet!lanskega arbitra"nega tribunala, ki je najprimernej#i pravni mehanizem za dokon!no in mednarodnopravno zavezujo!o dolo!itev morske in kopne meje med Slovenijo in Hrva#ko. Z Arbitra"nim sporazumom, ki v tem pogledu predstavlja edinstveni sporazum v praksi dr"av, bo moralo razsodi#!e med drugim odlo!iti o stiku Slovenije z odprtim morjem na podlagi mednarodnega prava in pravi!nosti, s !imer so za-varovani vsi vitalni interesi Slovenije, zaradi !esar ga podpiram in bom na referendumu glasovala za potrditev Zakona o ratifikaciji, katerega predmet je ta sporazum.«

pogodbo. Pogajanja o meji bosta dr"avi nadaljevali na podlagi Rehnovega predloga iz 15. junija. 15. september 2009 – Odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU sta na skupni seji podprla stali#!e vlade, da Slovenija odpravi zadr"ke na hrva#ka pogajalska poglav-ja in da lahko #vedsko predsedstvo EU skli!e medvladno konferenco za nadaljevanje pogajanj Hrva#ke z EU. 29. september 2009 – Slovenska vlada je na seji spreje-la pobudo za sklenitev arbitra"nega sporazuma s Hrva-#ko, dan pozneje, 30. septembra, pa je pobudo potrdil tudi Odbor DZ za zunanjo politiko. 3. novembra 2009 sta vlada in OZP potrdila tudi poro!ilo o pogajanjih.4. november 2009 – Premiera Slovenije in Hrva#ke Bo-rut Pahor in Jadranka Kosor sta v Stockholmu podpisa-la arbitra!ni sporazum, s katerim sta se dr"avi dogo-vorili, da bo vpra#anje meje re#evalo ad hoc arbitra"no sodi#!e, ki bo z delom za!elo potem, ko bo Hrva#ka z EU podpisala pristopno pogodbo.17. november 2009 – Vlada je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitra"nega sporazuma in ga poslala v DZ, ob tem pa ga zaradi pomislekov v javnosti poslala v mnenje ustavnemu sodi#!u. 20. november 2009 – Hrva#ki sabor z dvotretjinsko ve!ino sprejme arbitra"ni sporazum.18. marec 2010 – Ustavno sodi#!e sprejme mnenje, da Arbitra!ni sporazum ni v neskladju z ustavo. 19. april 2010 – Dr"avni zbor Republike Slovenije ratificira arbitra"ni sporazum o meji s Hrva#ko. Zakon o ratifikaciji vsebuje tudi enostransko izjavo Republike Slovenije.3. maj 2010 – Poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitra"nem sporazumu s Hrva#ko. Referendum razpisan za 6. junij.

CELOTNA KRONOLOGIJA JE DOSTOPNA NA WWW.ZA-RAZUM.SI.

8


PRAVI"NA MEJA PRINA#A SO!ITJE

Piranski zaliv je razmejen v razmerju 80 %: 20 %, pri !e-mer je dopu#!eno, da so znotraj zaliva vode ali notranje morske vode ali teritorialno morje.

Izven Piranskega zaliva poteka meja po vzporedniku.

Hrva#ka ne more razglasiti polne #irine teritorialnega morja (12 navti!nih milj) zaradi geografskih in drugih dejavnikov Tr"a#kega zaliva.

Pod vzporednikom je obmo!je odprtega morja, kjer pa je mo"na dolo!itev upravljanja Slovenije ali soupravlja-nja bodisi epikontinentalnega pasu ali ekolo#ke/ribolov-ne cone (to obmo!je sega do vzporednika 45'10 - ju"na meja po SOPS).

V "asu, ko opozicija maha z zavajajo"imi kartami, zgornja pove"ava prikazuje pri"akovano re#itev morske meje in stika z odprtim morjem, po mnenju #tevilnih uglednih pravnikov mednarodnega prava v duhu sporazuma Drnov#ek - Ra"an in po "rki Arbitra-!nega sporazuma.Meja teritorialnega morja se dolo!i po mednarodnem pravu, pri omejitvi Hrva#ke, da razglasi polno #irino teritori-alnega morja, pa se upo#teva, da arbitra"a dolo!i stik Slove-nije z odprtim morjem, re"im za uporabo ustreznih morskih obmo!ij in druge kriterije uporabe materialnega prava, kot so pravi!nost, dobrososedski odnosi in vitalni interesi.

1

2

SLOVENSKO MORJE

HRVA&KO MORJE

ODPRTOMORJE

stik

ITALIJANSKO MORJE

PRI'AKOVANA RE&ITEV Z ARBITRA$NIM SPORAZUMOM

SPORAZUM DRNOV&EK - RA'AN

9


Pod vzporednikom 45'10 se nadaljuje odprto morje, kjer pa Hrva#ki za primer razglasitve iz-klju!ne ekonomske cone ne bi bilo dopu#!eno, da jo razglasi do meje epikontinentalnega pasu po sredinski !rti, ampak mora pustiti koridor odprte-ga morja v #irini najmanj 3 navti!ne milje vzdol" svoje celotne obale.

ZAKAJ TUDI DRUGJE OB MEJI NI VSE V REDU IN KAKO BI Z ARBITRA'O LAHKO BILO BOLJE?(povzeto po !lanku dolgoletnega diplomata veleposlanika Petra To#a)

1 Dragonja113 hektarjev ozemlja s tremi zaselki ju"no od Dragonje je bilo v !asu skupne dr"ave vklju!eno v kataster in zemlji#ko knjigo ob!ine Piran. Raz#iritev katastra ob!ine Buje s parcela-mi tega spornega ozemlja je bila izvedena skrito in nezakoni-to. Po umiku mejne kontrolne to!ke in sprejetju zakona, ki to obmo!je opredeljuje kot sporno, je Slovenija prenehala vrsto upravnih in komunalnih aktivnosti, s policijskim nadzorom vred.2 Sne!nik

S priklju!itvijo slovenskega Primorja svobodni in zdru"eni Sloveniji je tudi Sne"nik postal del teritorija Slovenije. Hrva-#ka vlada je protestirala in ni hotela izro!iti zemlji#ke knjige, ki jo je Slovenija #e v !asu skupne dr"ave Jugoslavije nasta-vila sama in izvajala oblast nad tem obmo!jem. Obmo!je je postalo sporno ob neupravi!enih se!nih posegih hrva#kih gozdarjev na Sne"niku.3 Mura

Reka je v zgodovini predstavljala mejo med Slovenijo in Hrva#ko in Slovenci so vedno opravljali svojo gospodarsko dejavnost vzdol" celotnega brega Mure in na njej. Toda reka je pogosto spreminjala tok, !emur ni sledil zaris meje po ka-tastru. Na dan 25.6.1991 je bilo zato pribli"no 800 hektarjev katastrsko hrva#kih obmo!ij na levem bregu in 260 hektarjev slovenskih obmo!ij na desnem bregu reke. Na celotnem, po katastru hrva#kem obmo!ju na levem bregu reke, je pred prese!nim datumom policijski nadzor izvajala slovenska milica, teritorialna obramba branila samostojnost in celovi-tost, vsi prebivalci so bili in so slovenski dr"avljani, vpisani v slovenske volilne imenike, zemlji#ka knjiga za to obmo!je je bila v ob!ini Lendava, sodno oblast je izvr#evalo slovensko sodi#!e.

3

Meja med Slovenijo in Hrva#ko v nekdanji Jugoslaviji Manj#a odstopanja od katastra Podro!ja ve!jih odstopanj od katastra

10


Arbitra!a je najstarej#e pravno sredstvo mirnega re#evanja sporov med dr"avami, ki v primerjavi z Meddr"avnim sodi#!em v Haagu omogo!a ve!jo fleksibilnost glede postopka in prava, na podlagi katerega arbitra"no sodi#!e odlo!a. Arbitra"na odlo!ba je po svojem bistvu sodba.

Badinterjeva komisija je pomembno prispevala k re#e-vanju temeljnih vpra#anj statusa in priznanja dr"av naslednic SFRJ. Arbitra"na komisije je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da torej ni #lo za odcepitev novonastalih dr"av – s tem je bilo zagotovljeno nasledstvo Slovenije in drugih novonastalih dr"av po nekdanji SFRJ.

Dr!avno ozemlje sestavlja kopno ozemlje znotraj dr"avnih meja vklju!no z jezeri in rekami. Dr"avno ozemlje dr"av z morsko obalo vklju!uje tudi notranje morske vode in teritorialno morje. V primeru dr"av, ki tvorijo oto!ja, so tudi vode med otoki (arhipela-#ke vode) del ozemlja pod suverenostjo dr"ave. Pod suverenost dr"ave spada tudi podzemlje pod vsemi omenjenimi prostori in zra!ni prostor nad njimi. Kopno ozemlje je osrednji del dr"av-nega ozemlja, teritorialno morje in zra!ni prostor pa sta akce-sorne narave. To pomeni, da dr"ava z njima ne more razpolagati samostojno.

ex aequo et bono na!elo pomeni, da lahko sodi#!e v primeru, da je za to izrecno poobla#!eno s strani dr"av v postopku poleg prava uporabi tudi druge kriterije, !e meni, da je to potrebno za dosego po#tene in pravi!ne odlo!itve. Vendar na!elo »ex aequo et bono« ne pomeni, da sodi#!e prava ne sme uporabljati, ampak pomeni le to, da ima sodi#!e prosti preudarek (diskrecijo), da v primeru !e meni, da je to potrebno, poleg mednarodnega prava uporabi tudi druge kriterije. To pomeni bodisi velik ali pa zane-marljiv odklon od uporabe pravil in na!el mednarodnega prava.

Junction je angle#ka beseda za »stik«. Meddr"avno sodi#!e v Haagu (ICJ) je besedo »junction« omenilo "e ve!krat. Gre za na-vedbe v primerih Burkina Faso/Mali (1986), Salvador/Honduras (iz leta 1992), Bocvana/Namibija (iz leta 1999), Kamerun/Nigerija (iz leta 2002), Nizozemska/Belgija (predhodnika ICJ iz leta 1937) in Gvajana/Surinam (ad hoc arbitra"e iz leta 2007). Ta izraz omenjajo tudi nekateri dvostranski ali tristranski mednarodni sporazumi o razmejitvi na morju. Po analizi teh primerov lahko zaklju!imo, da mednarodno pravo besedo »junction« razume za ozna!itev to!ke oziroma obmo!ja, kjer se stikata dva vodotoka, uporabljeni so bili tudi izrazi kot so »junction chanel« ali »tri-junction point«. Prvi izraz se uporablja za ozna!itev povezovalnega kanala med dvema vodotokoma, drugi pa za ozna!itev to!ke, kjer se na morju stikajo meje treh dr"av. V primeru Salvador/Honduras je ICJ ta izraz opre-delil kot sinonim za »meeting«, torej sre!anje dveh obmo!ij.

Konvencija Zdru!enih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) dolo!a, da je teritorialno morje pas morja ob oba-li dr"ave, v katerem ima obalna dr"ava suverenost. Meja teritorial-nega morja je dr"avna meja na morju. V tem prostoru ima dr"ava izklju!no pravico izkori#!ati vsa "iva in ne"iva bogastva morja. Vendar je ena od temeljnih zna!ilnosti pravnega re"ima teritori-alnega morja dol"nost obalne dr"ave, da trpi ne#kodljiv prehod tujih ladij (tako trgovskih kot ribi#kih in voja#kih ter drugih). Prehod je tista plovba, ki se vr#i zaradi vplutja v notranje vode, npr. pristani#!a, ali izplutja iz njih ali pa zaradi tranzita. Ladje v

ne#kodljivem prehodu se v tujem teritorialnem morju ne smejo ustavljati, ribi#ke ladje ne smejo loviti, podmornice pa ne pluti pod povr#ino morja. Konvencija dolo!a tudi nekatere zna!ilne kr#itve ne#kodljivega prehoda.

Meddr!avno sodi#"e v Haagu (ICJ) je pri svojem delu striktno vezano na svoj Statut, ki v prvem odstavku 38. !lenu izrecno dolo!a, da je naloga sodi#!a odlo!ati v skladu z medna-rodnim pravom. Edina mo"na izjema, da upo#teva tudi druge okoli#!ine, je, !e se pravdne stranke o tem izrecno sporazumejo s tem, da dolo!ijo, naj sodi#!e spor re#i po na!elu »ex aequo et bono«. To pomeni, da je arbitra"a bistveno bolj fleksibilen pravni forum, kjer stranki za vsak primer posebej dolo!ita pravo, ki naj ga arbitra"no sodi#!e uporabi.

Odprto morje pomeni vse dele morja, ki niso vklju!eni v izklju!no ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje morske vode (86. !len UNCLOS). Na odprtem morju vlada na!elo svobode morja. Pomembno je, da odprto morje slu"i potrebam vseh dr"av, kar izhaja iz na!ela enakopravnosti med dr"avami. Dr"ave, katerih ozemlje le"i med morjem in dr"avo brez izhoda na morje, morajo dopustiti tranzit !ez svoje ozemlje. Dr"ave brez izhoda na morje ne smejo biti diskriminirane pri dejavnostih na morju.

Parafa, podpis in ratifikacija Parafiranje mednarodne pogodbe pomeni overitev izpogajanega ali sprejetega besedila in posledi!no pomeni zaklju!ek poga-jalskega procesa o besedilu mednarodne pogodbe. Overjeno besedilo mednarodne pogodbe dr"ave #e ne zavezuje. V sodobni praksi pogajanj pogosto tudi ni nujno parafiranje ali avtentifikaci-ja pogodbe po zaklju!ku pogajanj, saj se dr"ave pogajajo v dobri veri in praviloma za to ni posebnih potreb in se nato mednarodna pogodba neposredno podpi#e.Privolitev dr"ave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, pa se lahko izrazi s podpisom, ratifikacijo, sprejetjem, odobritvijo, pristopom ali na kak#en drug dogovorjen na!in. V primeru, da je pogodba podpisana pod pogojem ratifikacije, sam podpis dr"ave #e ne zavezuje, vendar pa to ne pomeni, da nima nobenih pravnih u!inkov.Ko je mednarodna pogodba podpisana, a #e neveljavna, torej neratificirana, imajo dr"ave podpisnice obveznost vzdr"ati se vseh dejanj, ki bi pogodbi odvzele njen cilj ali predmet. To je izraz na!ela dobre vere, ki velja za celoten proces sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb.Ratifikacija mednarodne pogodbe pa pomeni mednarodni akt dr"av in pomeni soglasje dr"ave, da jo mednarodna pogodba mednarodnopravno zavezuje.

Suverenost dr"ave nad svojim ozemljem pomeni, da je na tem ozemlju izklju!ena pristojnost katerekoli druge dr"ave. 'e leta 1928 je v arbitra"ni odlo!bi o otoku Palmas (med Nizozemsko in Zdru"enimi dr"avami Amerike) arbiter Max Huber pojasnil, da je suverenost v razmerju do nekega dela zemeljske oble pravica opravljati funkcije dr"ave na tem obmo!ju ob izklju!itvi sleher-ne druge dr"ave. Kljub temu ima v svojem teritorialnem morju obalna dr"ava obveznost dopustiti dolo!ene vrste plovbe ladij drugih dr"av (ne#kodljiv prehod), v zra!nem prostoru pa prelet tujih letal.

SLOVAR"EK IZRAZOV

11


NAJPOGOSTEJ#A VPRA#ANJA IN ODGOVORI

Ali je razsodba Arbitra!nega sodi#"a zavezujo"a? Razsodba arbitra"nega sodi#!a je za pogodbenici zavezujo!a in pomeni dokon!no re#itev spora. Pogodbe-nici sta dol"ni v #estih mesecih po sprejetju razsodbe ukreniti vse potrebno za izvajanje razsodbe, vklju!no s spremembo nacionalne zakonodaje, !e je to potrebno.

Kdaj bo Arbitra!ni sporazum za"el veljati? Arbitra"ni sporazum bo za!el veljati prvi dan v tednu po izmenjavi diplomatskih not, s katerima pogodbeni-ci izrazita soglasje, da ju sporazum zavezuje. V Sloveniji bodo notranji postopki kon!ani petnajsti dan po objavi zakona o ratifikaciji v Uradnem listu Republike Slovenije. Razglas o objavi v uradnem listu pa lahko Predsednik republike podpi#e le v primeru pozitivne referendumske odlo!itve.

Ali ima hrva#ka enostranska izjava kak#no pravno vrednost za izid arbitra!e? Ne, ker je Slovenija "e od samega za!etka tej izjavi nasprotovala. Vse, kar je bilo dogovorjeno, je vklju!eno v besedilo Arbitra"nega sporazuma. Ob tem je treba poudariti, da nikoli tudi ni bilo skupne izjave, ki bi ji bilo pri!a #vedsko predsedstvo, kar je 25. maja 2010 za slovenske medije izrecno zavrnila #vedska veleposlanica v Ljubljani z navedbo: »Mi smo takrat to zavrnili in nikoli nismo bili skupno obve#!eni o kaki izjavi.«

Ali poznamo primere arbitra!, ki bi odlo"ale o mejnih sporih? Ker je Meddr"avno sodi#!e v Haagu razvilo predvidljivo sodno prakso, se dr"ave pogosto odlo!ijo za arbitra-"o, ker omogo!a ve!jo fleksibilnost glede postopka in prava, na podlagi katerega arbitra"no sodi#!e odlo!a. To pot so uporabile #tevilne dr"ave za re#itev ozemeljskih sporov med njimi, na primer Kanada in Francija, Velika Britanija in Francija, Kanada in ZDA, Egipt in Izrael, Argentina in )ile, Eritreja in Jemen, Barbados in Trinidad in Tobago.

Ali ima Slovenija !e kak#ne izku#nje z meddr!avno arbitra!o? Da, Slovenija ima z arbitra"o dobro izku#njo. Uporabljena je bila pri re#evanju razli!nih vpra#anj razpada nekdanje Socialisti!ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Arbitra"no komisijo, ki jo je vodil francoski pravnik Robert Badinter (t.i. Badinterjeva komisija), je vzpostavila Konferenca o Jugoslaviji, ki jo je leta 1991 ustanovila Evropska skupnost, na njej pa so sodelovale vse republike nekdanje SFRJ in tudi federalna vlada.

Kdaj sta se Slovenija in Hrva#ka odlo"ili, da mejni spor re#ita s pomo"jo tretjega? Slovenija in Hrva#ka sta se z Blejskim dogovorom avgusta 2007 prvi! strinjali glede pravne re#itve spora s pomo!jo tretjega. Blejski dogovor torej pomeni odlo!itev Slovenije, da re#i mejni spor s Hrva#ko preko med-narodnega pravosodnega telesa. Pri izbiri med Meddr"avnim sodi#!em v Haagu in eno od oblik arbitra"e sta se dr"avi novembra 2009 odlo!ili, da spor re#ita pred ad hoc arbitra"nim sodi#!em – pomeni pred arbitra-"nim sodi#!em, ki ga bosta z uveljavitvijo Arbitra"nega sporazuma Slovenija in Hrva#ka ustanovili izklju!no za re#itev tega spora.

Ali stik/junction lahko pomeni le slu!nostno pot? Ne, nikakor. V sodni in pogodbeni praksi beseda »junction« niti v enem primeru ni sinonim za kak#en re"im ali slu"nost, kot zavajajo!e trdijo nasprotniki arbitra"nega sporazuma (»slu"nost« v angle#kem prevodu je »servitude«), ampak gre za ozemeljski odnos, stik ali sre!anje dveh rek ali na primer treh mej na morju.

12


RAZUM ZA SPORAZUM

Podpisniki tega poziva smo prepri!ani, da je po devetnajstih letih neuspelih poskusov dveh sosednjih dr"av, da sami re#ita mejne spore, arbitra"ni spo-razum prava pot do trajne re#itve.Sporazum arbitra zavezuje, da razre#i odprta mejna vpra#anja in hkrati do-lo!i stik Slovenije z odprtim morjem. Odla#anje ote"uje "ivljenje ljudem ob meji in omogo!a nenehno politizacijo odprtih vpra#anj, s !imer nepopravljivo slab#a tradicionalno prijateljske dobro-sosedske odnose.

Zdaj je "as za sporazumHkrati z jasno podporo arbitra"nemu sporazumu podpisniki od dr"avnih ustanov in vseh odgovornih posame-znikov zahtevamo temeljito pripravo vseh zgodovinskih, pravnih in drugih gradiv, ki bodo Sloveniji zagotovili stik z odprtim morjem, pravi!no mejo in omogo!ili sodelovanje dveh evropskih dr"av ter dobrososedsko sobivanje ljudi na obeh straneh meje.

Zato je "as za razumZgodovinski argumenti potrjujejo na#o samozavest, da zaupamo v pravi!no in po#teno re#itev, na#a razumna pri!a-kovanja o prihodnjem so"itju pa nam velevajo, da si zanjo vsi skupaj aktivno prizadevamo. Zato podpisniki in pod-pisnice vabimo vse dr"avljanke in dr-"avljane, da se nam pridru"ijo pri tem pozivu – in da na referendumu 6. junija glasujejo za arbitra"ni sporazum in za Pre#ernovo vizijo, da ne vrag, le sosed bo mejak.

Poziv »Razum za sporazum« sta javnosti predstavila nekdanja evropska poslanka Mojca Dr!ar Murko in !lan prvega predsedstva Slovenije dr. Du#an Plut.

'e prvi dan so se pozivu pridru"ili:Dr. Ljubo Bavcon, Mirsad Begi(, Gojko Bervar, Ja-kov Brdar, dr. Bojko Bu!ar, Mitja )ander, mag. Janez )erna!, dr. Lucija )ok, Iztok )op, Ivo Daneu, mag. Mateja Dem#i!, dr. Mladen Dolar, Mate Dolenc, dr. Sre!o Drago#, mag. Mojca Dr!ar Murko, mag. Jasmi-na Dr"ani!, dr. Vito Flaker, dr. Bo"idar Flaj#man, Milo# Florjan!i!, Peter Gabrijel!i!, Brane Grubar, dr. Alenka Goljev#!ek Kermauner, Matja" Han"ek, Sa#o Hribar, dr. Barbara Jaki, Primo" Jesenko, dr. Janez Justin, Du-#an Jovanovi(, Franco Juri, mag. Jelka Kernev &trajn, dr. Toma" Kalin, dr. Du#an Keber, dr. Marko Ker#evan, dr. Manca Ko#ir, dr. Bogomir Kova!, dr. Janez Kolenc, dr. Miha Kova!, dr. Mojca Kova! &ebart, Franc Kra-#ovec, dr. Peter Kre!i!, dr. Lev Kreft, dr. Janez Krek, Vlado Kreslin, dr. Ljubica Marjanovi! Umek, Jo"e Ko-ritnik, mag. Matev" Krivic, Mirjan Kulovec, dr. Vesna Lesko#ek, Gojimir Le#njak – Gojc, dr. Marko Miku", dr. Du#an Ne!ak, Ranko Novak, Tone Partlji!, Tone Pav-!ek, Zdenko Pav!ek, dr. Stane Pejovnik, Robert Pe#ut – Magnifico, Du#an Petrovi!, Janez Pipan, dr. Jo"e Pirjevec, dr. Du#an Plut, Miro Polanko, Mateja Poljan-#ek, dr. Bojan Poto!nik, Zoran Predin, dr. Rado Riha, dr. Rudi Rizman, Brane Ron!el, Mitja Rotovnik, Jurij Sadar, Tatjana Sirk, Janez &krabec, dr. Peter &tih, dr. Darko &trajn, Branimir &trukelj, dr. Niko To#, dr. Vito Turk, Roman Uranjek, Irena Urbi!, dr. Boris Vezjak, dr. Joso Vukman, Dejan Zavec, dr. Pavel Zgaga, dr. Slavko Ziherl, Ciril Zlobec, Milena Zupan!i!, dr. Igor '. 'agar, Vasilij 'bogar.

Pridru"ite se tudi vi – na www.za-razum.si

13


PESNIKI IN ZGODOVINARJI SO ZA

Tone Pav"ek, pesnik, ki je maja 1989 oznanil Majni#ko deklaracijo, redni !lan SAZU

»Trije modreci, ne z Jutrovega, ampak z jutra na#e demokracije, so zatrobili v preplah in zagnali vik in krik zoper arbitra!ni sporazum. V svoji neposre"eni domoljubni dr!i pa so spregledali, da stojijo v Jan#evih okopih in trobijo v njegov rog, v katerem ni bilo in ni tonov odprtosti in bli!ine. Sporazum pa je lahko prav to: konec jalovih razprtij, mo!nost za pametno so!itje in sobivanje in za na#e mirno gospostvo na na#i zemlji in na svojem morju.«

Ciril Zlobec, pesnik, !lan prvega predsedstva Slovenije, redni !lan SAZU

»Nepristranski popotnik skozi na#o lepo de!elo bi pomislil, da je strastno zanikanje drug drugega na#a dogovorjena oblika demokracije. Ko poslu#am in gledam, kaj se dogaja, me je "isto preprosto sram. Glasoval bom vseeno za, kajti samo v tem primeru se nam ponuja mo!nost, da ko-municiramo sosed s sosedom kot ljudje.«

dr. Jo!e Pirjevec, zgodovinar, redni profesor na Fakulteti za humanisti!ne #tudije Univerze na Primorskem, redni !lan SAZU

»Kar se ti"e odnosa s Hrva#ko, imamo #tiri mo!nosti: dvostranski dogovor, arbitra!o, voja#ki spopad ali status quo. Carl von Clausewitz, veliki pruski teoretik voja#ke umetnosti, je sicer rekel, da je vojna nada-ljevanje politike z drugimi sredstvi, kar pa v na#em "asu in prostoru seveda ne pride v po#tev. Mo!nost dvostranskega dogovora smo izrabili. $e ohranimo status quo, bomo na slab#em, ker se bo uveljavilo stanje, ka-kr#no imamo danes. Zato je edini pameten izhod iz zagate arbitra!a.«

dr. Peter &tih, zgodovinar, redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni !lan SAZU

»Kot zgodovinar moram opozoriti, da zgodovina ni samopostre!na trgovina, iz katere vzamemo samo tisto, kar nam ustreza. Ob sklicevanju, da je bila Savudri-ja od srednjega veka v piranski ob"ini, je potrebno hkrati povedati, da v tak#nem obsegu ta ob"ina nikoli ni bila pod sloven-sko suverenostjo, ampak suverenostjo drugih dr!av. Kdor trdi, da so Slovenci od vekomaj !iveli ob Tr!a#kem zalivu, ne sme pozabiti, da velja to tudi za druge in da se vsaj ena jezikovna oziroma narodna skupnost lahko sklicuje #e na dalj#o kontinuiteto. Kdor opozarja, da Hrva#ka do druge svetovne vojne ni imela suverenosti nad Istro, mora povedati, da je tudi Slovenija do takrat nikoli ni imela. Kdor trdi, da se je Hrva#ka ob koncu taiste vojne teritorialno zaokro!ila, ra"un pa smo pla"ali Slovenci z izgubo Trsta in Gorice, zavaja in pozablja, da se je takrat s priklju"itvijo Primorske zaokro!ila tudi Slovenija, ki je sploh prvi" dobila morsko obalo in izhod na morje. Za razsojanje o meji v Piranskem zalivu in na morju je zgodovinsko rele-vantno samo stanje po drugi svetovni vojni in tu ima Slovenija dobre argumente, da lahko upravi"eno ra"una na zanjo ugodno re#itev. Tudi zato je "as za arbitra!ni sporazum in arbitra!no sodi#"e. $as je, da gremo naprej. Tukaj je Rodos in zdaj velja sko"iti!«

foto

Jo"e

Suh

adol

nik,

Del

o

foto

Jo"e

Suh

adol

nik,

Del

o

14


KDO VSE JE #E ZA?

Jo!e Colari", generalni direktor in predsednik uprave Tovarne zdravil Krka

»Dobri meddr!avni odnosi so vedno dobra osnova za krepitev medsebojne gospodarske menjave.«

Milan Ku"an, prvi predsednik Republike Slovenije

»Arbitra!ni sporazum je plod dosedanjih prizadevanj slovenske dr!ave in vseh njenih vlad za re#itev spora s Hrva#ko. Potem ko se je prej#nja vlada odrekla sporazumu Drnov#ek - Ra"an in je re#e-vanje spora dokon"no zapeljala na pot mednarodnega prava in mednarodnih ustanov, je arbitra!a najbolj#a mo!nost. Omogo"a namre" pravi"no in po#teno re#itev z upo#tevanjem pomembnih zgodovinskih in politi"nih okoli#"in, ki jih bo pred arbitri aktivno uveljavljala Slovenija, ko bo argumentirala svoja pri"akovanja. Na#i argumenti so dobri, treba je biti samozavesten in zaupati vanje. Po tej poti Slovenija re#uje spor po svoji suvereni volji in ne pod pritiskom. Zato sporazum podpiram.«

Zoran Jankovi(, "upan Mestne ob!ine Ljubljana

»%upani evropskih prestolnic smo !e pred dvema letoma v ljubljanski mestni hi#i pod-pisali sporazum o medkulturnem dialogu: na#i ljudje vsak dan znova dokazujejo, kaj pomeni !iveti skupaj in spo#tovati razli"nosti. Podpiram arbitra!ni sporazum, saj prina#a mo!nost trajne re#itve odprtih vpra#anj med Slovenijo in Hrva#ko. Zato pozivam Ljubljan-"ane in Ljubljan"anke, da gremo skupaj na referendumu o ratifikaciji arbitra!nega spora-zuma in glasujemo za sporazum.«

mag. Darko Krajnc, predsednik Stranka mladih - zeleni Evrope

»SMS – ZELENI podpira-mo dokon"no in pravi"-no re#itev mejnega spora z Republiko Hrva#ko, saj je to vpra#anje, ki politi-ko na obeh straneh meje !e dvajset let zaposluje bistveno preve". V na#i stranki si ves "as priza-devamo za mirno re#itev spora v evropskem duhu, v dobrobit ljudi in okolja. Glede na vsa zagotovlje-na varovala v bistvenih

to"kah sporazuma o arbitra!i, v Stranki mladih – zeleni Evrope enostavno ne moremo verjeti, da bi arbitri razsodili enostransko, zgolj v #kodo ene in korist druge strani, #e pose-bej, ker je kot izhodi#"ni datum naveden 25.6.1991.

Udele!ite se referenduma 6. junija in oddajte svoj glas ZA konec agonije in za trajno so!itje s sosedi od Murske #ume do odprtega morja – Slovenija (naj) gre naprej!«

15


Dejan Zavec, svetovni boksarski IBF prvak

»Vesel sem, da se je kon"no na#el nekdo, ki je zadevo pripeljal do to"-ke, ko lahko re#imo vpra#anje meje. Politika bi morala najprej videti interese ljudi, tistih, ki !ivijo ob meji in tistih, ki ne !elimo slabih odno-sov s sosedi. Imamo prilo!nost, da dose!emo pravi"en dogovor o meji, zato bom arbitra!ni spora-zum podprl.«

Gojmir Le#njak - Gojc, igralec

»Ves "as skoraj 20-letnega re#e-vanja spora s Hrva#ko predvsem pozabljamo na ljudi, ki !ivijo ob meji. Dajmo jim sedaj prilo!nost, da, kot ve"krat radi poudarjajo razni politiki, kon"no za!ivijo "loveka dostojno !ivljenje.«

dr. Gregor Veselko, predsednik upra-ve Luke Koper

»Pravila in omejitve plovbe v med-narodnih in teritorialnih vodah, ka-kor tudi plovne poti urejajo in zelo natan"no dolo"ajo mednarodni predpisi in akti. Odnosi Slovenije s Hrva#ko morajo dolgoro"no napre-dovati v smeri dobrega sosedstva in prijateljstva. Ko bo Hrva#ka sprejeta v EU, pa bo na prakti"no vsem Jadranu veljal re!im notra-njih vod EU.« Tomislav Jovanovi( - Tokac, Dan D

»Sem za. Ima kdo kaj proti?«

dr. Mateja Ko!uh Novak, zdravnica

»Pojdite na referendum in glasujte ZA , da uresni"imo besede na#ega velikega poeta: »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.«

Zoran Predin, pesnik in pevec

»Zakaj bom obkro!il ZA? Da enkrat za vselej pre!enemo nacionaliste in ne-strpne!e raznoraznih vrst, ki potegnejo mejo na plano kot kost vedno, ko je treba #"ititi lastne interese in sebi"no gledati na svoje koristi. Ker vem, da na obeh straneh meje !ivimo ljudje, ki nam je ljubezen do glasbe, do literature, do ko#arke, pomembnej#a od vere, rase in nacionalnosti. $as je, da postane-mo vsi skupaj na#i na svojem in svoji na na#em.«

foto

Ale

# Be

no, F

inan

ce


Spo#tovani dr!avljani in dr!avljanke,

na referendumu 6. junija 2010 bomo odgovarjali na naslednje vpra#anje:

Naj bo 6. junij dan ZA sporazum, ZA stik z odprtim morjem in pravi!no mejo, ZA mir in so"itje!

KLJU"NI RAZLOGI ZA UDELE!BO NA REFERENDUMU1. Ker je referendum najbolj demokrati"na oblika odlo"anja dr"avljanov in dr"avljank.

2. Ker ta referendum res odlo"a o zgodovinsko pomembnem, dobrososedskem sporazumu.

3. Ker je od tokratne odlo!itve o sporazumu odvisno, ali bo v prihodnjih odnosih med Hrva#ko in Slovenijo prevladal spor ali razum.

4. Ker sporazum Sloveniji prina#a mednarodnopravno potrjen stik z odprtim morjem in pravi"no mejo.

Naro!niki: Socialni demokrati, Levstikova 15, Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska 27, Zares -Nova politika, 'upan!i!eva 8, Ljubljana.Fotografije Borut Peterlin, Borut Krajnc, Miha Fras, arhiv. Tisk Tiskarna SET, naklada 740.000 izvodov, maj 2010.

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Arbitra!nega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in

Vlado Republike Hrva#ke (BHRAS), ki ga je sprejel Dr!avni zbor na seji dne 19. aprila 2010?«

ZA PROTI

ZDRU$ENI ZA RAZUM. PRE&ERNOV TRG, LJUBLJANA, SREDA, 2. JUNIJ 2010, OD 18. URE NAPREJ!

Documents

ZA razum - ZA arbitražni spoRAZUM