Zadeva: OBRAVNAVA PREDLOGA NAČRTA RAZVOJA ODPRTEGA ...d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OBCINSKE SEJE 2014-2018/10. seja/05.pdf · infrastruktura elektronskih komunikacij danes

ŽUPAN

www.logatec.si e: [email protected] Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20

TRR: SI56 0126-4010-0001-228, odprt pri Banki Slovenije, ID DDV: SI55512844, MŠ: 5874661000

OBČINA LOGATEC

Številka: 381-1/2015-171 Datum: 10. 2. 2016

OBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC

Zadeva: OBRAVNAVA PREDLOGA NAČRTA RAZVOJA ODPRTEGA

ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI LOGATEC PREDLAGATELJ:

- Berto Menard, župan Občine Logatec

POROČEVALEC:

- Mateja Čuk, podsekretarka - Stanko Šalamon, Eurocon d.o.o.

PREDLOGA SKLEPOV:

1. Občinski svet Občine Logatec potrdi Načrt razvoja odprtega širokopasovnega

omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec.

2. Občinski svet Občine Logatec pooblašča župana Občine Logatec, da potrjuje

morebitne spremembe in dopolnitve obravnavanega Načrta razvoja odprtega

širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini

Logatec. Berto Menard ŽUPAN

mailto:[email protected]

TRR: SI56 0126-4010-0001-228, odprt pri Banki Slovenije, ID DDV: SI55512844, MŠ: 5874661000

2

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK NAČRTA RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA

OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI

LOGATEC

Namen izdelave načrta Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec (v nadaljevanju Načrt razvoja) je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s katerim želi občina oceniti dejansko potrebo po širokopasovnem omrežju in vrednost potrebnih investicij, da lahko sprejme ustrezne odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture. Občina Logatec želi svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Širokopasovna infrastruktura elektronskih komunikacij danes postaja prav tako nepogrešljiva kot vodovodna ali električna infrastruktura, še posebej če želimo občane zadržati na podeželskih območjih. Namen Načrta razvoja je tako ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v Občini Logatec. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

Analiza potreb končnih uporabnikov Podatki o pokritosti širokopasovne infrastrukture v Občini Logatec kažejo, da obstajajo skoraj v vsakem naselju uporabniki, ki danes nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega omrežja niti z zmogljivostoj 30 Mb/s. Izjemi sta le naselje Logatec, kjer imajo vsi uporabniki možnost priključitve na hitrost 100 Mb/s in naselje Hotedršica, kjer imajo vsi uporabniki monžnost priključitve na hitrost 30 Mb/s. Poleg tega je pomembno omeniti, da 3,4 % anketiranih občanov še vedno nima dostopa do interneta, ostali pa v velikimeri niso zadovoljni s trenutno kakovostjo storitev oz. bi želeli kakovost še izboljšati.

Izvajanje projekta Občina bo v postopku pridobivanja sredstev za gradnjo omrežja sledila modelu javno-zasebnega partnerstva, ki bo skladen z občinskimi interesi in pogoji pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ali sredstev Naložbenega načrta za Evropo. Izraz javno-zasebno partnerstvo je v kontekstu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij treba razumeti širše, kot ga predvideva slovenska zakonodaja, saj lahko občina vstopi v razmerje, ki ni skladno s pojmovanjem javno-zasebnega partnerstva po slovenski zakonodaji, je pa skladno s pojmovanjem koncepta javno-zasebnega partnerstva po metodologiji Evropskega centra za javno-zasebno partnerstvo. Pri navedenem gre omeniti, da javno-zasebno partnerstvo pomeni tako vlaganje javnih finančnih sredstev, kot tudi drugih oblik vlaganja, saj je že dopustitev uporabe javnih površin in javne infrastrukture možno opredeliti kot dejanski javni vložek. Pripravila: Mateja Čuk Berto Menard ŽUPAN

NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA

OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE

GENERACIJE V OBČINI LOGATEC

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec

Stran 2

Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih

komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec

Naročnik:

OBČINA LOGATEC

TRŽAŠKA CESTA 50

1370 LOGATEC

Izdelal:

Eurocon d. o. o.

Dunajska cesta 159

1000 Ljubljana

V sodelovanju z

BSC, d.o.o., Kranj

Cesta Staneta Žagarja 37

4000 Kranj

Avtorji:

Darja Goršek

Petra Pate

Nina Sega

Stanko Šalamon

Goran Živec, MBA

Status dokumenta:

Končna verzija

Datum:

03.02.2016


Stran 3

KAZALO

1. NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 6

1.1. Uvod ........................................................................................................................................ 6

1.2. Izhodišča .................................................................................................................................. 6

1.3. Referenčni dokumenti ............................................................................................................. 8

1.4. Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 9

1.5. Cilji načrta ................................................................................................................................ 9

1.5.1. Strateški cilji in kazalniki ........................................................................................................ 9

1.5.2 Projektni cilji ......................................................................................................................... 11

1.6. Izvajanje projekta .................................................................................................................. 12

2. TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ........................ 13

2.1. Širokopasovno omrežje ......................................................................................................... 13

2.2. Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja....................................................... 15

3. SPLOŠNI OPIS OBČINE ......................................................................................................... 17

3.1. Geografske značilnosti........................................................................................................... 18

3.2. Naselja in prebivalstvo .......................................................................................................... 19

3.3. Gospodarstvo ........................................................................................................................ 20

4. RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI LOGATEC .................................................. 27

4.1. Obstoječe stanje javne infrastrukture ................................................................................... 29

4.2. Načrtovane investicije v javno infrastrukturo in lokacije razvojnih projektov ...................... 35

4.3. Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Logatec ......................................................... 38

4.4. Rezultati mapiranja (bele lise) ............................................................................................... 42

4.5. Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Logatec ............................ 45

4.5.1 Zahtevana pokritost in zmogljivosti ..................................................................................... 45

4.5.2 Poslovni modeli .................................................................................................................... 46

5. ZAHTEVE PROJEKTA GRADNJE ............................................................................................. 48

5.1. Tehnične karakteristike .............................................................................................................. 48

5.2. Merila za izbor zasebnega izvajalca ............................................................................................ 55

5.2.1. Merila v primeru izvedbe projekta, sofinanciranega z javnimi sredstvi .............................. 55

5.2.2. Merila v primeru izvedbe z zasebno investicijo ................................................................... 55

5.3. Pogoji upravljanja ....................................................................................................................... 55

5.3.1 Omrežje sofinancirano z javnimi sredstvi ............................................................................. 55

5.3.2 Omrežje grajeno kot zasebna investicija .............................................................................. 56


Stran 4

6. NAČRT IZVEDBE PROJEKTA .................................................................................................. 57

6.1. Nosilec projekta ..................................................................................................................... 57

6.2. Organizacijski načrt ............................................................................................................... 57

6.3. Okvirni finančni načrt ............................................................................................................ 58

6.4. Okvirni terminski načrt .......................................................................................................... 60

7. ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 61

8. KRATICE .............................................................................................................................. 62

9. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................ 64

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Specifični kazalnik rezultatov ................................................................................................. 10

Tabela 2: Kazalniki učinkov .................................................................................................................... 10

Tabela 3: Naselja po številu gospodinjstev in številu prebivalcev v Občini Logatec ............................. 19

Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane

brezposelnosti v Občini Logatec leta 2013 ............................................................................................ 20

Tabela 5: Podatki o podjetjih v Občini Logatec ..................................................................................... 21

Tabela 6: Število mikro, majhnih in srednjih podjetij po pravnoorganizacijskih oblikah in po področjih

SKD2008 v Občini Logatec, 2008-2013 .................................................................................................. 22

Tabela 7: Število mikro, majhnih in srednjih podjetij po pravnoorganizacijskih oblikah v Občini

Logatec, 2008-2013 ............................................................................................................................... 23

Tabela 8: Kmetijska gospodarstva – splošni pregled za Občino Logatec za leto 2010 .......................... 24

Tabela 9: Raba kmetijskih zemljišč v Občini Logatec za leto 2010 ........................................................ 24

Tabela 10: Prihodi in prenočitve turistov za Občino Logatec v letu 2014 ............................................. 26

Tabela 11: Dolžina cestnega omrežja v Občini Logatec ........................................................................ 29

Tabela 12: Načrtovane investicije v javno infrastrukturo ..................................................................... 35

Tabela 13: Katere vsebine širokopasovnih storitev bi želeli koristiti v prihodnosti, če bi imeli možnost?

............................................................................................................................................................... 41

Tabela 14: Trenutno stanje nezadovoljive pokritosti ............................................................................ 43

Tabela 15: Tehnične rešitve, ki omogočajo ultra visoke hitrosti ........................................................... 49

Tabela 16: Organizacijski načrt .............................................................................................................. 57

Tabela 17: Izračun načrtovane investicije (v EUR)................................................................................. 59

SEZNAM SLIK

Slika 1: Lega Občine Logatec v Sloveniji ................................................................................................ 17

Slika 2: Občina Logatec .......................................................................................................................... 18

Slika 3: Cestno omrežje ......................................................................................................................... 30

Slika 4: Komunalna infrastruktura ......................................................................................................... 32

Slika 5: Javna infrastruktura – energetika ............................................................................................. 33

Slika 6: Javna infrastruktura - elektronske komunikacije ...................................................................... 34


Stran 5

Slika 7: Karta nepokritih območij v Občini Logatec – zmogljivost 30 Mb/s .......................................... 44

Slika 8: Karta nepokritih območij v Občini Logatec – zmogljivost 100 Mb/s ........................................ 45

SEZNAM GRAFIKONOV

Grafikon 1: Na katere telekomunikacijske storitve ste trenutno naročeni? ......................................... 39

Grafikon 2: Kakšno hitrost dostopa do interneta imate trenutno na voljo? ......................................... 40

Grafikon 3: S katerimi izmed naštetih težav v koriščenju telekomunikacijskih storitev se srečujete? . 40

Grafikon 4: Katerih storitev trenutno ne morete uporabljati (ker jih operaterji ne ponujajo ali jih ne

ponujajo na vašem naslovu), pa bi si jih želeli (možnih več odgovorov)? ............................................. 42


Stran 6

1. NAMEN DOKUMENTA

1.1. Uvod

Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim

temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij, kot eni izmed ključnih

infrastruktur digitalne družbe, ki mora omogočati kvaliteten dostop do interneta za vse. Internet kot

vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča enostavno dostopnost do

raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Tako

vse bolj oblikuje priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja; od

učenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izražanja, do sodelovanja v

javnem življenju in odnosov s prijatelji in v družini. Enake daljnosežne vplive ima v gospodarstvu,

javnem sektorju in civilni družbi. Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države

omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega

posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateški instrument

za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za

bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Razvoj in uporaba interneta sta

odvisna od širokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati

dejstvo, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z

razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture.1

1.2. Izhodišča

Evropski strateški dokumenti izpostavljajo pomen širokopasovne infrastrukture kot pomemben

dejavnik pri spodbujanju gospodarskega razvoja. Evropska komisija je marca 2010 sprejela strategijo

Evropa 20202, da bi zajezila krizo in dvignila gospodarsko rast v Evropski uniji. Glavni cilj te strategije

je zagotavljati pametno, trajnostno in vključujočo rast, kar se bo doseglo z učinkovitejšim vlaganjem v

izobraževanje, raziskave in inovacije, s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, z zagotavljanjem

novih delovnih mest in zmanjšanjem revščine.

Ena od sedmih pobud strategije Evropa 2020 je Evropska digitalna agenda3, katere splošni cilj je

poskrbeti, da bo enotni digitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter

interoperabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi. Evropska unija si bo zato

prizadevala do leta 2020 omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem

prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100

Mb/s.

Za dosego zastavljenih ciljev so morale države članice pripraviti strateške dokumente na nacionalni

ravni. Slovenija tako v vseh pomembnih nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentih poudarja

tudi pomen IKT in dostopa do širokopasovne infrastrukture.

1 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 11.12.2014. 2 Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – COM(2010)2020. 3 Evropska digitalna agenda (2010).


Stran 7

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-20204, ki predstavlja

pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo glede izvajanja kohezijske politike v obdobju

2014–2020 v tematskem cilju 2 (TC 2) identificira potrebo po povečanju dostopnosti do

informacijsko-komunikacijskih tehnologij in predpostavlja naložbe v razvoj širokopasovne

infrastrukture na območjih, kjer ta še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo. V

sporazumu je navedeno, da »Slovenija potrebuje široko dostopen hitri in ultrahitri dostop do

interneta po konkurenčnih cenah na celotnem območju. Tako je do leta 2020 cilj vsem

gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s«.

Glede na postavljeni strateški cilj je v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske

politike v obdobju 2014-20205, ki je podlaga za črpanje sredstev vseh treh strukturnih skladov

Evropske Kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski

sklad), v okviru prednostne osi 2 Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij

ter njihove uporabe in kakovosti predvidenih 68 milijonov EUR za sofinanciranje širitev

širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij ter podporo uporabi nastajajočih

tehnologij in omrežij za digitalno ekonomijo. Kot predhodna pogojenost je predvidena priprava

nacionalnega načrta za omrežja naslednje generacije, ki mora predvideti ukrepe za dosego ciljev

glede visokohitrostnega internetnega dostopa, s poudarkom na območjih, na katerih trg ne

zagotavlja kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili o konkurenci in

državni pomoči.

Tudi v Programu razvoja podeželja 2014-20206, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje

finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSR) je v prednostnem

področju 6C predvideno Spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na

podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti. Cilj ukrepa, za katerega je zagotovljenih 10

milijonov EUR, je s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti

možnost dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in

gospodarstvom. Podprtih naj bi bilo 10 operacij v izgradnjo širokopasovnega omrežja, s čimer bi

dostop do interneta dobilo 35.000 prebivalcev.

Najbolj natančno cilje s področja razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije opredeljuje

dokument Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki je strateški

dokument, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture. Z njim

Republika Slovenija naslavlja enega od strateških ciljev pobude DIGITALNA SLOVENIJA 2020 oz. njene

krovne Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020: do leta 2020 98 % gospodinjstvom v

državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s.7

Razvoj širokopasovne infrastrukture zahteva visoka vlaganja, ki jih ne bo mogoče izvesti brez

zasebnega kapitala. Da bi zasebnim investitorjem olajšala pridobivanje sredstev, je Evropska komisija

konec leta 2014 objavila Naložbeni načrt za Evropo, ki temelji na treh sklopih ukrepov:

4 Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, 2014. 5 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 2014. 6 Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020; 2015. 7 Vsi trije omenjeni dokumenti so še osnutki, ki so v potrjevanju, vendar ni pričakovati bistvenih vsebinskih sprememb.


Stran 8

1. mobilizacija dodatnih sredstev za naložbe v višini najmanj 315 milijard EUR do konca leta

2017 za povečanje učinka javnih sredstev in spodbudo zasebnih naložb,

2. ciljno usmerjene pobude, da te dodatne naložbe resnično zadovoljijo potrebe realnega

gospodarstva ter

3. ukrepe za izboljšanje regulativne predvidljivosti in odpravljanje ovir za naložbe, da bi Evropa

postala privlačnejša za vlagatelje in bi se s tem učinek naložbenega načrta še povečal.

V okviru naložbenega načrta se bodo države članice zavezale k znatnemu povečanju uporabe

inovativnih finančnih instrumentov na ključnih področjih naložb, kot so podpora MSP, energijska

učinkovitost, informacijske in komunikacijske tehnologije, promet ter podpora raziskavam in razvoju.

S tem se bo najmanj podvojila uporaba finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in

investicijskih skladov v programskem obdobju 2014–2020. Naložbeni načrt določa, da bi moral biti

enotni digitalni trg odprt za nove poslovne modele, hkrati pa je treba zagotoviti izpolnitev ključnih

ciljev v javnem interesu. Potrošniki bi morali imeti neoviran dostop do spletnih vsebin in storitev po

vsej Evropi brez diskriminacije na podlagi njihovega državljanstva ali kraja prebivališča.

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS)

je imelo ob koncu 1. četrtletja 2014 v Sloveniji fiksni širokopasovni dostop do interneta 27,2 %

prebivalcev oziroma 70,6 % gospodinjstev, kar je oboje pod povprečjem EU (30 % glede na število

prebivalcev in 76 % glede na število gospodinjstev). Med tehnologijami je xDSL dosegala 46,2 %

delež, sledili so ji kabelski modemi s 30,7 %, FTTH z 20,5 % ter druge tehnologije z 2,5 % tržnim

deležem. Glede na hitrost dostopa do interneta je imelo 10,4 % uporabnikov hitrost dostopa manjšo

od 2 Mb/s, 44,4 % uporabnikov med 2 Mb/s in 10 Mb/s, 39,1 % uporabnikov med 10 Mb/s in 30

Mb/s, komaj 6,1 % uporabnikov pa je imelo hitrost dostopa do interneta večjo od 30 Mb/s in v okviru

teh 3,05 % hitrost dostopa do interneta hitrosti 100 Mb/s.

Občina Logatec je dne 29.1.2015 na 4. redni seji občinskega sveta sprejela Odlok o proračunu Občine

Logatec za leto 2015. V proračunu je v postavki 13055 zajeta Gradnja odprtega širokopasovnega

omrežja v Občini Logatec, ki je osnova za pripravo potrebne dokumentacije za začetek postopka

izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

1.3. Referenčni dokumenti

Podlaga za pripravo in sprejem Načrta razvoja so bili naslednji slovenski in evropski strateški

dokumenti in zakonske podlage:

- Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, osnutek, avgust 2014;

- Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 2014;

- Evropska digitalna agenda-EDA;

- Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, osnutek, avgust

2014;

- Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, 2014;

- Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, 2015;

- Guide to High-Speed Broadband Investment, Evropska Komisija, 2014;

- The broadband State aid rules explained – An eGuide for Decision Makers, 2013;


Stran 9

- Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo

širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01);

- Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z

notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, 2014;

- Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in sveta o ukrepih za znižanje stroškov za

postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, 2014;

- Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list RS, št. 127/2006;

- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Uradni list RS, št. 109/2012;

- Zakon o javnem naročanju – ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 z vsemi spremembami in

dopolnitvami.

1.4. Namen izdelave načrta

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v

Občini Logatec (v nadaljevanju Načrt razvoja) je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s

katerim želi občina oceniti dejansko potrebo po širokopasovnem omrežju in vrednost potrebnih

investicij, da lahko sprejme ustrezne odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske

infrastrukture.

Občina Logatec želi svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov in jim s tem

omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Širokopasovna infrastruktura

elektronskih komunikacij danes postaja prav tako nepogrešljiva kot vodovodna ali električna

infrastruktura, še posebej če želimo občane zadržati na podeželskih območjih.

Namen Načrta razvoja je tako ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v

Občini Logatec. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov

pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so

definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma ni

tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih

treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop

do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

1.5. Cilji načrta

1.5.1. Strateški cilji in kazalniki

Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in

interneta in se uvrsti med napredne sodobne družbe. Za zasledovanje razvojne vizije bodo

upoštevana naslednja splošna načela:

- Splošna digitalizacija,

- Intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe,

- Visokokvalitetna širokopasovna infrastruktura in hitri dostop do interneta za vse,

- Razvoj vključujoče digitalne družbe.

Ključni cilji Slovenije na področju razvoja digitalne družbe so:

- sistematično in osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe,


Stran 10

- dvigniti zavedanje o pomenu IKT za razvoj družbe v vseh segmentih družbe,

- vzpostaviti ustrezno infrastrukturo,

- povečati konkurenčnost slovenske IKT industrije.

V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 si je Slovenija zadala strateški cilj do leta 2020

vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s.8

V Operativnem programu je kot specifični cilj zapisan tudi dostop do širokopasovnih elektronskih

komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer

hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo.

Pričakovani rezultati in učinki te prednostne naloge so prikazani spodaj v tabeli 1 in tabeli 2.

Tabela 1: Specifični kazalnik rezultatov

ID Kazalnik Merska enota

Kategorija regije

Izhodiščna vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost 2023

Vir Podatkov

Pogostost poročanja

2.1 Penetracija širokopasovnega dostopa hitrosti 100 Mb/s

delež Celotna Slovenija

3,05 2014 70* GURS / AKOS / SURS / LOKALNE SKUPNOSTI

Enkrat letno

*Ciljna vrednost 70 % penetracija širokopasovnega dostopa hitrosti 100 Mb/s vključuje tako investicije z javnimi kot zasebnimi sredstvi.

Večji vpliv na kazalnik je pričakovan z investicijami zasebnih sredstev, tako v segmentu nadgradnje obstoječe infrastrukture, kot tudi

gradnje novih omrežij. Javna sredstva bodo namenjena za gradnjo širokopasovne infrastrukture tam, kjer še ni zgrajena in kjer hkrati ni

tržnega interesa za njeno gradnjo.

Vir: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 2014.

Tabela 2: Kazalniki učinkov

ID Kazalnik Merska enota

Sklad Kategorija regije

Ciljna vrednost (2023)

Vir podatkov

Pogostost poročanja

2.2 Število novopriključenih gospodinjstev na novo zgrajenih širokopasovnih omrežjih z najmanj 100 Mb/s

Število

ESRR V 12.480** GURS / AKOS / SURS / LOKALNE SKUPNOSTI

Enkrat letno

Število ESRR Z 8.320** GURS / AKOS / SURS / LOKALNE SKUPNOSTI

Enkrat letno

CO10 Infrastruktura IKT: Dodatna gospodinjstva, ki imajo širokopasovno povezavo s hitrostjo najmanj 30 Mb/s*

gospodinjstva ESRR V 12.480 GURS / AKOS / SURS / LOKALNE SKUPNOSTI

Enkrat letno

število ESRR Z 8.320*** GURS / AKOS / SURS / LOKALNE SKUPNOSTI

Enkrat letno

*Končne vrednosti, za oba kazalnika bodo iste, ker se bo gradilo IKT povezave do hitrosti 100 Mb/s na območjih, kjer sedaj ni povezave z

najmanj 30 Mb/s. V kolikor bi na območjih, kjer bomo gradili že bila povezava z najmanj 30 Mb/s potem bi z drugim kazalnikom šteli tudi

tiste, katerim se je povezava povečala iz 30 na 100 Mb/s.

8 Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, Osnutek, avgust 2013.


Stran 11

** Vezano na prejšnjo opombo, skupna vrednost obeh kazalnikov je 20.800 novih priključkov, od tega 12.480 v vzhodni kohezijski regiji in

8.320 v zahodni kohezijski regiji. Navedeni vrednosti v kazalniku Število novo priključenih gospodinjstev na novo zgrajenih širokopasovnih

omrežjih z najmanj 30 Mb/ s nista dodatni vrednosti, temveč gre za iste vrednosti kot pri kazalniku Število novo priključenih gospodinjstev

na novo zgrajenih širokopasovnih omrežjih z najmanj 100 Mb/s.

*** Enako kot zgoraj.

Vir: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 2014.

1.5.2 Projektni cilji

Z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja želi Občina Logatec vsaj 98 % uporabnikom zagotoviti

dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

S tem bo spodbudila vse vidike socialno-ekonomskega razvoja občine:

- premostitev digitalne ločnice s povezovanjem območij, na katerih ni zadostne širokopasovne

povezljivosti;

- izboljšanje razpoložljivosti spletnih storitev (npr. e-poslovanje);

- dvig življenjskega standarda (npr. delo na daljavo);

- možnost dostopa do različnih vrst izobraževanja (npr. spletno učenje, vseživljenjsko učenje);

- izboljšanje dostopa do informacij za vse prebivalce;

- učinkovitost javnih storitev (e-uprava);

- optimizacijo poslovnega okolja;

- spodbujanje novih in ohranitev obstoječih podjetij;

- okrepitev razvoja podeželskega turizma, nepremičnin, kmetijstva in drugih pomembnih

gospodarskih panog;

- povečanje konkurence na trgu telekomunikacijskih storitev;

- izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti;

- privabljanje vhodnih naložb;

- preprečevanje selitve gospodarske dejavnosti.

Okolje

- izboljšanje okoljske trajnosti z zmanjševanjem potreb po potovanju;

- izboljšanje upravljanja zgradb;

- povečanje energijskih prihrankov.

Enakost in vključevanje

- opolnomočenje ljudi, ki „nimajo glasu“;

- povezovanje izoliranih posameznikov in skupnosti;

- odpravljanje socialne izključenosti.

Finance in dohodki

- ustvarjanje prihrankov s spletnim nakupovanjem blaga in storitev.

Zdravstveno varstvo

- zmanjševanje stroškov zagotavljanja storitev zdravstvenega in socialnega varstva;

- izboljšanje rezultatov storitev zdravstvenega in socialnega varstva;

- večja hitrost prenosa medicinskih slik.


Stran 12

Blaginja

- izboljšanje kakovosti življenja in socialne blaginje;

- skrajšanje časa, potrebnega za dnevne migracije, in omogočanje večje družbene interakcije.

1.6. Izvajanje projekta

Pokritje belih lis na podeželju, torej območij, na katerih ni komercialnega interesa za izgradnjo

širokopasovnega omrežja, od občine terja, da k reševanju vprašanja pokritosti območja belih lis s

tovrstnim omrežjem pristopi na inovativen način, ki premošča oviro, ki jo predstavlja pomanjkanje

komercialnega interesa.

Kot primeren se je pokazal pristop javno-zasebnega partnerstva, ki predstavlja razmerje zasebnega

vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu.

Odnos javno-zasebnega partnerstva se nanaša na dolgoročno pogodbeno urejeno sodelovanje med

javnim in zasebnim sektorjem za učinkovito izvajanje javnih nalog, pri čemer partnerji združijo

potrebne vire (na primer znanja, operativna sredstva, kapital, človeške vire) in si delijo tveganja,

povezana s projektom, glede na njihove sposobnosti obvladovanja tveganja. Eden od glavnih ciljev

javno-zasebnega partnerstva je prenesti naloge in odgovornosti za zagotavljanje infrastrukture na

zasebni sektor, da bi se povečale učinkovitost, stroškovna zanesljivost in finančna varnost projekta.

Občina bo v postopku pridobivanja sredstev za gradnjo omrežja sledila modelu javno-zasebnega

partnerstva, ki bo skladen z občinskimi interesi in pogoji pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za

regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ali sredstev Naložbenega načrta

za Evropo. Izraz javno-zasebno partnerstvo je v kontekstu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja

elektronskih komunikacij treba razumeti širše, kot ga predvideva slovenska zakonodaja, saj lahko

občina vstopi v razmerje, ki ni skladno s pojmovanjem javno-zasebnega partnerstva po slovenski

zakonodaji, je pa skladno s pojmovanjem koncepta javno-zasebnega partnerstva po metodologiji

Evropskega centra za javno-zasebno partnerstvo.9 Pri navedenem gre omeniti, da javno-zasebno

partnerstvo pomeni tako vlaganje javnih finančnih sredstev, kot tudi drugih oblik vlaganja, saj je že

dopustitev uporabe javnih površin in javne infrastrukture možno opredeliti kot dejanski javni vložek.

Podrobneje so možni modeli javno-zasebnega partnerstva opisani v točki 4.5.2. Poslovni modeli.

9 EPEC – European PPP Expertise Centre oz. Evropski center za javno-zasebno partnerstvo, ki je nastal na pobudo Evropske investicijske banke, Evropske komisije in držav članic ter držav kandidatk.


Stran 13

2. TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN ŠIROKOPASOVNEGA

OMREŽJA

2.1. Širokopasovno omrežje

Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je tisto omrežje, ki končnemu uporabniku ponuja

možnost dostopa do širokopasovnih storitev. V strogo tehničnem smislu je širokopasovno omrežje

telekomunikacijsko prenosno omrežje, ki za prenos signalov uporablja različne prenosne medije s

širokim frekvenčnim območjem, razdeljenim na način, ki omogoča tvorjenje množice medsebojno

neodvisnih kanalov za sočasni (simultani) prenos podatkov, govora in slike. Širokopasovna omrežja se

delijo na hrbtenična omrežja, geografsko omejena omrežja krajevnega značaja in dostopovna

omrežja.

Hrbtenična omrežja običajno združujejo promet množice končnih uporabnikov in medsebojno

povezujejo geografsko oddaljena omrežja. K omrežjem krajevnega značaja lahko štejemo omrežja na

nivoju krajevnih skupnosti, mest, vasi, univerz ipd. Dostopovna omrežja so omrežja, ki tvorijo

krajevno zanko in končnim uporabnikom prek omrežne priključne točke omogočajo vključitev v večja

omrežja, globalno povezljivost ter s tem dostop do aplikacij, vsebin in storitev.

Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z

ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr.

standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi.

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja10 so dostopovna omrežja naslednje generacije

dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi11 in lahko zagotavljajo

storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi z obstoječimi osnovnimi

širokopasovnimi omrežji.12

Dostopovna omrežja naj bi imela vsaj naslednje lastnosti:

- zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali

omrežij, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji),

- dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave,

- podpora različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergiranimi storitvami, ki

temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter

10 Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bi lahko v prihodnosti tudi druge tehnologije zagotavljale storitve dostopovnih omrežij naslednje generacije. 11 Koaksialne, brezžične in mobilne tehnologije do določene mere uporabljajo optično podporno infrastrukturo, zaradi česar so konceptualno podobne žičnemu omrežju, ki za zagotavljanje storitev v delu zadnjega kilometra, v katerem ni položenih optičnih kablov, uporablja baker. 12 Zadnji del povezave s končnim uporabnikom se lahko zagotovi z žično ali brezžično tehnologijo. Glede na hiter razvoj naprednih brezžičnih tehnologij, kot so razvoj LTE-Advanced in vse intenzivnejše uvajanje tehnologij LTE ali Wi-Fi, bi lahko fiksni brezžični dostop naslednje generacije (npr. na podlagi morebiti prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologij) uspešno nadomestil nekatera žična dostopovna omrežja naslednje generacije (na primer omrežja FTTCab – „optika do omarice“), če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Ker uporabniki souporabljajo brezžični medij (hitrost na uporabnika je odvisna od števila povezanih uporabnikov na območju, ki ga medij pokriva), nanj pa vpliva tudi spremenljivo okolje, bi morala biti dostopovna fiksna omrežja naslednje generacije nameščena dovolj gosto in/ali z napredno konfiguracijo (npr. usmerjene antene in/ali več anten), da bi se zagotovila zanesljiva minimalna hitrost prenosa na uporabnika, ki jo je mogoče pričakovati od dostopovnih omrežij naslednje generacije. Brezžični dostop naslednje generacije, ki temelji na prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologijah, mora zagotoviti tudi zahtevano kakovost storitev za uporabnike na fiksni lokaciji ob hkratnem opravljanju storitev za vse druge mobilne naročnike na zadevnem področju.


Stran 14

- znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije:

- optična dostopovna omrežja (FTTx),13

- napredna nadgrajena kabelska omrežja,14

- nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki omogočajo zanesljivo zagotavljanje zelo

hitrih storitev naročnika.15

Pri predložitvi tehnološke rešitve je potrebno upoštevati dejanske razdalje, na katerih je posamezna

tehnologija zmožna zagotoviti pričakovane zmogljivosti, in omrežje oblikovati na način, da je

področje zagotavljanja storitve homogeno pokrito.

Odprtost omrežja elektronskih komunikacij pomeni, da imajo vsi operaterji in ponudniki storitev

elektronskih komunikacij omogočen vstop v to omrežje in da lahko preko njega ponudijo svoje

storitve vsem končnim uporabnikom tega omrežja. Pri tem morajo biti zagotovljeni za vse enaki

pogoji, v skladu z določili Zakona o elektronskih komunikacijah. Glede na obliko financiranja odprtih

širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij ločimo tržna (komercialna) omrežja in z javnimi

sredstvi zgrajena omrežja. Tržna omrežja zgradijo ponudniki s svojimi sredstvi. Kapacitete teh omrežij

nato ponujajo na komercialni osnovi, pri čemer lahko ustvarjajo dobiček. Z javnimi sredstvi zgrajena

omrežja zgradijo ponudniki s pomočjo občinskih, državnih in sredstev evropskih skladov. Ponudniki s

ponujanjem kapacitet na teh omrežjih ne smejo ustvarjati dobička. Javna sredstva je za gradnjo

dovoljeno uporabljati le tam, kjer je dokazano, da ni tržnega interesa.

Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči glede odprtosti omrežij navajajo:

»(a) Grosistični dostop: zaradi ekonomike dostopovnih omrežij naslednje generacije je nadvse

pomembno, da se tretjim operaterjem zagotovi dejanski grosistični dostop. Zlasti na območjih, na

katerih že obstajajo konkurenčni operaterji osnovnega širokopasovnega omrežja, je treba zagotoviti,

da se konkurenčni položaj na trgu, kakršen je bil pred državnim posredovanjem, ne spremeni. ….

Subvencionirano omrežje mora zato vsem operaterjem, ki zaprosijo za dostop, omogočati dostop pod

poštenimi in nediskriminatornimi pogoji ter možnost učinkovite in povsem razvezane zanke. Poleg

tega morajo imeti tretji operaterji dostop do pasivne in tudi do aktivne omrežne infrastrukture.

Obveznosti dostopa bi morale torej poleg dostopa do bitnega toka in razvezanega dostopa do

krajevne zanke in podzanke vključevati tudi pravico do uporabe vodov in drogov, temnih optičnih

vlaken ali uličnih priključnih omaric. Dejanski grosistični dostop se zagotovi za vsaj sedem let, pravica

dostopa do vodov ali drogov pa časovno ne bi smela biti omejena. To ne vpliva na druge podobne

regulativne obveznosti, ki jih lahko nacionalni regulativni organi sprejmejo na zadevnem specifičnem

trgu, da bi spodbujali učinkovito konkurenco, ali na ukrepe, sprejete med navedenim obdobjem ali po

njegovem koncu.

Lahko se zgodi, da na območjih z nizko gostoto prebivalstva, kjer so širokopasovne storitve omejene,

ali pri malih lokalnih podjetjih uvedba vseh vrst proizvodov na področju dostopa nesorazmerno

poveča investicijske stroške brez znatnih koristi v smislu večje konkurence. V tem primeru se lahko

13 Izraz FTTx se nanaša na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB. 14 Z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali naprednejšega. 15 Smernice Evropske Unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro vzpostavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01).


Stran 15

določi, da se proizvodi na področju dostopa, ki zahtevajo obsežno posredovanje države pri

subvencionirani infrastrukturi, ki drugače ni predvideno (na primer kolokacija posrednih

distribucijskih točk), ponudijo samo v primeru razumnega povpraševanja s strani tretjega operaterja.

Povpraševanje se šteje za razumno, če

i) prosilec za dostop zagotovi usklajen poslovni načrt, ki upravičuje razvoj proizvoda

na subvencioniranem omrežju, in

ii) noben drug operater na istem geografskem območju še ne ponuja drugega

primerljivega proizvoda na področju dostopa po enakih cenah kot na gosteje

poseljenih območjih.

Vendar pa se na prejšnjo točko ni mogoče sklicevati v gosteje naseljenih območjih, na katerih se

lahko pričakuje razvoj konkurence na področju infrastrukture. Zato mora biti na takšnih območjih

subvencionirano omrežje prilagojeno za vse vrste proizvodov na področju omrežnega dostopa, ki jih

želijo uvesti operaterji.

(b) Poštena in nediskriminatorna obravnava: subvencionirana infrastruktura mora omogočati

zagotavljanje konkurenčnih in cenovno dostopnih storitev končnim uporabnikom, ki jih izvajajo

konkurenčni operaterji. Kadar je operater omrežja vertikalno integriran, je treba zagotoviti ustrezne

zaščitne ukrepe, da se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija zoper

iskalce dostopa ali ponudnike vsebin ter vse druge skrite posredne prednosti. V tem smislu bi morala

tudi merila za oddajo naročila vsebovati določbo, v kateri se določi, da dobijo ponudniki izključno

grosističnega modela, izključno pasivnega modela ali kombinacije obeh modelov dodatne točke«.

Kot zelo učinkovito sredstvo za spodbujanje konkurence na trgu ponudnikov storitev se je že izkazala

zahteva po funkcionalni ločitvi, zato upravljavec odprtega širokopasovnega omrežja ne sme biti

istočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju.

2.2. Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja

Številne študije govorijo o pozitivnem učinku vlaganj v širokopasovno infrastrukturo na BDP. Tako

Koutrompis v študiji OECD iz leta 2009 navaja, da naj bi 10 % dvig širokopasovne penetracije povzročil

0,25 % ekonomsko rast, druga OECD študija iz leta 2009 pa govori o 1.9 do 2,5 % dvigu BDP-ja,

povzročenim z uvedbo oz. dvigom širokopasovne povezljivosti.16

Podobno korelacijo ugotavljajo druge študije, tako na makroekonomski (državni ravni), kakor tudi na

mikroekonomski ravni, to je na ravni gospodinjstev. Rezultate študij je mogoče združiti v naslednje

ključne ugotovitve:

Podvojitev širokopasovne hitrosti lahko poveča rast BDP za 0,3 odstotne točke.

Gospodarske koristi:

• dvig BDP v kratkoročnem obdobju zaradi graditve širokopasovnih omrežij,

• ustvarjena nova delovna mesta za gradnjo novih infrastruktur,

16 Socio-economic benefits of high-speed broadband, Evropska Komisija, 2015.


Stran 16

• povečana produktivnost v srednjeročnem obdobju zaradi prihranjenega časa in povečanja

mobilnosti,

• povečanje inovativnosti in omogočeni novi načini poslovanja zaradi povečane hitrosti

širokopasovnega interneta, kar vodi do:

- bolj naprednih spletnih storitev,

- novih javnih storitev,

- omogočanja dela na daljavo.

Družbene koristi:

• koristi za potrošnike, ki vključujejo boljše socialne odnose med ljudmi, ne glede na razdaljo,

npr. družbeni mediji,

• višje širokopasovne hitrosti omogočajo tudi:

- izboljšane storitve, npr. souporaba/delitev video vsebin,

- boljša uporabniška izkušnja in višja kakovost spletnih medijskih vsebin ter HD prenosov,

• izboljšani načini e-izobraževanja na daljavo,

• izboljšana kakovost življenja z e-zdravstvenimi storitvami.

Okoljske koristi:

• večje zmogljivosti za obdelovanje večjega obsega on-line digitalnih vsebin, kar pomeni manj

materialnega poslovanja in bo vodilo k:

- videokonferencam,

- manjši porabi papirja,

- delu na daljavo,

• nove vrste računalniških in omrežnih storitev, kot so:

- pametna omrežja,

- pametni dom,

- izboljšani sistemi za upravljanje prezasedenosti.

Študija o družbeno ekonomskih koristih širokopasovnih omrežij tudi na mikroekonomski ravni

ugotavlja pozitivne vplive na gospodinjstva. Letni prihodki gospodinjstva se povišajo z višjimi

hitrostmi dostopa do interneta.17

17 Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, osnutek, 2015.


Stran 17

3. SPLOŠNI OPIS OBČINE

Občina Logatec leži v osrednji Sloveniji, v osrčju Notranjske, na stiku dveh velikih geografskih makro-

regij; alpskega in dinarskega sveta. Meji na občine Vrhnika, Dobrova – Polhov Gradec, Žiri, Idrija,

Ajdovščina, Postojna, Cerknica in Gorenja vas – Poljane. V občini je 19 naselij, ki se združujejo v osmih

krajevnih skupnostih.

Občina Logatec je ena izmed 25 občin, ki sodijo v Osrednjeslovensko statistično regijo. Po velikosti

ozemlja jo lahko uvrščamo med srednje velike občine, saj s 173,1 km2 predstavlja 0,9 % vsega ozemlja

Slovenije, med srednje velike občine jo lahko uvrščamo tudi po številu prebivalcev in gostoti

poseljenosti.18

Slika 1: Lega Občine Logatec v Sloveniji

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, izdelava: BSC Kranj.

18 Statistični urad Republike Slovenije, 2015.


Stran 18

Slika 2: Občina Logatec

3.1. Geografske značilnosti

Občina Logatec leži na nadmorski višini 476 m, najvišji vrh je Srnjak na Hrušici in meri 918 m, najnižjo

točko pa gre iskati na Planinskem polju, katerega dno je 443 m nad morjem. V okviru dinarske

makroregije v občino segajo submakroregija dinarske planote ter dinarska podolja in ravniki. V okviru

alpske makroregije sega v občino skrajni južni del submakroregije alpskih hribovij, ki ga sestavljajo

geografske mezoregije, in sicer Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, ki segajo

v Občino Logatec z območjem Rovtarskega hribovja; Trnovski gozd, Nanos in Hrušica, ki segajo v

občino z območjem Hrušice; Notranjsko podolje (Planinsko polje, Logaški ravnik, Logaško polje in

Hotenjski ravnik) s svojim severnim delom ter Krimsko hribovje in Menišija, ki v občino sega z

območjem Menišije. Več kot 60 % območja občine prekrivajo gozdovi, skoraj polovica ozemlja

logaške občine je zavarovana z različnimi režimi varstva narave, ki se večinoma prekrivajo in so

skoncentrirani predvsem v južnem delu občine: od Planinskega polja vse do Logatca, Kalc in

Hotedršice. V večini se varstveni režimi navezujejo na kraški svet in kraške pojave. Občina Logatec je

v Sloveniji fenomen zaradi kraških jam. Na območju Občine Logatec je registriranih med 400 in 500

jam, od tega je večina brezen. V slovenskem Krasu je na km2 odkritih 10 jam, v Logatcu, konkretno na

severnem obrobju Planinskega polja, na Lanskem vrhu, pa kar 50 jam/km2.


Stran 19

3.2. Naselja in prebivalstvo

Občina Logatec meri 173,1 km2 in obsega 19 naselij (Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Hotedršica,

Jakovica, Kalce, Lavrovec, Laze, Logatec, Medvedje Brdo, Novi Svet, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik

pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh Sv. Treh Kraljev, Zaplana – del, Žibrše). V začetku leta

2015 je imela Občina Logatec 13.763 prebivalcev (6.956 moških in 6.807 žensk).19 Logatec je širše

poznan kot spalno naselje v bližini prestolnice, krožišče šestih smeri, kraj z velikim naravnim

prirastom.

Tabela 3: Naselja po številu gospodinjstev in številu prebivalcev v Občini Logatec

Naselje Število gospodinjstev

Število prebivalcev Naselje

Število gospodinjstev

Število prebivalcev

Grčarevec 73 202 Novi Svet 34 108

Hleviše 19 68 Petkovec 126 470

Hlevni Vrh 22 90 Praprotno Brdo 15 58

Hotedršica 186 599 Ravnik pri Hotedršici 17 53

Jakovica 23 72 Rovtarske Žibrše 67 232

Kalce 184 565 Rovte 275 959

Lavrovec 33 128 Vrh Sv. Treh Kraljev 13 57

Laze 119 327 Zaplana - del 26 70

Logatec 3.343 9.338 Žibrše 61 170

Medvedje Brdo 58 197

Skupaj Občina Logatec 4.694 13.763

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, podatki januar 2015.

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil

torej v tem letu pozitiven, znašal je 6,6 (v Sloveniji 1,3). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je

bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil

torej pozitiven, znašal je 13,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v

občini je bil pozitiven, znašal je 20 (v Sloveniji 1,6). Povprečna starost občanov je bila 38,7 leta in tako

nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42 let).

Med prebivalci Občine Logatec je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin

– večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 77 oseb starih 65 let ali več.

To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za občino nižja od vrednosti tega indeksa za

celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v

povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa

staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar

je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot

takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je delovalo 8 vrtcev, obiskovalo pa jih je 753 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1

do 5 let jih je bilo 80 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (75 %). V

tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2012/2013 izobraževalo približno 1.260 učencev.

19 Statistični urad Republike Slovenije, 2015.


Stran 20

Različne srednje šole je obiskovalo okoli 610 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno

50 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 47

študentov in 10 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 64

% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57

%).

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8 % registriranih brezposelnih oseb, to je

manj od povprečja v državi (12 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih

občin – več moških kot žensk.

Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti v Občini Logatec leta 2013

Občina Logatec Delovno aktivno prebivalstvo po prebivališču - skupaj

Registrirane brezposelne osebe

Stopnja registrirane brezposelnosti

Spol - skupaj 5.768 680 10,5

Moški 3.188 376 10,6

Ženske 2.580 304 10,5

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku

za približno 6 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 5

%.

3.3. Gospodarstvo

V Občini Logatec sta se v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja pospešeno razvijala podjetništvo in

malo gospodarstvo, predvsem na račun dveh obrtno-industrijskih con (IC Logatec in IOC Zapolje).

Občina po gospodarski uspešnosti in številu prebivalstva kotira v prvo trideseterico slovenskih občin.

Industrijska cona Logatec (IC Logatec)

Cona leži ob bivši tovarni KLI, ki je med železnico, priključno cesto na avtocesto in manjšo vzpetino

Malo Šošje (547m) in skupaj meri 55 hektarjev. V industrijski coni Logatec je bilo v letu 2013

registriranih 52 delujočih podjetij. V coni se kar 42 % podjetij ukvarja s trgovino na debelo in drobno,

vsa podjetja imajo v coni tudi skladiščne kapacitete. Slaba petina podjetij ima kako drugo terciarno

dejavnost, proizvodno dejavnost pa ima le slaba tretjina podjetij.

Seznam obstoječih podjetij v IC Logatec: Gracia d.o.o., Kroj d.d., Lavazza bar, Nolimal mehansko

varovanje d.o.o., Coting d.o.o., Totum d.o.o., G-Maja grafika 22 d.o.o., Bonopan d.o.o., Altis d.o.o.,

Mipex d.o.o., Konstill d.o.o., Dr. Gorkič d.o.o., PSC Logatec d.o.o. – Renault, As impex d.o.o., Linpac

Packaging d.o.o., Unikommerce d.o.o., Šuštaršič d.o.o., Detel strojegradnja d.o.o., Hoedlmayer d.o.o.,

Resinex d.o.o., Sensilab d.o.o., Sisteko d.o.o., Lindstorm d.o.o., Mikomi d.o.o., Treven d.o.o., Februs

d.o.o., Trgovec d.o.o., Komplet d.o.o., franšiza Merkur, Agromarket – Petkovšek Rado s.p., Emsa

d.o.o., Gledring d.o.o., Interwolf d.o.o., Plurifilter d.o.o., Zinkom d.o.o., Masterplast d.o.o., Zavas


Stran 21

d.o.o., Vovko d.o.o., Alpfrigo d.o.o., OKK d.o.o., Protaks d.o.o., Famm commerce d.o.o., Miotto, Proal

d.o.o., Astech d.o.o., Totus d.o.o., Nipret d.o.o., Hair Beuty d.o.o., Andino d.o.o. Skladišče Logatec,

Peal d.o.o., Martech d.o.o., Quehenberger Logistika d.o.o., Telmark d.o.o.

Industrijsko Obrtna Cona Zapolje (IOC Zapolje)

Cona se nahaja na skrajnem severno vzhodnem robu Logaškega polja. Leži na obeh straneh

magistralne ceste Vrhnika – Logatec, na vzhodu pa jo omejuje železnica in skupaj meri 63 hektarjev.

Na območju IOC Zapolje je v letu 2013 delovalo 46 podjetij, prevladujejo pa predvsem storitvena

podjetja. Najbolj zastopane so inženirske in tehnično svetovalne dejavnosti, kot tudi gradbeništvo. V

coni je prisotno tudi veliko trgovine na debelo, tako tujih podružnic, kot domačih podjetij, ki uvažajo

tuje proizvode.

Seznam obstoječih podjetij v IOC Zapolje: Obnova trgovina d.o.o., Intereuropa d.d., Blok d.o.o., Evma-

Evgen Makuc s.p., CMC ekokon d.o.o., Unichem d.o.o., NMC d.o.o., Vianova d.o.o., Blagomix d.o.o.,

IK sport, Victoriam d.o.o., Sanited d.o.o., Elite d.o.o., AV spekter, Center varne vožnje Blagomix,

Svetloba d.o.o., Termotom d.o.o., Rous d.o.o., Avtoservis Rode – Stanislav Rode s.p., Kleparstvo,

krovstvo – Boštjan Miklavčič s.p., GRC Zapolje, TGM Žakelj d.o.o., TIM IMPEX d.o.o., A-GEA Kristjan

Ferjančič s.p., Ring d.o.o., Parcom d.o.o., Lovrenc J. Erker d.o.o, Kolektor, Xastor security, Kimm

d.o.o., Invec Remacom d.o.o., Levček – Suzana Buček Rozman s.p., Viro d.o.o., Grajman d.o.o.,

Gostišče pri Ivki, Globex s.r.l., Balant Janko s.p., Vaillant d.o.o., City Wall d.o.o., Mercator Emba d.d.,

Max En – črpalka, LMM Professional d.o.o., Barko d.o.o., Panplast d.o.o., Oblak commerce d.o.o.,

Valkarton d.o.o.20

Tabela 5: Podatki o podjetjih v Občini Logatec

Občina Logatec 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število podjetij 934 998 1.023 1.071 1.127 1.169

Število oseb, ki delajo 3.835 3.723 3.674 3.767 3.883 4.051

Prihodek (1.000 EUR) 331.350 285.707 329.749 357.580 374.646 383.602

Število oseb, ki delajo na podjetje v občini 4,1 3,7 3,6 3,5 3,4 3,5


V Občini Logatec je bilo leta 2013 registriranih 1.169 podjetij. Prevladovala so mikro podjetja (1.098)

od teh je nekaj več kot 60 % samostojnih podjetnikov. Majhnih podjetij je bilo 61, srednjih podjetij 9

in 1 veliko podjetje.

Število podjetij se je od leta 2008 do 2013 povečalo za nekaj več kot 25 %, število zaposlenih pa se je

od leta 2008 do 2013 zvišalo za dobrih 5 %.

Podatki o prihodku podjetij kažejo na to, da v letih od 2010 do 2013 minimalno naraščajo, v letih

2009 in 2010 pa je bilo zaznati minimalen padec prihodkov.

20 Trček, C., Gospodarske cone v Logatcu, 2013, http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201309_ciril_trcek.pdf.


Stran 22

Tabela 6: Število mikro, majhnih in srednjih podjetij po pravnoorganizacijskih oblikah in po področjih SKD2008 v Občini Logatec, 2008-2013

Občina Logatec 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. podjetij

Št. podjetij

Št. podjetij

Št. podjetij

Št. podjetij

Št. podjetij

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

8 7 10 11 10 12

C Predelovalne dejavnosti 168 177 174 180 195 207

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

1 1 1 2 3 5

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

3 3 4 9 16 13

F Gradbeništvo 172 179 168 167 161 158

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

117 128 137 141 159 161

H Promet in skladiščenje 62 64 61 54 52 53

I Gostinstvo 34 40 43 45 47 54

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

23 28 28 31 35 35

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

7 6 4 6 8 10

L Poslovanje z nepremičninami 13 12 13 15 15 16

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

115 134 144 151 157 165

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

12 16 20 27 20 29

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

12 16 14 13 13 13

P Izobraževanje 24 25 35 43 44 40

Q Zdravstvo in socialno varstvo 11 12 13 17 19 24

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

66 58 60 61 73 73

S Druge dejavnosti 85 91 93 97 100 100

Skupaj 933 997 1.022 1.070 1.127 1.168


Glede na standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) je leta 2013 največ mikro, majhnih in srednjih

podjetij delovalo na področju predelovalne dejavnosti, gradbeništva, strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti in trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil.


Stran 23

V letih od 2008 do 2013 se je število podjetij najbolj povečalo pri področju M Strokovne, znanstvene

in tehnične dejavnosti, in sicer za 50 podjetij, kar predstavlja več kot 43 % povečanje števila podjetij

glede na izhodiščno leto. Število podjetij pa se je najbolj zmanjšalo pri področju F Gradbeništvo, in

sicer za 14 podjetij, kar predstavlja več kot 8 % zmanjšanje števila podjetij glede na izhodiščno leto.

Tabela 7: Število mikro, majhnih in srednjih podjetij po pravnoorganizacijskih oblikah v Občini Logatec, 2008-2013

Občina Logatec

Gospodarske družbe

Druge pravne osebe*

Fizične osebe

Skupaj

2008 Število podjetij

Mikro podjetje 185 125 556 866

Majhno podjetje 37 9 11 57

Srednje podjetje 5 5 0 10










Mikro podjetje 228 126 650 1.004










Srednje podjetje 4 5 0 9 * Med druge pravne osebe spadajo: državni organi in organi lokalne skupnosti, zavodi, društva in zveze društev, zadruge in druge oblike podjetij.


V Občini Logatec se je število mikro podjetij od leta 2008 do leta 2013 povečevalo, medtem ko pri

številu majhnih in srednjih podjetij ni zaznati znatnega povečevanja ali zmanjševanja števila podjetij.

Kmetijstvo

V Občini Logatec kmetijska zemljišča zavzemajo slabo petino vseh površin. Lažje dostopna so

kmetijska zemljišča na Logaškem in Planinskem polju, za ostala kmetijska zemljišča v hribovitih

predelih občine je značilna težja dostopnost in posledično težja obdelava. Kmetijstvo v občini nima

razvojnih perspektiv, prevladujejo predvsem polkmetje. Zaradi slabih naravnih pogojev med

kmetijskimi površinami močno prevladujejo travniki. Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga.

Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kvalitetna krajina in v obsegu kmetijskih

gospodarstev.21

21 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec – neuradno prečiščeno besedilo http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OPN/NUPB-julij%202013.pdf.


Stran 24

Tabela 8: Kmetijska gospodarstva – splošni pregled za Občino Logatec za leto 2010

Kmetijska gospodarstva - splošen pregled Slovenija Občina Logatec

Število kmetijskih gospodarstev 74.646 408

Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) 474.432 3.376

Število glav velike živine (GVŽ) 421.553 3.073

Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo 44.426 214

Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo 29.999 193


Leta 2010 je bilo na območju 408 kmetijskih gospodarstev, ki so obdelovala 3.376 ha kmetijskih

zemljišč.

Tabela 9: Raba kmetijskih zemljišč v Občini Logatec za leto 2010

Raba kmetijskih zemljišč Slovenija Občina Logatec

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na

kmetijsko gospodarstvo (v ha) 6,4 8,3

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na

celotno površino občine (v %) 23,4 19,5

Delež površine njiv glede na kmetijsko zemljišče

v uporabi (v %) 35,9 6,6

Delež površine trajnih travnikov in pašnikov

glede na kmetijsko zemljišče v uporabi (v %) 58,5 92,6

Delež površine trajnih nasadov glede na

kmetijsko zemljišče v uporabi (v %) 5,6 0,7

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na 1.000

prebivalcev (v ha) 232 256

Površina njiv na 1.000 prebivalcev (v ha) 83 17

Površina žit na 1.000 prebivalcev (v ha) 46 1

Delež kmetijskih gospodarstev z 10 ali več

hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi (v %) 15,3 27,7


Od kmetijskih zemljišč v uporabi je največji delež površine trajnih travnikov in pašnikov (92,6 %).

Turizem

Logatec je znan po svoji naravni in kulturni dediščini.

Planinsko polje je eno najbolj tipičnih kraških polj, ki se razteza na 11 km2 površine in povezuje

Občine Logatec, Postojna in Cerknica. Približno dvakrat letno ga poplavi reka Unica, ki priteče na dan

iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na drugi strani polja. Unica s


Stran 25

postrvmi, lipani, ščukami in krapi predstavlja pravi raj za ribiče z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj

čisto reko daleč naokoli. Planinsko polje je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske

čebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogrožen že po vsem

svetu, sodi v območje Natura 2000. Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo še številne druge živalske

vrste. Ob stari, Tržaški cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji lipov drevored, eden najdaljših in

najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. 290 lip in lipovcev na 1,9 km s svojo dominantno lego

ob vstopu v naselje predstavlja svojevrstno značilnost Logatca.

Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših strateških

točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi česar so vojske tu vseskozi

postavljale velike zgodovinske strateške »meje« vse od rimskega obrambnega sistema z mrežo utrdb

in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in

Rupnikove linije.

Logatec ima poleg naravnega tudi precejšnje bogastvo v kulturni dediščini. Izstopajoča primera sta

tudi Grad Logatec in Tomažinov mlin v Hotedršici, ki je še vedno delujoč in se ponaša s posebnostjo,

da je postavljen nad naravnim požiralnikom. Mlin si lahko ogledate v okviru krožne poti po

Hotedršici.

“Časovni stroj” v Logatcu predstavlja Vojni muzej z mnogimi artefakti vojaške zgodovine Slovencev in

slovenskega ozemlja od prazgodovine, antičnega obdobja, srednjega veka, 1. in 2. svetovne vojne, do

vojne za samostojno Slovenijo in razvoja nove Slovenske vojske. Posebnost muzeja je zbirka preko

2800 različnih odlikovanj z vsega sveta. Etnološke zbirke predmetov so na ogled v Tršarjevi domačiji v

Lazah in v Muzeju starih predmetov »Na griču« ter v kozolcu lezcu v Hotedršici.

Logatec zaznamujejo tudi tradicionalne prireditve, ki skozi dediščino s pridihom sodobnosti razkrijejo

dušo domačinov. Med največje sodijo: Gregorjev sejem, Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, Kresna

nedelja v Hotedršici, Prvomajska budnica, Večer pri vodnjaku, Poletje v Rovtah, Večer pod lipo,

Juterškovo srečanje, Logaško poletje, Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec,

silvestrska predstava in silvestrovanje na prostem.

Logatec ponuja veliko možnosti za užitke na svežem zraku in aktivno preživljanje časa. Kolesarski

navdušenci lahko lepote občine najbolje spoznate, če jo prekolesarite. Mnoge pešpoti, kot so

Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze – Pokojišče ali pa tudi krožna

Logaška planinska pot. V bližini je tudi hrib Ženček, ki je poleg Sekirice znan kot najboljši (šolski) teren

v Sloveniji za jadranje na vetru, primeren za začetnike in za izkušene pilote. Ena od aktivnosti je tudi

ribolov na reki Unici, za ribiče začetnike pa ribolov na Erikovem ribniku – logaškem blejsko jezero. Ena

izmed najbolj znanih rekreacijskih točk je nedvomno hrib Sekirica (545m), okoli katerega potekajo

pešpoti, ob snežnih zimah tudi do 15 km in več prog za tek na smučeh, smučišče z vlečnico, na

severni strani pa tri smučarske skakalnicah, v bližini katerih je, na zaledenelem ribniku Lokva možno

tudi drsati.22

22 Programi turističnega vodenja Logatec, http://www.logatec.si/index.php/turizem/vodniki/2176-programi-turistinega-vodenja-s-cenikom.


Stran 26

Tabela 10: Prihodi in prenočitve turistov za Občino Logatec v letu 2014

Prihodi in prenočitev turistov Slovenija Občina Logatec

Prihodi turistov - skupaj 3.438.279 5.224

Prihodi turistov - domači 1.089.588 3.279

Prihodi turistov - tuji 2.348.691 1.945

Prenočitve turistov - skupaj 9.343.574 11.646

Prenočitve turistov - domači 3.429.717 8.305

Prenočitve turistov - tuji 5.913.857 3.341


Med turisti prevladujejo domači turisti, v letu 2014 jih je bilo 3.279 in so ustvarili 71,31 % vseh

nočitev.


Stran 27

4. RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI LOGATEC

Evropska digitalna agenda je opredelila potrebo po oblikovanju politik za znižanje stroškov postavitve

širokopasovnih omrežij, vključno z ustreznim načrtovanjem in usklajevanjem ter zmanjšanjem

upravnih bremen. Zmanjševanje stroškov postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij visokih

hitrosti bi prispevalo k digitalizaciji javnega sektorja, s čimer bi poleg zmanjšanja stroškov javne

uprave in učinkovitejših storitev za državljane spodbudili digitalizacijo vseh sektorjev gospodarstva.

V ta namen sta Evropski parlament in Svet leta 2014 sprejela Direktivo o ukrepih za znižanje

stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti23, v kateri izpostavlja

pomen ukrepov, povezanih z zniževanjem stroškov gradnje. Za postavitev žičnih in brezžičnih

elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti so namreč potrebne precejšnje naložbe,

pomemben delež teh naložb pa je namenjen za stroške gradbenih del nizke gradnje. Z omejitvijo

nekaterih gradbenih del nizke gradnje bi lahko pripomogli k učinkovitejši postavitvi širokopasovnega

omrežja. Glavni del teh stroškov se lahko pripiše neučinkovitostim v postopku postavitve v zvezi z

uporabo obstoječe pasivne infrastrukture (na primer kanalov, vodov, vstopnih jaškov, omaric,

drogov, stebrov, anten, stolpov in drugih podpornih objektov), ozkim grlom, povezanim z

usklajevanjem gradbenih del, zapletenim upravnim postopkom za izdajo dovoljenj in ozkim grlom,

povezanim z napeljavo omrežij v stavbah, kar postavlja precejšnje finančne ovire predvsem za

podeželska območja. Ukrepi, omenjeni v direktivi, so namenjeni povečanju učinkovitosti uporabe

obstoječe infrastrukture in zmanjšanju stroškov ter ovir pri izvajanju novih gradbenih del nizke

gradnje, njihov namen pa je prispevati k hitri in obsežni postavitvi elektronskih komunikacijskih

omrežij visokih hitrosti ob hkratnem ohranjanju učinkovite konkurence, ne da bi to negativno vplivalo

na zaščito, varnost in brezhibno delovanje obstoječe javne infrastrukture.

Direktiva zahteva prenos svojih določb v nacionalno zakonodajo članic EU do 1. januarja 2016, vendar

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) z leta 2013 že sedaj vsebuje določene rešitve, ki so v

skladu z zahtevami direktive.

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj pomembnejših določb ZEKom-1:

• Javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura se za potrebe prostorskega

načrtovanja šteje za gospodarsko javno infrastrukturo. S tem se dodatno omogoča stavbno

opremljanje zemljišč.

• Gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ter drugih elektronskih

omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava je v javno

korist. Z zakonsko določbo, da je gradnja teh komunikacijskih omrežij v javno korist, je tako

omogočeno sprožiti postopek razlastitve oziroma ustanovitve služnosti na tujih

nepremičninah.

• Vsa komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura, kjer dejanske in tehnične možnosti

to dopuščajo, morajo biti zgrajena tako, da omogočajo skupno uporabo. S tem namenom je

23 Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, 2014.


Stran 28

potrebno pri gradnji predvideti in postaviti dostopovno točko, ki omogoča souporabo. Z

namenom omejevanja večkratnih posegov v prostor ta obveznost velja za vse novogradnje.

• Prav tako mora biti zaradi učinkovitosti gradnje hišnih komunikacijskih napeljav pri

večstanovanjskih ter poslovnih stavbah predvidena in grajena centralna vstopna točka, ki

omogoča različnim operaterjem povezavo do vsakega posameznega dela stavbe posebej.

• Lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo elektronskih

komunikacijskih omrežij.

• Dostop do obstoječe javne infrastrukture je ključen za vzpostavitev vzporednih omrežij in s

tem posredno za zagotavljanje konkurence. Zato je pomembno, da ima AKOS potrebne

informacije, da lahko oceni, kje so na voljo različne zmogljivosti, ki bi zainteresiranim

soinvestitorjem lahko koristile pri gradnji. Iz navedenega razloga mora investitor v javna

komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, investitor v elektronska

komunikacijska omrežja in infrastrukturo za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite,

reševanja in pomoči, kot tudi investitor v druga elektronska komunikacijska omrežja in

pripadajočo infrastrukturo, ki je zgrajena na nepremičninah v lasti oseb javnega prava,

sporočiti AKOS namero načrtovane gradnje in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v

elektronska komunikacijska omrežja k skupni gradnji. S tem imajo druge fizične ali pravne

osebe, ki zagotavljajo komunikacijska omrežja, možnost, da svoja omrežja zgradijo istočasno,

pri čemer lahko z investitorjem delijo stroške gradbeniške infrastrukture. Da pa bi bilo to

mogoče, mora investitor sporočiti AKOS namero načrtovane gradnje v časovnem okvirju, ki

še omogoča upoštevanje želja potencialnih soinvestitorjev.

• Tudi investitorji v druge vrste javne infrastrukture, kot so prometna, energetska, komunalna

in vodna infrastruktura, morajo svoja omrežja načrtovati in graditi tako, da se v skladu s

tehničnimi možnostmi hkrati z njimi lahko gradi elektronsko komunikacijsko omrežje in

pripadajoča infrastruktura. S tem se poskuša preprečevati podvajanje del in posegov v

prostor ter zmanjšuje z njimi povezane stroške, saj si soinvestitorja stroške gradnje delita, kar

na koncu znižuje tudi stroške za uporabo storitev za končne uporabnike.

• Za gradnjo komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financira iz javnih

sredstev, ter za gradnjo druge gospodarske javne infrastrukture, ki se prav tako financira iz

javnih sredstev, je določena posebna in dodatna obveznost, da investitor pri gradnji te

infrastrukture položi prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke iz Zbirnega katastra

gospodarske javne infrastrukture izhaja, da na območju gradnje take kabelske kanalizacije še

ni na voljo in če ni pridobil zainteresiranega soinvestitorja k skupni gradnji. Tudi s to določbo

se poskuša omejiti nepotrebne posege v prostor.

V nadaljevanju poglavja je, z namenom racionalizacije stroškov gradnje širokopasovnega omrežja,

opisano obstoječe stanje javne infrastrukture, navedene pa so tudi načrtovane investicije v javno

infrastrukturo in lokacije razvojnih projektov. Podatki naj bodo izvajalcu gradnje omrežja v pomoč pri

uskladitvi dinamike gradbenih in drugih del pri gradnji omrežja z dinamiko del na ostali občinski

infrastrukturi.


Stran 29

4.1. Obstoječe stanje javne infrastrukture

Promet

Občina leži blizu avtocesti in železnici, ki povezujeta Srednjo in Vzhodno Evropo s Sredozemljem. V

dobrem stanju je tudi ostala prometna infrastruktura. Skozi Logatec vodi tudi glavna cesta II reda, ki

ima v primeru zastoja na avtocesti pomembno vlogo. Le železniška infrastruktura je slabša, vendar

ima železnica samo tranzitno vlogo in nima velikega pomena za lokalno gospodarstvo. V občini je

288,70 kilometrov vseh javnih cest.24

Tabela 11: Dolžina cestnega omrežja v Občini Logatec

Kategorija cest Dolžina cest v kilometrih

Javne ceste – SKUPAJ 288,70

Državne ceste 67,60

Avtoceste – AC 11,10

Glavne ceste II – G2 14,70

Regionalne ceste II – R2 25,20

Regionalne ceste III – R3 16,60

Občinske ceste 221,10

Lokalne ceste – LC 88,70

Zbirne mestne ceste – LZ 7,90

Mestne ceste – LK 10,00

Javne poti – JP 114,50




Stran 30

Slika 3: Cestno omrežje

Vir: Prostorski informacijski sistem občin, Občina Logatec, 2015.25

Komunala

V Občini Logatec za vodovodno omrežje skrbi Komunalno podjetje Logatec d.o.o. To je javno podjetje

ustanovljeno s strani občine. Oskrba prebivalstva in industrije temelji na 6 ločenih vodovodni

sistemih (Logatec, Hotedršica, Rovte, Medvedje Brdo, Laze –Jakovica, Grčarevec). Skupna dolžina

vodov znaša 123 km. Na javno vodovodno omrežje pa je priključenih 78 % objektov, ostali se

oskrbujejo iz drugih virov. Stanje omrežja je zadovoljivo, zato v prihodnosti ni predvidenih kakšnih

velikih vlaganj, potekajo le tekoča vzdrževanja. Kakovost vode je zadovoljiva, le redko prihaja do tega,

da je voda oporečna. Kakovost zagotavljajo s kloriranjem vode.26

V Logatcu so v okviru projekta »Čista Ljubljanica«, ki ga delno sofinancira Evropska unija, zgradili

15.993,40 metrov kanalizacijskega omrežja, 1 vakuumsko (podtlačno) postajo in 4 črpališča. S

predmetnim projektom bo na kanalizacijski sistem dodatno priključenih 1.869 prebivalcev. Predmet

25 PISO, Občina Logatec, 2015, http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=logatec. 26 Letno poročilo 2011 Komunala Logatec, 2012, Letno poročilo 2011.


Stran 31

projekta je bila tudi nadgradnja čistilne naprave na kapaciteto 14.900 PE. Gradbena dela za projekt

kanalizacijski sistem in čistilna naprava Logatec so se začela izvajati v septembru 2013. Izgradnja

kanalizacijskega sistema se je pričela z gradnjo kanalizacijskega sistema Martinj hrib, izgrajena je bila

tudi vakuumska postaja, z gradnjo so nadaljevali na kanalizacijskem omrežju Gorenji Logatec – ter na

čistilni napravi. Gradnja kanalizacijskega sistema v Logatcu je bila v celoti zaključena v prvi polovici

leta 2015. Po tem je sledilo 6-mesečno poizkusno obratovanje čistilne naprave, ki je po uspešno

opravljenem tehničnem pregledu pridobila uporabno dovoljenje.27

Za Občino Logatec je značilno kraško površje. Vodotoki so po večini kraški izviri. Izrazitejši vodotoki so

Hotenjka, Logaščica ter Unica. Manjši stoječi vodi sta Lokev v Logatcu ter Račevsko jezero pri

Lavrovcu. Bajer v Logatcu se je uspešno vključil v naravno okolje in ponuja možnosti za razvoj

sonaravnih oblik turizma v sklopu športno-rekreacijskega območja Sekirica. Na območju Planinskega

polja je presihajoče jezero. Občina ima zadostne zaloge pitne vode. Vsi vodni viri, ki so v upravljanju

Komunalnega podjetja Logatec d.o.o., so zaščiteni z občinskimi odloki. Izjema je vodni vir Pikelce, s

katerim upravlja Javno podjetje Komunala Idrija d.o.o. in vodni vir za Laze - Jakovico, ki leži na

območju občine Postojna in je zaščiten z odlokom. Vplivov na kvaliteto vode na vodnih virih ni, saj so

vsi vodni viri globoki. Izjema sta le vodni vir za Laze - Jakovico, kjer ni rešitve pred vplivi na kvaliteto

vode, in vodni vir za območje Logatca, ki se sanira, tako da škodljivih vplivov na kvaliteto vode v

prihodnje ni pričakovati. Kvaliteto vode izboljšujejo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.28

27 Razlagalno gradivo projekta - Čista Ljubljanica http://www.cistaljubljanica.si/upload/dokumenti_za_medije/Projekt_cista_ljubljanica_se_uspesno_zakljucuje__1.pdf. 28 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec, 2013, http://www.logatec.si/index.php/novice-a-prireditve/novice/3341-spremembe-in-dopolnitve-opn-.


Stran 32

Slika 4: Komunalna infrastruktura

Vir: PISO, Občina Logatec, 2015, http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=logatec.

Energetika

Na področju ogrevanja imajo velik vpliv naravne danosti. Skoraj polovica objektov se namreč ogreva z

lesom. Dobra tretjina objektov je ogrevanih s kurilnim oljem. Dobra desetina je ogrevana z

zemeljskim plinom (predvsem poslovne in več stanovanjske zgradbe), dobrih 5 % pa z utekočinjenim

naftnim plinom. Občina je imela še velike rezerve na področju izrabe biomase. Po propadu velikega

dela lesne industrije se je ta energetski potencial zmanjšal. Deluje že tudi več manjših sončnih

elektrarn, po velikosti izstopa elektrarna na strehi poslovnega objekta Intereurope v IOC Zapolje in

elektrarna na strehi podjetja FMR (financiranje in upravljanje naložb, d.d.) v IC Logatec. Na

plinovodno omrežje so bila leta 2009 priključena 103 podjetja (Lokalni energetski koncept Občine

Logatec, 2010).29



Stran 33

Slika 5: Javna infrastruktura – energetika


Elektronske komunikacije

Telekom Slovenije, d. d. svojo dejavnost na območju Občine Logatec pokriva iz obstoječih telefonskih

central: LC Logatec, LC Rovte, LC Hotedršica, LC Laze pri Logatcu, LC Prezid in LC Šentjošt nad

Horjulom. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem

področju občine. Signal mobilnih operaterjev je primeren, razen v nekaterih hribovitih območjih.

Televizijski signal je, razen na severnem delu občine, primeren. Upravljavec kabelsko

komunikacijskega sistema Logatec z okolico, Naklo, d. o. o., pokriva s kabelskim omrežjem območje

krajevnih skupnosti Naklo, Tabor in Hotedršica. Preko koaksialnih kablov prenašajo do 50 analognih

in do 100 digitalnih TV programov ter enako število radijskih programov. Nudijo tudi dostop do

internetnega omrežja in preko njega IP telefonijo. Na območju občine je v nekaterih naseljih

omogočena izvedba xDSL priključka. Občina ima izdelan Načrt razvoja odprtega širokopasovnega

omrežja elektronskih komunikacij v Občini Logatec, ki opredeljuje območja, na katerih se bo končnim

uporabnikom omogočil dostop do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.30

30Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec, 2013, http://www.logatec.si/index.php/novice-a.


Stran 34

Slika 6: Javna infrastruktura - elektronske komunikacije



Stran 35

4.2. Načrtovane investicije v javno infrastrukturo in lokacije razvojnih projektov

Načrtovane investicije v javno infrastrukturo in lokacije razvojnih projektov

Tabela 12: Načrtovane investicije v javno infrastrukturo

Načrtovane investicije Predvideno leto izvedbe

Novogradnje

NOVOGRADNJA - KOMUNALNO CESTNA INFRASTRUKTURA V OC

2016

IZGRADNJA HODNIKA ZA PEŠCE - MARTINJ HRIB 2016

ASFALTACIJA CESTE V IOC ZAPOLJE - DESNA STRAN 2016

IZGRADNJA VODOVODA V KS VRH SVETH TREH KRALEV 2016

IZGRADNJA KANALIZACIJE V LAZAH 2016

IZVEDBA UKREPOV NA PODLAGI POPLAVNE ŠTUDIJE 2016

ELEKTRIFIKACIJA ZBIRNEGA CENTRA OSTRI VRH 2016

OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU LJUBLJANICE - 2. SKLOP, NADGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINI LOGATEC

2016

Rekonstrukcije in adaptacije

IZGRADNJA - OBNOVA MOSTOV V LAZAH 2016

OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI LOGATEC (PROJEKTI, OBNOVE, SANACIJE)

2016

Investicijsko vzdrževanje in izboljšave

VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST 2016

OBNOVA MOSTOV NA OBMOČJU OBČINE LOGATEC 2016

IZDELAVA VODNE VRTINE - VRH SVETIH TREH KRALJEV 2016

ZAPIRANJE DEPONIJE OSTRI VRH 2016

IZGRADNJA OTROŠKIH IGRIŠČ 2016

ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTA: OŠ 8 TALCEV - II. FAZA (KOTLOVNICA)

2016

Vir: Predlog Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 2016, http://www.logatec.si/index.php/sport- mainmenu-28/financ.

Poselitev

Osrednjo vlogo v razvoju ima občinsko središče Logatec ob poudarjanju njegove upravne funkcije v

lokalnem pomenu. Za naselje Logatec se predvideva celovita prenova in notranji razvoj. V

podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih, je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje

kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti, gradnja možna znotraj vrzeli, znotraj nezadostno izkoriščenih

površin in na robovih naselij. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo

kmetijstva in ustvarjanju pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

Ohranjanje poselitve pomeni, da se v območjih razpršene poselitve praznjenje preprečuje tako, da se

spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot so drobna obrt,

domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat, ipd. Na območjih razpršene poselitve se zagotavljajo

zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu,

ki je potreben za ohranjanje poselitve. V centralnih naseljih se za ohranjanje poselitve zagotavljajo

površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.


Stran 36

Pri razporejanju dejavnosti v prostoru je izhodišče do sedaj veljavna planska razporeditev dejavnosti

in izoblikovani cilji prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost pred drugimi

dejavnostmi. Stanovanjsko dejavnost se razvija v strnjenih naseljih Logatec, Rovte in Hotedršica, v

ostalih naseljih se jo ohranja. Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi

ter zelenimi površinami se določa v naseljih Logatec, Rovte, Hotedršica in Laze. V ostalih naseljih se

določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila ter za različne tipe in velikosti stanovanjskih

objektov se zagotavljajo predvsem na območju naselja Logatec, ter v manjši meri v preostalih

naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč za stanovanja. Pri tem se

poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do

centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost

prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, ipd. Na površinah za gradnjo stanovanj se

z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih zagotavlja racionalna raba

prostora, varčevanje z energijo in varčna raba materialov za gradnjo. Stanovanjsko gradnjo se

usmerja v območja, kjer je mogoče zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost.

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v

naseljih Logatec, Rovte in Hotedršica. V strnjenih naseljih se vzpodbuja razvoj z umeščanjem novih

oskrbnih, servisnih, gostinskih in drugih centralnih dejavnosti. Vzpodbuja se urejanje odprtih javnih

površin v povezavi s temi dejavnostmi. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve

za te dejavnosti, vključno z odprtimi javnimi prostori, vse s ciljem doseganja visoke kakovosti oskrbe

prebivalcev, pa tudi oblikovanja ustreznih programov za nadgrajevanje prepoznavnosti Logatca.

Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.

Za območja družbenih dejavnosti v naseljih Logatec, Hotedršica in Rovte, občina zagotavlja

prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih, Vrh Sv. Treh Kraljev, Medvedje Brdo,

Laze, se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.

Med druga območja centralnih dejavnosti v občini sodi Izobraževalni center za zaščito in reševanje.

Center je kompleks stavb in naprav na dvajsetih hektarih zemljišč v lasti Ministrstva za obrambo

Republike Slovenije in v upravljanju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dolgoročni

razvojni načrt predvideva graditev nekaterih novih objektov in organiziranje dodatnih dejavnosti.

Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v Logatcu. Na območju Sekirice je

obstoječa infrastruktura namenjena zimskim športom. Odprta športna igrišča so v Gorenjem Logatcu

pri kulturnem domu, v Dolenjem Logatcu pri Narodnem domu in pri Osnovni šoli 8 talcev. V IOC

Zapolje je športno-rekreacijski center. V ostalih naseljih se vzpodbuja gradnja površin za športno-

rekreacijske dejavnosti, predvsem v Rovtah in v Hotedršici.

Poslovno proizvodne dejavnosti so locirane v Logatcu, Hotedršici in Lazah. Na vseh lokacijah ostajajo

območja proizvodnih dejavnosti v enakem obsegu, razvija se njihova notranja struktura.

Gospodarske dejavnosti se razvijajo znotraj opredeljenega območja, kjer glede na prostorske

potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo

gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Širitev gospodarske cone

se ne predvideva, v prihodnjem prostorskem razvoju se koncentrira na polnjene obstoječih kapacitet


Stran 37

v območju Logatca. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih

con, kamor se postopoma selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, ki so moteče za bivanje in za družbene

dejavnosti. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih

delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pri umeščanju in

razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami

prostora.

Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša

proizvodnja, se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na lokacijah obeh poslovno

proizvodnih območij, Logatec in Zapolje, se krepi gospodarska vloga obstoječih specializiranih središč.

Površine počitniških hiš se ohranja v območju Zaplane in Žibrš. Počitniška gradnja se praviloma izvaja

kot prenova notranjih rezerv naselij ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Novih površin

za počitniško gradnjo se ne načrtuje.

Večata se turistično – rekreacijski območji Sekirica in Hotedršica.

Načrtuje se kulturno – večnamenski objekt za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in

ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, ki bo povečal prepoznavnost kraja.

Razvojne možnosti

• Ostale načrtovane investicije (Razvojne možnosti)

- Kanalizacijski sistem Hotedršica,

- Kanalizacijski sistem in čistilna naprava Grčarevec,

- Kanalizacijski sistem in čistilna naprava Jakovica,

- Kanalizacijski sistem in čistilna naprava Log-Zaplana,

- Kanalizacija Brod,

- ureditev dovozne ceste v dolžini 400 m in komunalne infrastrukture v počitniškem

naselju Strmica,

- ureditev dovozne ceste v dolžini 450 m in komunalne infrastrukture v naselju Naklo-

Široke njive v Logatcu,

- gradnja kanalizacijskega sistema Pustni grič-Rovte,

- povezovalna cesta med obema industrijskima conama (za KLI-jem in Zapolje),

- širitev cone za KLI-jem,

- energetske sanacije: stavba na Tržaški cesti 27, Stara šola v Rovtah,

- ureditev tržnice v Logatcu,

- izvedba projekta P&R (parkiraj in pelji),

- izvedba obračališča in parkirišča za avtobuse na Kalcah,

- izgradnja Športnega parka Sekirica.


Stran 38

• Načrtovani projekti za obdobje 2017-2019 navedeni v sprejetem Načrtu razvojnih

programov 2016-2019

- Celostna prometna strategija Občine Logatec,

- obnova mostov v Občini Logatec,

- ureditev JP 726771 Gubčeva ulica z izvedbo komunalne infrastrukture (projektna

dokumentacija in izvedba),

- gradnja odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Logatec,

- izgradnja zbirnega centra Ostri vrh,

- rekonstrukcija in povečanje zmogljivosti vakuumskega sistema Zapolje,

- izvedba ukrepov na podlagi poplavne študije,

- Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – Nadgradnja vodovodnega sistema v

Občini Logatec,

- izdelava projektne dokumentacije in izgradnja poslovilne vežice v Rovtah in na Vrhu

Svetih Treh Kraljev,

- investicijsko vzdrževanje komunalne infrastrukture v najemu,

- obnova Narodnega doma in Knjižnice Logatec,

- energetska sanacija Kulturni dom Tabor,

- energetska sanacija stavb – POŠ Hotedršica (prizidek in kuhinja).

4.3. Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Logatec

Pomen širokopasovnega omrežja lahko primerjamo s pomenom cestne infrastrukture, železniškega

omrežja ali električnega omrežja, saj je le-ta postal nepogrešljiva komponenta vsakodnevnega

življenja. Ustrezna širokopasovna infrastruktura omogoča uporabo novih storitev, ki niso samo tržno

usmerjene, temveč so tudi v javnem interesu. Posamezniki, podjetja in javne institucije se iz

uporabnikov storitev vse pogosteje preoblikujejo v oblikovalce storitev. Poleg ljudi, ki so neprestano

priključeni na internet, je v porastu tudi število med seboj priključenih naprav (t. i. M2M – machine to

machine). Ogromne količine zbranih podatkov (t. i. Big Data) predstavljajo veliko priložnost za

oblikovanje novih storitev, povečano varnost in višjo kvaliteto življenja, hkrati pa se je pojavil nov

izziv, kako vzpostaviti infrastrukturo, ki bi lahko upravljala z vsem digitalnim prometom.

V poplavi vedno večje množice podatkov in storitev je ključnega pomena opredelitev potreb končnih

uporabnikov, saj lahko le z analizo njihovih potreb ugotovimo, v kakšnem obsegu se bodo storitve

uporabljale in temu primerno, kakšno širokopasovno infrastrukturo je potrebno zgraditi na

določenem območju. Prvi pokazatelj je lahko demografska in socialno ekonomska analiza območja,

najboljši način za ugotavljanje realnih potreb pa je zagotovo direktna vključitev lokalnega

prebivalstva in gospodarstva.31

Vprašalnik je bil razdeljen med občane kot priloga Logaških novic, november 2015, št. 11. in objavljen

na spletni strani Občine Logatec (od 11.11.2015 do 21.11.2015), kjer je bila mogoča tudi elektronska

izpolnitev vprašalnika. Dodatno pa je bil vprašalnik posredovan še članom OOZ Logatec s strani OOZ

Logatec.

Anketo je izpolnil po en član vsakega gospodinjstva oz. en predstavnik podjetja oz. organizacije.

31 Guide to High-Speed Broadband Investment, European Commission, 2014.


Stran 39

Skupaj je bilo izpolnjenih 141 anket. Največ odgovorov je bilo prejetih s strani fizičnih oseb (94,29 %),

4,29 % s strani poslovnih uporabnikov in 1,43 javnih institucij, medtem ko s strani športnih, kulturnih

in nevladnih organizacij ni bilo prejete nobene ankete.

Od števila vseh gospodinjstev in pravnih subjektov v občini je na vprašalnik odgovorilo 2,8 %

gospodinjstev in 0,58 % poslovnih uporabnikov in 1,4 % drugih pravnih oseb (kamor sodijo športne,

kulturne in nevladne organizacije ter javne institucije).

Za vsakodnevno elektronsko komunikacijo 98,57 % anketirancev uporablja računalnik, 91,42 % jih

uporablja pametni telefon, internetno TV 59,28 % in tablico 52,85 %. 3,57 % vprašanih uporablja tudi

druge elektronske naprave. Glavne storitve, na katere so občani naročeni, so internet (95 %) in

telefon (82,86 %), sledita kabelska televizija (51,43 %) in IP televizija (37,14 %).

Grafikon 1: Na katere telekomunikacijske storitve ste trenutno naročeni?

Vir: Avtor, Obdelava anketnih vprašalnikov.

Evropski in slovenski strateški dokumenti navajajo, da je cilj do leta 2020 omogočiti dostop do

internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem in stalno povezanost v splet vsaj

polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s. Iz odgovorov občanov je razvidno, da ima 12,41 %

anketiranih občanov Logatca internetno povezavo med 30 in 100 Mb/s, medtem ko jih ima več kot

100 Mb/s zgolj 1,46 %.


Stran 40

Grafikon 2: Kakšno hitrost dostopa do interneta imate trenutno na voljo?


72,44 % anketirancev kot največjo težavo, s katero se kot uporabniki soočajo, navajajo, počasen

internetni dostop. Kot drugo oviro navajajo občasno zamrzovanje slike na televiziji (55,91 %) in

manjšo hitrost interneta od obljubljene. Če se težave, s katerimi se uporabniki srečujejo, ne bodo

začele reševati, bodo zaradi vse bolj obsežnih vsebin na internetu le te vse pogostejše,

nezadovoljstvo fizičnih in pravih oseb pa vse večje.

Grafikon 3: S katerimi izmed naštetih težav v koriščenju telekomunikacijskih storitev se srečujete?


Dostop do širokopasovne infrastrukture in s tem nemoten dostop do interneta je izrednega pomena

tudi za uporabo storitev, kot npr. predvajanje vsebin neposredno iz interneta, kar bi uporabljalo 75 %

anketirancev, 70,45 % bi jih uporabljalo internetno televizijo in televizijo visoke resolucije 63,64 %.

Uporaba omenjenih storitev je danes v porastu, v prihodnosti pa bodo tovrstne storitve nepogrešljive

v vsakdanjem življenju, zato jih je občanom potrebno zagotoviti čim prej.

72,4%43,3%

55,9%

30,7% 34,6%

0 %10 %20 %30 %40 %50 %60 %70 %80 %

Počaseninternetni

dostop

Hitrostinternetnega

dostopa jebistveno

manjša odobljubljene

Slika nateleviziji včasih

zamrzne

Težave zopremo

(modem,router)

Vplivvremenskihpojavov na

kvalitetostoritve

(odgovorov: 127, neodgovorjeni: 14)


Stran 41

Tabela 13: Katere vsebine širokopasovnih storitev bi želeli koristiti v prihodnosti, če bi imeli možnost?

Odgovori možnih je bilo več odgovorov (odgovorov: 132;odgovorjeni: 9) Št. odgovorov v % Št. odgovorov

Delo na daljavo 53,0% 70

Telemedicina (diagnostika na daljavo) 22,7% 30

Vseživljenjsko izobraževanje (izobraževanje na daljavo) 45,5% 60

Storitve pametnega doma/pisarne (daljinski nadzor nad napravami) 47,7% 63

Storitve e-uprave (volitve, davki, e-banka…) 59,1% 78

Videokonference z več udeleženci v visoki resoluciji 30,3% 40

TV visoke resolucije 63,6% 84

Internetna televizija (časovni zamik, video storitve na zahtevo,…) 70,5% 93

Storitve v oblaku 48,5% 64

Predvajanje vsebin neposredno z interneta (glasba, video, filmi, …) 75,0% 99

Zabava (spletne igre, loterija in druge igre na srečo) 30,3% 40

Drugo 0


Anketni vprašalnik je vseboval vprašanje o izbiri trenutnega ponudnika telekomunikacijskih storitev.

Vprašanje se navezuje na storitve, ki jih telekomunikacijski operaterji ponujajo preko lastnih, tržnih

omrežij. Pri takih omrežjih, še posebej na ruralnih območjih, imajo občani praviloma omejeno izbiro

glede ponudnika storitev, saj je lastnik infrastrukture velikokrat hkrati tudi edini ponudnik storitev. Če

občani s storitvijo niso zadovoljni, ponudnika ne morejo zamenjati, saj v večini primerov do iste

lokacije ni zgrajena alternativna infrastruktura.

Od 106 prejetih odgovorov na vprašanje »Kdo je vaš trenutni ponudnik telekomunikacijskih storitev?«

jih 59,43 % navaja, da uporabljajo Telekom Slovenije, sledi Amis (17,92 %), T2 (13,21 %) ter Telemach

in Simobil (vsak 4,72 %). Uporabnikom internetnih storitev v Občini Logatec je izrednega pomena

prosta izbira ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj jih kar 89,36 % navaja, da želi sama izbrati

ponudnika telekomunikacijskih storitev in ga po potrebi na enostaven način zamenjati (zgolj 1,42 % si

tega ne želi).

Analiza ankete je pokazala, da se želijo anketirani občani v veliki večini (93,62 %) priključiti na

širokopasovno infrastrukturo s hitrostjo 100 Mb/s (1,42 % si tega ne želi). Iz spodnjega grafikona je

razvidno, da si poleg dostopa do interneta s hitrostjo 100 Mb/s občani želijo tudi internetno televizijo

in telefonijo, kar je povezano s hitrostjo interneta, saj v nasprotnem primeru obstaja velika

verjetnost, da se bodo srečevali s težavami pri koriščenju storitev. 3,4 % anketiranih občanov pa

dostopa do interneta nima.


Stran 42

Grafikon 4: Katerih storitev trenutno ne morete uporabljati (ker jih operaterji ne ponujajo ali jih ne ponujajo na vašem naslovu), pa bi si jih želeli (možnih več odgovorov)?


4.4. Rezultati mapiranja (bele lise)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je dne 29.10.201532 objavilo podatke, ki izhajajo

iz aktivnosti ministrstva in aktivnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike

Slovenije kot regulatorja za telekomunikacije, o trenutni pokritosti in zmogljivosti omrežnih

priključnih točk. Javno dostopni uradni podatki trenutno ne vsebujejo območij, na katerih je bil ali bo

izražen komercialni interes, to je interes operaterjev na trgu, da z lastnimi investicijami zgradijo

ustrezno širokopasovno infrastrukturo.

Analiza trenutne pokritosti je bila izdelana na prej navedenih osnovah in bo v tem delu novelirana, ko

bodo znani natančnejši in novejši podatki o tržnem interesu operaterjev.

Pri obdelavi podatkov in izračunih so bila upoštevana naslednja metodološka izhodišča:

• Iz obravnave so izločene vse občine, ki so že prejele sredstva za gradnjo širokopasovnih

omrežij iz javnih virov;

• Iz obravnave so izločena vsa naselja s 1000 ali več gospodinjstvi (v tabeli označena z rdečo);

• Podatki o nepokritosti so prikazani ločeno za hitrost 30 Mb/s in 100 Mb/s;

• Število uporabnikov, ki nimajo možnosti dostopa do širokopasovnega priključka 30 ali 100

Mb/s je navedeno/izračunano skupaj za gospodinjstva in podjetja, ker je tudi ministrstvo te

podatke objavilo kumulativno;

• V tabeli in trenutnih finančnih izračunih ni upoštevan izražen tržni interes operaterjev

(podatke bo potrebno novelirati na zadnje znano stanje, ko bo ministrstvo objavilo te

podatke).

32 http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_informacijsko_druzbo/infrastruktura_elektronskih_komunikacij/

3,4%

94,1%

14,4%

37,3%

8,5%

0 %10 %20 %30 %40 %50 %60 %70 %80 %90 %

100 %

Dostop dointerneta

Dostop doInterneta z

visoko hitrostjo(100 Mbps ali

več)

Internetnatelefonija

Internetnatelevizija

Kabelskatelevizija

(odgovorov: 118, neodgovorjeni: 23)


Stran 43

Tabela 14: Trenutno stanje nezadovoljive pokritosti

Naselja Št. gospodinjstev

Št. podjetij

Število uporabnikov, ki trenutno ne morejo dobiti 30Mb/s

Število uporabnikov, ki trenutno ne morejo dobiti 100Mb/s

Nepokritost 30Mb/s

Nepokritost 100Mb/s

Grčarevec 78 25 45 103 44% 100%

Hleviše 20 3 23 23 100% 100%

Hlevni Vrh 24 7 31 31 100% 100%

Hotedršica 203 52 0 253 0% 99%

Jakovica 25 3 28 28 100% 100%

Kalce 189 42 133 230 58% 100%

Lavrovec 35 9 44 44 100% 100%

Laze 129 38 163 163 98% 98%

Logatec 3.478 1.086 0 0 0% 0%

Medvedje Brdo 65 24 41 41 46% 46%

Novi Svet 36 6 39 42 93% 100%

Petkovec 136 42 131 133 74% 75%

Praprotno Brdo 17 2 19 19 100% 100%

Ravnik pri Hotedršici 19 5 24 24 100% 100%

Rovtarske Žibrše 72 19 57 57 63% 63%

Rovte 296 89 241 371 63% 96%

Vrh Sv. Treh Kraljev 13 7 20 20 100% 100%

Zaplana - del 28 8 9 9 25% 25%

Žibrše 62 14 73 76 96% 100%

Logatec 4.925 1.481 1.121 1.667 17% 26% *Opomba: podatki o številu gospodinjstev, ki so navedeni v tabeli 3 se razlikujejo od podatkov o številu gospodinjstev Statističnega urada

RS za leto 2015. V primeru izvedbe projekta z javnimi sredstvi bodo merodajni podatki MIZŠ.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Tabela agregiranih podatkov vseh omrežnih priključnih točk, 29. 10. 2015.

Kot je razvidno iz tabele, obstajajo skoraj v vsakem kraju uporabniki, ki danes nimajo možnosti

pridobitve širokopasovnega priključka z zmogljivostjo 30 Mb/s in seveda tudi ne z zmogljivostjo 100

Mb/s. Izjemi sta naselje Logatec, ki je izločeno iz obravnave, ker ima več kot 1.000 gospodinjstev in

naselje Hotedršica, kjer imajo vsi uporabniki možnost priključitve na hitrost 30 Mb/s (v tabeli

označeni z rdečo).

Na spodnjih dveh slikah so z zeleno barvo označena naselja, ki so upravičena, da se v njih vsaj do

nekaterih uporabnikov izvede nova infrastruktura z ustrezno zmogljivostjo (30 Mb/s oz. 100 Mb/s).

Slika 7 prikazuje situacijo v primeru zahtevane zmogljivosti 30 Mb/s, kjer sta z rdečo barvo označeni

naselji Logatec in Hotedrščica, saj sta izločeni iz obravnave. Na sliki 8, ki prikazuje situacijo v primeru


Stran 44

zahtevane zmogljivosti 100 Mb/s pa je iz obravnave izločeno samo naselje Logatec in je iz tega

razloga obarvano z rdečo barvo.

Slika 7: Karta nepokritih območij v Občini Logatec – zmogljivost 30 Mb/s

Vir: Avtor.


Stran 45

Slika 8: Karta nepokritih območij v Občini Logatec – zmogljivost 100 Mb/s

Vir: Avtor.

4.5. Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Logatec

4.5.1 Zahtevana pokritost in zmogljivosti

Če bo projekt večinoma ali v celoti financiran iz javnih sredstev (Evropski sklad za regionalni razvoj,

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), občina zahteva, da projekt predvidi pokritost občine, ki

je (vsaj) v skladu z nacionalno strategijo. Po trenutno dostopnem osnutku nacionalne strategije, ki je

v sprejemanju, je zahtevana 98 % pokritost območij z infrastrukturo, ki omogoča zmogljivosti 100

Mb/s ali več na vsaki omrežni priključni točki.

V primeru, da se bo projekt financiral večinoma iz zasebnih sredstev, posamezni ponudnik predvidi

vzdržno stopnjo pokrivanja, ki je lahko nižja od navedene v prejšnjem odstavku, pod pogojem, da se

obveže, da bo omrežje postopoma dogradil na zahtevano stopnjo pokrivanja z zmogljivostmi, ki so

zahtevane za projekte, ki so pretežno financirani iz javnih sredstev.


Stran 46

V obeh primerih je potrebno preostalim uporabnikom (tistim, ki jim ne bo omogočen priključek 100

Mb/s) zagotoviti možnost priključitve na medmrežje z zmogljivostjo vsaj 30 Mb/s.

4.5.2 Poslovni modeli

Glede na vire in pogoje financiranja so za izvedbo projekta možni štirje modeli javno-zasebnega

partnerstva:

A. Model skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu33 je vsak dogovor, pri katerem se

lastništvo nad omrežjem deli med javnim in zasebnim sektorjem. V slovenskem pravnem

redu oblike delitve lastništva med javnim in zasebnim partnerjem niso predvidene, pač pa

velja načelo pogodbene svobode, kar pomeni, da se partnerja o pravnih in tehničnih vidikih

delitve dogovorita.

V okviru modela skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu na področju

širokopasovnih omrežij javni partner deluje kot upravni organ in aktivni deležnik v projektu

ne glede na to, ali gre samo za skupno naložbo ali novo podjetje. V tem procesu je lahko javni

partner udeležen pri dobičku in si zagotavlja širšo politično sprejemljivost za svoja

prizadevanja. Zasebni partner prevzame naloge gradnje in obratovanja ter sprotnega vodenja

poslovanja.

B. Pri modelu skupnega vlaganja javnega in zasebnega sektorja na področju javne gradnje

širokopasovne infrastrukture in zasebnega upravljanja in vzdrževanja le te, imenovanem

tudi GOCO model34 (government-owned-contractor-operated), javni partner nastopa kot

lastnik, pogodbenik - zasebni partner pa omrežje upravlja. Po tem modelu je naročilo oddano

organizaciji zasebnega sektorja, ki zajema vse vidike - zasnovo ali izgradnjo omrežja. Glavna

značilnost je, da gradi in upravlja omrežje zasebni partner, javni partner pa obdrži lastništvo

in nadzor nad omrežjem.

C. Model zasebnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne

infrastrukture (zasebni DBO)35 vključuje zasebnega partnerja, ki prejme določeno raven

javnega financiranja (pogosto koncesijo) za pomoč pri vzpostavitvi novega odprtega

širokopasovnega omrežja. Kritično pri tem modelu je, da javni partner nima nobene posebne

vloge v lastništvu ali v upravljanju omrežja, vendar pa lahko določi obveznosti v zameno za

financiranje. Zasebni partner je izpostavljen večjim tveganjem, kot pri drugih modelih, pri

katerih ima javni partner večji delež in si tvegaje delita oba partnerja. Glede na to, da v

Sloveniji širokopasovna infrastruktura in njeno upravljanje ne predstavlja javne službe, tudi

podelitev koncesije, ki bi tretje izključevala iz opravljanja tovrstne dejavnosti, ni mogoča. Pri

modelu »zasebni DBO« gre za obliko, ko zasebni subjekt prejme določeno stopnjo javnega

financiranja v obliki subvencije oz. nepovratnih sredstev.

33 Model skupnega vlaganja javnega in zasebnega sektorja na področju financiranja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja širokopasovne infrastrukture, ekspertna skupina PPP4Broadband in Eudace d.o.o., 2014. 34 Model skupne javne gradnje in zasebnega upravljanja in vzdrževanja širokopasovne infrastrukture, ekspertna skupina PPP4Broadband in Eudace d.o.o., 2014. 35 Model zasebnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture, ekspertna skupina PPP4Broadband in Eudace d.o.o., 2014.


Stran 47

D. O modelu javnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne

infrastrukture (javni DBO)36 lahko govorimo, ko v projektu sodeluje samo javni partner. Ta

deluje brez vključevanja zasebnega partnerja, razen na ravni nudenja storitev. Vse vidike

uvajanja in delovanja omrežja upravlja javni partner.

Zaradi navedenega bi tak model težko opredelili kot razmerje javno-zasebnega partnerstva

kot ga določa ZJZP, ki opredeljuje, da javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje

zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v

javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo,

vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem

interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki

se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih

dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali

zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem

interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.

Kljub temu velja poudariti, da je model »javni DBO« potrebno obravnavati z vidika

nedovoljene državne pomoči kljub dejstvu, da ta pomoč pri gradnji in upravljanju ni

neposredno vključena. Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s

hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01) namreč v točki 3 priloge 1

opredeljujejo Širokopasovno omrežje, ki ga upravlja država, ali njegov del: velja, da je

državna pomoč lahko prav tako vključena, če država namesto zagotovitve pomoči

vlagateljem v širokopasovna omrežja postavi (dele) širokopasovnega omrežja, ki ga tudi

neposredno upravlja prek podružnice javne uprave ali podjetja v njeni lasti. Ta model

posredovanja običajno zajema izgradnjo pasivne omrežne infrastrukture v javni lasti z

namenom, da bo z zagotovitvijo grosističnega dostopa do omrežja pod nediskriminatornimi

pogoji dana na voljo operaterjem širokopasovnih omrežij. Upravljanje omrežja in

zagotavljanje grosističnega dostopa proti plačilu sta gospodarski dejavnosti v smislu člena

107(1) PDEU. Izgradnja širokopasovnega omrežja za komercialno uporabo je v skladu s sodno

prakso gospodarska dejavnost, torej je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ob

postavitvi širokopasovnega omrežja lahko že prisotna. Upravičenci do pomoči so tudi

ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do omrežja.

36 Model javnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture, ekspertna skupina PPP4Broadband in Eudace d.o.o., 2014.


Stran 48

5. ZAHTEVE PROJEKTA GRADNJE

5.1. Tehnične karakteristike

Po priporočilih EK lahko z javnimi sredstvi sofinanciramo projekte, ki zagotovijo znaten razvojni

preskok in področjem belih lis zagotovijo čim boljšo, po možnosti končno rešitev. Že sam cilj 100

Mb/s znatno zoži nabor primernih tehnologij. Gledano celovito, vmesne rešitve podražijo prehod do

končne rešitve širokopasovnega dostopa, ki ga zagotavlja povezava v tehnologiji optičnih vlaken. V

Smernicah Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s postavitvijo širokopasovnih

omrežij (2013/C 25/01) se za namene angažiranja javnih sredstev in s tem povezane ocene državnih

pomoči razlikuje med osnovnimi omrežji in dostopovnimi omrežji naslednje generacije.

Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z

ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr.

standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi.

Dostopovna omrežja naslednje generacije naj bi imela vsaj naslednje lastnosti: zanesljivo

zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežjih, ki temeljijo

na enakovredni tehnologiji), dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre

povezave; podporo različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergentnimi storitvami,

ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z

osnovnimi širokopasovnimi omrežji).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije:

optična dostopovna omrežja (FTTx - nanaša se na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB), napredna

nadgrajena kabelska omrežja (z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali

naprednejšega) in nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki naročniku omogočajo

zanesljiv in zelo hiter dostop do interneta.

Pojem »ultra visoka hitrost« (ali »very high speed« ali »ultrafast«) opredeljujejo Smernice Evropske

unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C

25/01). Slednje kot ultra visoko hitrost določajo hitrost povezave nad 100 Mb/s.


Stran 49

Tabela 15: Tehnične rešitve, ki omogočajo ultra visoke hitrosti

Tehnologija (tržno ime) Standard

Povprečne hitrosti (smer proti uporabniku, downstream)

Povprečne hitrosti (smer od uporabnika, upstream) O

sno

vni

Hit

ri N

GA

Ult

ra h

itri

NG

A

ADSL (DSL) ITU-T G.992 2-20 Mb/s 256-768 kb/s *

VDSL (FTTC) ITU-T G.993 40-80 Mb/s37 16-40 Mb/s *

VDSL-2 (FTTC) z vectorin-gom38

ITU-T G.993.5 100 Mb/s 40 Mb/s

*

GPON (FTTH P2MP)39 ITU-T G.984

2488 Mb/s deljeno (do 64 uporabnikov)


*

10G-PON

(XG-PON)39 ITU-T G.987



*

FTTH P2P40 IEEE 802.3 ah 1000 Mb/s37 1000 Mb/s

*

Kabelski dostop (DOCSIS, HFC)41

DOCSIS 2.0 (ITU-T J.122)

56-445 Mb/s deljeno (100-200 uporabnikov)


*

Kabelski dostop (DOCSIS,

HFC)41 DOCSIS 3.0 (ITU-T J.222)

1.029 Mb/s deljeno (100-200 uporabnikov)


*

UMTS/HSPA (3G) IMT-2000

14-21 Mb/s deljeno (po bazni postaji)

1,4-5,7 Mb/s deljeno (po bazni postaji)

*

LTE (4G)42 IMT Advanced

300 Mb/s deljeno (po bazni postaji)

75 Mb/s deljeno (po bazni postaji

*

LTE Advanced

(4G)42 3GPP LTE Advanced

3Gbit/s deljeno (po bazni postaji)

1,5 Gb/s deljeno (po bazni postaji)

*

WiMAX IEEE 802.16 21 Mb/s deljeno (po bazni postaji)

7 Mb/s deljeno (po bazni postaji)

*

Satelitski dostop43

S-DOCSIS, privatni standardi proizvajalca

1-40 Mb/s deljeno (100-4.000 uporabnikov)

1-6 Mb/s deljeno (100-4.000 uporabnikov)

*

V tabeli so navedene bruto hitrosti (raw speed). Opomba: Domet/doseg vseh tehnologij je omejen z razdaljo. Ta omejitev je še posebej pomembna pri tehnologijah prenosa po bakrenih

paricah in pri brezžičnih tehnologijah (na manj kot 1 kilometer od oddajnega mesta). Pri brezžičnih tehnologijah je dejanska zmogljivost

dodatno omejena še s širino razpoložljivega frekvenčnega spektra (v tabeli navedena teoretična hitrost je dosegljiva s sočasno uporabo

petih 20MHz spektralnih pasov).

Vir: Avtor.

37 http://en.wikipedia.org/wiki/Gigabit_Ethernet 38 http://de.wikipedia.org/wiki/VDSL2-Vectoring 39 http://www.ericsson.com/news/080527_er_current_next_generation_634817832_c 40 http://en.wikipedia.org/wiki/Gigabit_Ethernet 41 http://en.wikipedia.org/wiki/DOCSIS 42 http://www.3gpp.org/technologies/keywords-acronyms/97-lte-advanced 43 http://www.ses-broadband.com/10338323/about-astra-connect, http://www.dish.com/entertainment/internet-phone/satellite-internet/


Stran 50

Ponudba zasebnega izvajalca, ki bo izkazal interes za gradnjo, mora upoštevati vse tehnične

karakteristike, ki jih predpiše občina, najmanj pa naslednje:

• Ponudnik mora zagotoviti 98,00 % pokritost vseh predvidenih končnih uporabnikov na

določenem območju, v skladu z Načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja

elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec.

• Ponudnik mora zainteresiranim končnim uporabnikom (gospodinjstvom, podjetjem in

institucijam) zagotoviti prenosne kapacitete v skladu z Načrtom razvoja odprtega

širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Logatec.

• Ponudnik mora transportne povezave med naselji in do hrbteničnega omrežja zagotoviti v

skladu z Načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij

naslednje generacije v Občini Logatec.

• Ponudnik mora v operacijo vključiti pogoje za vključevanje operaterjev v tranzitno omrežje

odprtega širokopasovnega omrežja.

• Ponudnik mora ponuditi možnost uporabe najmanj 4 VLAN po uporabniku.

• Ponudnik mora ponuditi možnost izvedbe VPN omrežij.

• Ponudnik mora omogočati sposobnost omrežja za prenos triple play storitev.

• Ponudnik mora implementirati najmanj 3 prenosne prioritete na uporabnika.

• Ponudnik mora zagotavljati odprtost omrežja (open access) več kot 4 operaterjem s

poljubnim številom storitev (VLAN v VLAN).

Vrsta tehnologije, ki jo bo ponudnik predvidel v projektu, mora ustrezati tehnologiji iz Načrta razvoja

širokopasovnega omrežja naslednje generacije. Občina lahko predpiše gradnjo komercialnega dela

omrežja s kabelsko kanalizacijo in z optičnimi vlakni, na nekomercialnih delih omrežja pa mora biti

omrežje tehnološko nevtralno.

BREZŽIČNO OMREŽJE:

V primeru načrtovanja in gradnje odprtih širokopasovnih omrežij z brezžično tehnologijo, je potrebno

zagotoviti:

• Pokrivanje skupnih potreb po pasovni širini vseh zainteresiranih končnih uporabnikov na tem

območju in zmožnost povečanja potrebne pasovne širine na dostopovnem delu na petkratnik

trenutne skupne agregirane potrebe po pasovni širini vseh zainteresiranih uporabnikov na

tem območju.

• Trenutno zmogljivost ponujene rešitve računsko dokazati glede na trenutno razpoložljivo

širino frekvenčnega spektra in na največjo predvideno oddaljenost končnega uporabnika od

točke oddajnika (bazne postaje).

• Bodočo predvideno zmogljivost ponujene rešitve računsko dokazati glede na realno

predvidljivo bodočo širino frekvenčnega spektra in na največjo predvideno oddaljenost

končnega uporabnika od točke oddajnika (bazne postaje).

• V primeru radijske povezave centralne točke s širokopasovnim hrbteničnim omrežjem mora

radijska povezava točka-točka zagotavljati vsaj pasovno širino, ki je produkt števila končnih

uporabnikov, ki se jih preko te povezave pokriva, in zmogljivosti, ki se jih s projektom

zagotavlja vsakemu od teh uporabnikov; in mora biti nadgradljiva.

• V primeru gradnje brezžičnih odprtih širokopasovnih omrežij je potrebno predvideti lokacije

baznih postaj (infrastruktura, napajanje, umeščanje v okolje ipd.) ter način povezovanja le-


Stran 51

teh s hrbteničnim omrežjem. Potrebno je zagotoviti terminalno, prenosno in podatkovno

opremo.

• Tudi brezžično omrežje mora omogočati souporabo omrežja različnim operaterjem pod

enakimi pogoji.

OMREŽJE Z BAKRENIMI VODI:

• Odprto širokopasovno omrežje je lahko izvedeno z vsemi vrstami bakrenih ali drugih

kovinskih vodov, kar se praviloma uporablja pri uporabi že položenih bakrenih vodov.

• Trenutno zmogljivost ponujene rešitve računsko dokazati glede na največjo predvideno

oddaljenost končnega uporabnika od točke oddajnika (funkcijske lokacije).

• Bodočo predvideno zmogljivost ponujene rešitve računsko dokazati glede na največjo

predvideno oddaljenost končnega uporabnika od točke oddajnika (funkcijske lokacije).

• V primeru načrtovanja in gradnje odprtih širokopasovnih omrežij z bakrenimi vodi je

potrebno na dostopovnem delu zagotoviti pokrivanje trenutnih skupnih potreb po pasovni

širini vseh zainteresiranih končnih uporabnikov na tem območju in zmožnost povečanja

potrebne pasovne širine na trikratnik skupne agregirane potrebe po pasovni širini vseh

zainteresiranih uporabnikov na tem območju.

OPTIČNO OMREŽJE:

• V primeru optične povezave končnih uporabnikov s centralno točko morajo do objektov

voditi kabli z naslednjim številom optičnih vlaken:

- Do objektov samo z gospodinjstvi: vsaj 1 par optičnih vlaken na gospodinjstvo.

- Do objektov s podjetji ali ustanovami: vsaj 2 para optičnih vlaken na podjetje ali

ustanovo.

• V primeru optične povezave centralne točke s širokopasovnim hrbteničnim omrežjem

mora biti ta izvedena s kablom, ki vsebuje vsaj 48 vlaken (velja za primere, ko centralna

točka ni hkrati tudi dostopovna točka za širokopasovno dostopovno omrežje).

• Pri izdelavi optične trase naj bodo uporabljeni kabli z naslednjimi lastnostmi:

- Vlakna naj bodo montirana ohlapno v cevkah kabla.

- Kabel mora biti električno neprevoden.

- Konstrukcija kabla mora zagotoviti zadostno zaščito pred vdorom vode v kabel

(glede na zahteve terena).

- Konstrukcija kabla mora zagotoviti zadostno zaščito pred glodavci.

- Konstrukcija in materiali kabla (plašč in nosilni deli) morajo zagotoviti stabilnost

kabla pri vlečenju in/ali vpihavanju (glede na način izvedbe kabliranja) ter

odpornost kabla proti pretrganju zaščite pri točkovni obremenitvi (oster rob cevi

ali kanala). Kabel mora biti primerno odporen na udarce.

- Po zaključku del mora biti v vseh ceveh vložena predvleka oz. vrvica, ki omogoča

preprosto vložitev predvleke za uvlek dodatnih kablov, razen v primeru praznih

cevi, ki so namenjene za vpihovanje optičnih kablov.

• Pri polaganju optičnih kablov je potrebno upoštevati naslednje zahteve:

- Izvajalec mora upoštevati navodila proizvajalca kabla glede načina polaganja in

maksimalnih dovoljenih obremenitev pri polaganju ter po končanju (zvijanje kabla,

obremenitve).


Stran 52

- Enostavno lociranje in odprava poškodb ter popravilo brez vstavljanja dodatnih

delov kabla mora biti zagotovljeno z uporabo zadostnega števila zank prostega

kabla v jaških na vseh kabelskih trasah.

- Kabel mora biti v vsakem jašku označen z vodoodporno napisno ploščico z oznako

trase, tipom kabla, najbližjo začetno in zaključno točko kabla ter lastnikom kabla.

• Na optičnih trasah bodo ponudniki izvedli povezave z enorodovnimi vlakni (single-mode

fiber). Vlakna morajo ustrezati specifikacijam standarda ITU-T G.652D (no-water-peak),

ITU-T G.657A in standardom IEC 60793 in EN 188000. Na optičnih trasah, kjer se polagajo

novi kabli, mora biti uporabljen enak tip optičnih vlaken istega proizvajalca.

• Optična vlakna morajo zagotavljati naslednje lastnosti:

- Največje specifično optično slabljenje (1310nm/1550nm) <0.40/<0.25 db/km.

- Tipično specifično optično slabljenje (1310nm/1550nm): <0.36/<0.22 db/km.

- Barvna disperzija (1310nm/1550nm): <3.5/<18 ps/nm.km.

- Polarizacijska rodovna disperzija (PMD Link Design Value, po IEC 60794-3:2001) <

0.2 ps/km1/2.

- Uporabijo se lahko tudi optična vlakna višjih kakovosti, kar mora ponudnik

obrazložiti z ustrezno dokumentacijo.

• Optična vlakna, ki se uporabijo za posamezne končne uporabnike, naj bodo na vsaki

končni točki in v centralni točki zaključena v optičnem delilniku. Presežna vlakna naj bodo

zaščitena v kasetah. Vlakna za končne uporabnike bodo na lokaciji končnega uporabnika

zaključena v komunikacijskih omarah/napravah. Zahtevane so naslednje lastnosti

zaključkov vlaken:

- Kabli morajo biti zaključeni z varjenjem zaključnih kablov (pigtail) na optična

vlakna.

- Zaključni kabli naj bodo zaključeni z fc, sc ali lc konektorji z APC brušenjem, z

optičnim povratnim slabljenjem vsaj 55db ali več.

- Na konektorskem spoju (each-to-each) naj bo maksimalno slabljenje manjše od

0,5db.

- Vlakna naj bodo v optični dozi pri končnih uporabnikih zaključena z zgoraj

navedenimi konektorji.

- Optični delilnik v koncentracijskih točkah naj ima prostor za zaključitev 12 oziroma

24 vlaken.

- V centralnih točkah naj bodo vlakna zaključena v optičnih delilnikih z zgoraj

navedenimi konektorji. Optični delilniki s spojniki naj imajo vsaj 48 spojnikov.

• Za zaključena vlakna je potrebno predložiti naslednje meritve:

- Dvostranski OTDR na 1310nm in 1550nm.

- Meritev optične izgube na 1310nm in 1550nm.

- Meritve ostalih položenih vlaken glede na namen (za G.655 vlakna).

• Vlakna morajo biti ob zaključku na delilniku jasno in nedvoumno označena.

• V vsaki omari mora biti na vidnem mestu plastificirana shema, iz katere mora biti jasno

razvidno, kje se vsako vlakno zaključi na drugi strani (lokacija, prostor, omara, delilnik,

konektor).

• Ponudnik bo z izbiro materialov in opravljenimi deli zagotovil garancijo za vsa opravljena

dela in vse vgrajene materiale za dobo 10-ih let.


Stran 53

KABELSKA KANALIZACIJA:

• Za vse optične povezave se gradi nova ali uporabi obstoječa kabelska kanalizacija (gradnja

zračnih optičnih vodov je možna le v izjemnih primerih, ko ne obstaja nobena racionalna

možnost realizacije gradnje kabelske kanalizacije), v kateri mora biti položena cev takega

premera, ki omogoča vstavitev predvidenega optičnega kabla in še enega dodatnega kabla

enakih dimenzij (možnost kasnejše vgradnje dodatnega kabla), ter dodatna cev (rezervna)

enakih dimenzij. Pri polaganju novih cevi so le-te lahko iz polietilena visoke gostote (PE-HD

oz. HDPE) ali polivinil klorida (PVC) oz. drugih materialov, ki zagotavljajo enake ali boljše

pogoje za uvlek in obstojnost optičnih kablov.

• V novozgrajeni kabelski kanalizaciji na trasah med lokalnimi dostopovnimi točkami in

centralnimi točkami ter hrbteničnim omrežjem, je potrebno predvideti prazne cevi za

nadaljnje razširitve omrežja z vsaj trikratno kapaciteto trenutnih zahtev.

• Na trasi kabelske kanalizacije naj bodo revizijska mesta in stičišča cevovodov izvedena v

jaških.

- Jaški naj bodo izvedeni z betonskimi cevmi, z betoniranjem na terenu ali iz drugih

materialov, ki ustrezajo zahtevam. Izvedba jaška mora ustrezati vrsti in zahtevani

nosilnosti terena.

- Velikost jaška mora ustrezati zahtevam kabelske kanalizacije. Prehodni jaški (dva

cevna uvoda) naj bodo premera vsaj 60 cm, jaški z večjimi cevnimi uvodi pa primerno

večji.

- Jaški, v katerih bo predviden spoj kablov (kabelska spojka z optičnimi zvari), morajo

biti dimenzionirani tako, da bodo možni vzdrževalni posegi na spojki.

- Jaški morajo biti pokriti z litoželeznimi (siva litina) povoznimi pokrovi brez rešetk.

Nosilnost pokrova jaška mora ustrezati nosilnosti terena in v zadostni meri ščititi

pred vdorom vode in umazanije, da ni moten dostop do kanalizacije ter da ni

ogrožena trajnost optični kablov.

- Pokrov jaška ima lahko le nevtralne oznake (oznaka proizvajalca, velikost in tip jaška).

Dodatni napisi na jašku naj bodo usklajeni z naročnikom in ostalimi investitorji (ne

sme biti oznak: telefon, elektrika, plin, voda, kanalizacija, Telekom).

- Prazne cevi naj bodo začepljene, cevi s kabli pa morajo biti zaščitene pred vdorom

glodavcev in vode.

CENTRALNE TOČKE:

• Pri načrtovanju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij je potrebno predvideti lokacije

centralnih točk (funkcijske lokacije). V primeru večjih oddaljenosti med naselji, v katerih se bo

gradilo odprto širokopasovno omrežje, se lahko načrtuje tudi lokalne dostopovne točke v teh

naseljih ter njihovo povezavo s centralno točko lokalne skupnosti, od koder bo tekla

povezava s hrbteničnim omrežjem ali pa neposredno povezavo lokalnih dostopovnih točk s

hrbteničnimi omrežji, če je to ekonomsko ugodneje.

• Ponudnik poskrbi za načrtovanje in vgradnjo prenosne ter podatkovne opreme v centralnih

točkah določenega območja in za zaključevanje dostopovnega omrežja pri končnem

uporabniku (če je to glede na tehnologijo predvideno).


Stran 54

• Za terminalno opremo zainteresiranih končnih uporabnikov poskrbi ponudnik storitve ali

končni uporabnik sam.

• Centralne točke (funkcijske lokacije) morajo zadostiti naslednjim pogojem:

- Prostori morajo biti dovolj veliki za postavitev omare za komunikacijsko opremo

dimenzij vsaj 600x750x2000 mm (šxgxv).

- Do prostorov mora biti napeljano napajanje 220V preko ločene 16A varovalke in

urejena ustrezna ozemljitev.

- 24 ur na dan, 365 dni na leto morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za delovanje

računalniške in komunikacijske opreme (po potrebi klimatska naprava).

- Dostop do prostorov mora biti omogočen za potrebe vzdrževanja 24 ur na dan, 365

dni na leto (v primeru nujne intervencije ali po najavi), in sicer osebju upravljavca in

pooblaščenim osebam operaterjev omrežij ter ponudnikom storitev, če imajo ti svoje

naprave na lokacijah centralnih točk.

- Prostori morajo biti tehnično varovani in ne smejo biti dostopni nepooblaščenim

osebam.

- Lastniki lokacij, na katerih so centralne točke, morajo dopustiti izvajalcem gradnje

odprtih širokopasovnih omrežij napeljati komunikacijske vode do centralnih točk, le ti

pa morajo kriti vse potrebne stroške napeljave in ureditve.

- Lastniki lokacij ponudnikom in lastnikom odprtih širokopasovnih omrežij ne bodo

zaračunavali najemnine.

- Lastniki lokacij bodo ponudnikom zaračunavali mesečne obratovalne stroške po

stroškovnem principu.

- Lastniki odprtih širokopasovnih omrežij morajo urediti vsa pogodbena razmerja z

lastniki lokacij, na katerih se bodo nahajale centralne točke.

POVEZOVANJE V HRBTENIČNO OMREŽJE:

• Pri načrtovanju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij je potrebno predvideti lokacije

kolokacij za vstopne točke v hrbtenična omrežja. Ponudniki poskrbijo za dovoljenja lastnikov

prostorov, kjer bodo nameščeni in izvedeni vstopi v hrbtenična omrežja.

• Hrbtenično širokopasovno omrežje, v katerega se bo odprto širokopasovno omrežje

povezovalo, se izbere glede na enostavnost dostopa (oddaljenost, konfiguracija terena in

tehnološka upravičenost), ekonomsko učinkovitost in razpoložljive kapacitete hrbteničnega

omrežja, pri čemer nastopajo vsi ponudniki hrbteničnih omrežij na tem območju pod enakimi

pogoji. Če je na območju več naselij, v katerih je potrebno zgraditi odprto širokopasovno

omrežje in je učinkoviteje povezovanje v različna hrbtenična omrežja, se za povezovanje

različnih omrežij s hrbteničnimi omrežji lahko izbere različne operaterje takih omrežij.

• Vstop v širokopasovno hrbtenično omrežje mora omogočati dostop do vseh uporabnikov na

tem območju s strani vseh ponudnikov storitev in to pod enakimi tržnimi pogoji.

AKTIVNE NAPRAVE:

Ponudnik mora zagotoviti vse aktivne naprave, ki so potrebne za nemoteno delovanje omrežja z

zahtevano zanesljivostjo in varnostjo, za dostop do končnih uporabnikov s strani različnih ponudnikov

storitev.


Stran 55

5.2. Merila za izbor zasebnega izvajalca

5.2.1. Merila v primeru izvedbe projekta, sofinanciranega z javnimi sredstvi

V postopku izbire zasebnega partnerja bo občina uporabila naslednje kriterije, ki bodo v razpisni

dokumentaciji ustrezno obteženi:

- Pokritost neustrezno pokritih omrežnih priključnih točk z novo infrastrukturo;

- Višina javnih sredstev na omogočeno priključno točko;

- Skupna višina vseh stroškov omrežja (stroški investicije, stroški upravljanja in vzdrževanja) v

celotnem življenjskem obdobju infrastrukture (najmanj v 20 letnem obdobju).

Prednost pri izbiri bodo imeli projekti javno-zasebnih partnerstev, ki bodo:

- temeljili na procentualno čim višjih zasebnih vložkih (najmanj 50 % celotne vrednosti

investicije);

- na enoto vloženih sredstev dosegali največji delež pokritosti gospodinjstev na upravičenih

območjih, znotraj zaključene celote (občine ali konzorciji občin);

- uporabili obstoječo kanalsko in drugo infrastrukturo oz. izkoriščali učinke zakonskih ukrepov

za spodbujanje naložb, zniževanje stroškov gradnje in iskanje sinergijskih učinkov v povezavi z

investicijami v drugo javno komunalno infrastrukturo;

- povezali več občin v konzorcij in s tem učinkovito pokrili čim več gospodinjstev.

5.2.2. Merila v primeru izvedbe z zasebno investicijo

V primeru izvedbe z zasebno investicijo javni partner ne izbira zasebnega partnerja, vendar mora

zasebni partner vseeno spoštovati določila tega dokumenta in za investicijo izbrati tehnološko in

tehnično rešitev, ki zagotavlja najnižji skupni strošek gradnje in upravljanja in vzdrževanja najmanj v

20 letnem obdobju.

5.3. Pogoji upravljanja

5.3.1 Omrežje sofinancirano z javnimi sredstvi

V primeru gradnje odprtega širokopasovnega omrežja oziroma dela omrežja, ki bo neposredno

sofinancirano z javnimi sredstvi, bo izbrani soinvestitor omrežje upravljal in vzdrževal tako, da bo

omogočil dostop v omrežje vsem ponudnikom storitev in drugim operaterjem pod enakimi pogoji.

Upravljavec omrežja zaradi zagotavljanja ustreznih konkurenčnih razmerij ne bo smel biti povezana

družba s ponudniki, ki bodo preko omrežja ponujali storitve končnim uporabnikom. Pri tem vsem

operaterjem skupaj ne sme zaračunati višjega zneska, kot ga je predvidel v ponudbi na razpis za izbiro

izvajalca, in sicer pod specifikacijo cene, pod katero bo ponudnik ponujal omrežje, ki ga je zgradil s

svojimi sredstvi (komercialni del omrežja), ponudnikom storitev in drugim operaterjem. Specifikacija

cene mora vsebovati stroške amortizacije, financiranja, upravljanja za ta del omrežja, vzdrževanja in

pričakovan dobiček, ter specifikacijo cene, pod katero bo izbrani ponudnik ponujal del omrežja, ki bi

bil zgrajen z državnimi in evropskimi sredstvi (nekomercialnega dela omrežja), ki vsebuje stroške

upravljanja in vzdrževanja. V obeh primerih se za potrebe izračunov predvidi, da bo v omrežje

vključenih 20 priključkov na 100 prebivalcev.


Stran 56

Ob višjem doseženem številu končnih uporabnikov na nekomercialnem delu omrežja lahko

upravljalec omrežja sorazmerno poveča stroške upravljanja in vzdrževanja, na komercialnem delu

omrežja pa lahko sorazmerno poveča ceno, ki jo v tem omrežju zaračunava vsem ponudnikom

storitev in drugim operaterjem. Za komercialni del omrežja se torej izoblikuje najvišja cena na

končnega uporabnika, nad katero izbrani ponudnik ne sme ponujati svojega omrežja. Dokler bo

število končnih uporabnikov manjše od predvidenega, lahko upravljavec omrežja operaterjem

zaračunava stroške, ki jih je predvidel ob predpostavki, da bo v omrežje vključenih 20 priključkov na

100 prebivalcev.

Razen cene na končnega uporabnika, ki jo bo upravljalec omrežja mesečno zaračunaval ponudnikom

storitev za dostop do vsakega končnega uporabnika na delu omrežja, zgrajenem z lastnimi sredstvi,

ter stroškov upravljanja in vzdrževanja dela omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi, izbrani ponudnik

(upravljalec in vzdrževalec) mesečno (obdobno) ne bo smel zaračunavati drugih stroškov operaterjem

omrežij in ponudnikom storitev ter končnim uporabnikom.

Vrsta tehnologije, ki jo bo upravljalec omrežja predvidel v projektu, mora ustrezati zahtevam iz

Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Izvedba načrtovanih

omrežij je tehnološko nevtralna. Glede na obstoječe stanje infrastrukture, predstavljene potrebe in

konfiguracijo terena območja gradnje, mora ponudnik izbrati optimalne tehnologije.

V kakršnem koli primeru, ko upravljavec ne opravlja ali ni zmožen ustrezno opravljati dejavnosti

upravljanja omrežja, bo lokalna skupnost prekinila pogodbo o upravljanju. V takem primeru bo v

pogodbi določeno, da se ob prekinitvi iz prej navedenih razlogov lastništvo celotnega omrežja

prenese v javno last takoj ob prekinitvi, če bo to skladno z izbranim modelom izvedbe.

Pogoji upravljanja so opredeljeni za najverjetnejši model izvedbe projekta (model skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu). V primeru izbire drugega modela izvedbe projekta se bodo pogoji smiselno prilagodili.

5.3.2 Omrežje grajeno kot zasebna investicija V primeru gradnje odprtega širokopasovnega omrežja z zasebnimi sredstvi bo izbrani soinvestitor omrežje upravljal in vzdrževal tako, da bo omogočil dostop v omrežje vsem ponudnikom storitev in drugim operaterjem pod enakimi pogoji.

Pri tem vsem operaterjem skupaj ne sme zaračunati višjega zneska, kot izhaja iz modela izračuna, ki

ga regulatorni organ (AKOS) uporablja za določitev regulirane cene za enakovredno storitev.

Razen cene na končnega uporabnika, ki jo bo ponudnik mesečno zaračunaval ponudnikom storitev za

dostop do vsakega končnega uporabnika na delu omrežja, zgrajenem z lastnimi sredstvi, ter stroškov

upravljanja in vzdrževanja dela omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi, izbrani ponudnik (upravljavec

in vzdrževalec) mesečno (obdobno) ne bo smel zaračunavati drugih stroškov operaterjem omrežij in

ponudnikom storitev ter končnim uporabnikom.

Vrsta tehnologije, ki jo bo ponudnik predvidel v projektu, mora ustrezati zahtevam iz Načrta razvoja

odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Izvedba

načrtovanih omrežij je tehnološko nevtralna. Glede na obstoječe stanje infrastrukture, predstavljene

potrebe in konfiguracijo terena območja gradnje, mora ponudnik izbrati optimalne tehnologije.


Stran 57

6. NAČRT IZVEDBE PROJEKTA

6.1. Nosilec projekta

Nosilec projekta Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronski komunikacij bo Občina

Logatec, ki se bo vključila v konzorcij občin, če bo za to izkazana potreba. Pri določitvi nosilca projekta

bo upoštevano tudi določilo organa, ki bo zagotavljal sredstva za izvedbo projekta.

6.2. Organizacijski načrt

V nadaljevanju je predstavljen osnovni organizacijski načrt izvedbe projekta, ki se bo prilagodil glede

na izbiro modela javno-zasebnega partnerstva in zahtevanih pravil organa financiranja.

Tabela 16: Organizacijski načrt

Aktivnost Opis

Faza načrtovanja

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s katerim občina oceni potrebo po širokopasovnem omrežju in vrednost potrebnih investicij, da lahko sprejme ustrezne odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture. Namen Načrta razvoja je ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij.

Izdelava investicijske dokumentacije

Pred odločitvijo o investiciji je potrebno glede na ocenjeno vrednost projekta izdelati vso potrebno investicijsko dokumentacijo. Priprava ustrezne investicijske dokumentacije je tudi tehnični predpogoj za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov.

Izbor ustreznega modela javno-zasebnega partnerstva

Izbor modela je odvisen od zahtev in vira financiranja.

Izbor izvajalca gradnje odprtega širokopasovnega omrežja

Javni partner objavi javni razpis za izbiro izvajalca gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. V primeru izvedbe z zasebno investicijo javni partner ne izbira zasebnega partnerja.

Zapiranje finančne konstrukcije projekta

Odvisno od zahtev in vira financiranja bo možna prijava projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na ustrezen razpis za pridobitev javnih/zasebnih sredstev.

Faza gradnje omrežja

Projektiranje Priprava projekta za izvedbo.

Pridobivanje soglasij

Pridobivanje soglasij upravljavcev druge gospodarske javne infrastrukture, pridobivanje potrebnih služnosti in ostalih izkazov pravice graditi.

Izgradnja pasivnega in aktivnega dela omrežja

Pri pasivnem delu omrežja se izvedejo gradbena dela, pri izgradnji aktivnega dela (če je ta potrebna) pa se izvede montaža in konfiguracija


Stran 58

aktivne opreme za prenos podatkov.

Strokovni nadzor

V skladu z ZGO-1 je potrebno izvajati strokovni nadzor izvajanja projekta.

Vpis izgrajene infrastrukture v javne evidence

V skladu z določili ZEKom-1 je potrebno vpisati infrastrukturo v kataster gospodarske javne infrastrukture.

Faza vzdrževanja in upravljanja omrežja

Vzdrževanje in upravljanje omrežja

Vzdrževanje in upravljanje omrežja poteka v skladu z dogovorjenimi pogoji.

Vir: Avtor.

6.3. Okvirni finančni načrt

Okvirni finančni načrt zajema okvirne ocene vrednosti projekta, podrobnejši izračuni z analizo

stroškov in koristi projekta se bodo naredili v fazi priprave investicijske dokumentacije. Finančne

ocene temeljijo na naslednjih predpostavkah:

- Stroški projekta zajemajo stroške investicije (CAPEX) ter stroške vzdrževanja in upravljanja

omrežja (OPEX) v ekonomski dobi 20 let.

- Stroški projekta so izračunani po štirih različnih variantah, ki predpostavljajo možne

tehnološke modele izvedbe projekta. Prikazan je model izračuna, ki ga je potrebno uporabiti

tudi za izkazovanje izbora najučinkovitejše tehnološke rešitve v primeru konkretnega

izvedbenega projekta. Ker se tehnologije, po kateri bo zgrajeno omrežje, zaradi zahteve po

tehnološki nevtralnosti ne predpisuje vnaprej, lahko zasebni partner ponudi poljubno

tehnološko varianto, ne glede na variante, ki so prikazane v spodnji tabeli.

- Pri opredeljevanju prihodkov za izvedbo investicijskega projekta je v primeru gradnje z

javnimi sredstvi potrebno upoštevati omejitve, ki bodo v Sloveniji veljale pri črpanju

nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov. Glede na zadnjo verzijo javno dostopne

Nacionalne strategije razvoja širokopasovnih omrežij, se v primeru uporabe javnih sredstev

opredeljuje zgornja meje vrednosti investicijskih stroškov, in sicer 2.400 EUR na priključek, od

tega je lahko največ 50 % stroškov financiranih iz javnih sredstev.

- Financiranje projekta se zagotavlja iz naslednjih virov:

o Zasebna sredstva zasebnega partnerja, ki bo zgradil in upravljal zgrajeno omrežje.

Njegov vložek bo v primeru gradnje po modelu JZP oziroma z javnim

sofinanciranjem znašal najmanj 50 % investicijskih stroškov, v primeru gradnje z

lastnimi sredstvi pa zasebni partner v celoti zagotovi vire financiranja investicije.

o Javna sredstva iz strukturnih skladov (ESRR, EKS), ki bodo predstavljala največ 50 %

delež pri financiranju upravičenih investicijskih stroškov projekta.

- Prihodki v naravi, ki tipično predstavljajo nematerialne vložke v obliki služnostnih pravic, ki jih

zagotovi občina, se bodo upoštevali v fazi izdelave analize stroškov in koristi projekta.


Stran 59

Spodnja tabela predstavlja okvirni izračun zneska potrebne investicije in izračun skupnega stroška

projekta v 20 letnem obdobju.

Tabela 17: Izračun načrtovane investicije (v EUR)

Začetna investicija (CAPEX) FTTC + VDSL FWA LTE FTTH P2P FTTH P2MP GPON

Priprava zasnove operacije in dokumentacije operacije za gradnjo in izvedbo del 58.584 58.584 88.590 88.590

Pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij 66.300 66.300 66.300 66.300

Stroški gradbenih del

4.442.860 4.309.500 4.692.910 4.692.910

Stroški izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij 1.105.000 1.105.000 1.547.000 1.105.000

Stroški opremljanja ali odkupov prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja 290.000 1.450.000 40.000 40.000

Stroški pasivne opreme in materiala 1.768.000 1.768.000 2.210.000 1.768.000

Stroški aktivne opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo 265.640 935.250 121.800 85.980

Nadzor nad gradnjo, ki jo izvede pooblaščeni nadzornik (1% investicije) 79.964 96.926 87.666 78.468

Stroški vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav 221.000 221.000 221.000 221.000

Skupaj začetna investicija (CAPEX) 8.297.348 10.010.560 9.075.266 8.146.248

Skupaj strošek vzdrževanja in upravljanja (OPEX) FTTC + VDSL FWA LTE FTTH P2P

FTTH P2MP GPON

OPEX na uporabnika (EUR na mesec) 19,74 34,43 7,63 5,87

Dejansko število uporabnikov (50% penetracije) 834 834 834 834

Skupno trajanje projekta (mesecev) 240 240 240 240

Skupaj strošek vzdrževanja in upravljanja (OPEX) 3.948.152 6.887.091 1.525.664 1.174.774

SKUPNI STROŠEK OMREŽJA 12.245.500 16.897.652 10.600.930 9.321.021

Vir: Izračun avtorjev.

Prihodki se pri izvedbi projekta z javnimi sredstvi izračunajo na podlagi izhodiščnih predpostavk, in

sicer:

- števila nepokritih uporabniških omrežnih priključnih točk (1.667),

- maksimalne višine investicije v Občini Logatec glede na znana izhodišča (2.400 €).

Izračun: 1.667 OPT * 2.400 EUR = 4.000.800 EUR; od tega je lahko največ 50 % javnega vložka.


Stran 60

Ker verjetno za projekt ne bo mogoče dobiti več kot 1.200 EUR na belo liso javnega sofinanciranja, bo

moral zasebni partner v primeru, da bo dejanski strošek na gospodinjstvo višji od 2.400 EUR, sam

prispevati manjkajoči del.

6.4. Okvirni terminski načrt

Na podlagi izraženega tržnega interesa investitorjev in ponudnikov elektronskih komunikacij se bo

gradnja širokopasovnega omrežja v Občini Logatec izvajala v skladu z načrti zasebnih investitorjev in v

skladu z možnostmi sofinanciranja naložbe z javnimi sredstvi.

Kot predvideva točka (4) 11. člena ZEKom-1 mora investitor takšno omrežje zgraditi v treh letih,

odkar je pisno obvestil ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije in AKOS, da je za to

zainteresiran.

Podrobni datumi načrtovane gradnje širokopasovnih priključkov po posameznih naseljih bodo

navedeni v izkazanem interesu. Stanje pokritosti in izkazanega tržnega interesa bo novelirano, ko bo

pristojno ministrstvo objavilo natančnejše podatke.


Stran 61

7. ZAKLJUČEK

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v

Občini Logatec je osnovni razvojni in strateški dokument, s katerim želi občina ugotoviti stanje in

potrebe po širokopasovni infrastrukturi. V njem so zajeti in identificirani možni načini pridobivanja

sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnega omrežja.

Pomen širokopasovnega omrežja lahko primerjamo s pomenom cestne infrastrukture, železniškega

omrežja ali električnega omrežja, saj je le-ta postal nepogrešljiva komponenta vsakodnevnega

življenja. Ustrezna širokopasovna infrastruktura omogoča uporabo novih storitev, ki niso samo tržno

usmerjene, temveč so tudi v javnem interesu. Posamezniki, podjetja in javne institucije se iz

uporabnikov storitev vse pogosteje preoblikujejo v oblikovalce storitev. Poleg ljudi, ki so neprestano

priključeni na internet, je v porastu tudi število med seboj priključenih naprav (t. i. M2M – machine to

machine).

Demografski podatki za Občino Logatec kažejo pozitiven naravni prirast, ki je krepko nad slovenskim

povprečjem, ravno tako je pozitiven selitveni prirast. Občina Logatec ima sorazmerno mlado, visoko

izobraženo prebivalstvo, ki predstavlja temelj razvoja. Da bo občina obdržala mlade izobražene

prebivalce, bo morala zagotavljati ustrezne pogoje za gospodarsko rast in dostopno javno in

družbeno infrastrukturo.

Eden od načinov, kako pozitivno prispevati k razvoju občine, je brez dvoma tudi izgradnja

širokopasovne infrastrukture, s čimer bi lahko zadržali mlade, izobražene ljudi in zagotovili odpiranje

novih delovnih mest z vzpostavitvijo novih storitev, ki jih omogoča dostopnost do širokopasovnega

interneta (e-zdravje, e-izobraževanje, e-uprava, delo od doma, itd.).

Podatki o pokritosti širokopasovne infrastrukture v Občini Logatec kažejo, da obstajajo skoraj v

vsakem naselju uporabniki, ki danes nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka niti z

zmogljivostjo 30 Mb/s. Izjemi sta le mesto Logatec, kjer imajo vsi uporabniki možnost priključitve na

hitrost 100 Mb/s in naselje Hotedršica, kjer imajo vsi uporabniki možnost priključitve na hitrost 30

Mb/s. Poleg tega je pomembno omeniti, da 3,4 % anketiranih občanov še vedno nima dostopa do

interneta, ostali pa v veliki meri niso zadovoljni s trenutno kakovostjo storitev oz. bi si želeli kakovost

še izboljšati.

Če se bodo potrebe uporabnikov upoštevale in bodo le ti imeli možnost priključka na širokopasovno

omrežje, se bo povečala penetracija in s tem tudi optimalna izkoriščenost širokopasovnega omrežja.

Vzpostavitev ustrezne širokopasovne infrastrukture na celotnem območju Občine Logatec bo ključno

prispevala h konkurenčnosti obstoječih in k razvoju novih inovativnih gospodarskih subjektov in z

omogočanjem dostopa do elektronskih storitev povečala kvaliteto življenja vseh občanov.


Stran 62

8. KRATICE

ADSL Nesimetrični digitalni naročniški vod (angl. Asymmetric Digital Subscriber Line)

AJPES Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije

BDP Bruto družbeni proizvod

CAPEX Stroški naložbe v osnovna sredstva (angl. Capital Expenditure)

DAE Evropska digitalna agenda (angl. Digital agenda for Europe)

DBO Načrtovanje, izgradnja in upravljanje (angl. design, build and operate)

DOCSIS Standard prenosa podatkov v kabelskih dostopovnih omrežjih (angl. Data Over Cable Service Interface Specification)

DSL Digitalni naročniški priključek (angl. Digital Subscriber Line)

EDGE Radijski vmesnik v sistemu GSM (angl. Enhanced Data for GSM Evolution)

EK Evropska komisija

EKSR Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

EPEC Evropski center za javno-zasebno partnerstvo (angl. European PPP expertise Centre)

ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj (angl. European Regional Development Fund – ERDF)

EU Evropska Unija

FTTB Optično vlakno do stavbe (angl. Fiber-to-the-Building)

FTTC Optično vlakno do omarice (angl. Fiber-to-the-Curb)

FTTH Optično vlakno do doma (angl. Fiber-to-the-Home)

FTTN Optično vlakno do vozlišča (angl. Fiber-to-the-network)

FTTX Optično vlakno od poljubne točke (angl. FTT-fiber to the x)

FWA Fiksni brezžični dostop (angl. Fixed Wireless Access)

GVŽ Glav velike družine

GOCO Skupno vlaganje javnega in zasebnega sektorja ter zasebno upravljanje in vzdrževanje (angl. Government owned, contractor operated)

GPON Pasivno optično omrežje (angl. Gigabit Passive Optical Network)

GPRS Paketni prenos podatkov v sistemu GSM (angl. General Packet Radio Service)

GSM Globalni sistem mobilnih komunikacij (angl. Global System for Mobile Communications)

GURS Geodetska uprava Republike Slovenije

HFC Hibridno omrežje iz optičnih vlaken in koaksialnih kablov (angl. Hybrid Fiber-Coaxial)

HRP Hitro rastoča podjetja

HSPA Je protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča večje prenosne hitrosti in kapacitete podatkov od omrežja proti uporabniku (angl. High Speed Packet Access)

IKT Informacijsko komunikacijske tehnologije

JZP Javno-zasebno partnerstvo (angl. Public-Private Partnership – PPP)

LAN Lokalno omrežje

LTE Mobilno omrežje 4. generacije (angl. Long Term Evolution)

MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

MSP Mikro, mala in srednje velika podjetja

NGA Dostopovno omrežje nove generacije (angl. Next Generation Access Network)

NGN Širokopasovno omrežje nove generacije (angl. Next Generation Network)

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organization for Economic Cooperation and Development)

OP Operativni program


Stran 63

OPEX Operativni stroški (angl. Operational Expenditure)

OPT Omrežna priključna točka

PISO Prostorski informacijski sistem občin

P2MP Povezava Točka-več točk (angl. Point To Multi- point)

P2P Povezava Točka-točka (angl. Point To Point)

SKD Standardna klasifikacija dejavnosti

SURS Statistični urad Republike Slovenije

UMTS Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem (3G) tretje generacije (angl. Universal Mobile Telecommunications System)

VDSL DSL standard velikih hitrosti (angl. Very high bit rate DSL)

VPN Virtualno zasebno omrežje je elektronska komunikacijska storitev, ki nudi naročnikom na videz zasebno omrežje, realizirano z viri javnega omrežja. (angl. Virtual Private Network)

WiFi Brezžična vernost, standard IEEE za brezžične lokalne komunikacije (angl. Wireless Fidelity)

WiMAX Svetovna medsebojna obratovalnost mikrovalovnega dostopa, brezžično mestno omrežje po standardu IEEE 802.16 (angl. Worldwide Interoperability for Microwave Access)

WLAN Brezžično lokalno omrežje (angl. Wireless Local Area Network)

XDSL Digitalna naročniška linija

ZEKom Zakon o elektronskih komunikacijah

ZGO Zakon o graditvi objektov

ZJN Zakon o javnem naročanju

ZJZP Zakon o javno-zasebnem partnerstvu


Stran 64

9. VIRI IN LITERATURA

1. Current and next-generation PONs: A technical overview of present and future PON technology

(http://www.ericsson.com/news/080527_er_current_next_generation_634817832_c);

2. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za

postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti , 2014;

3. Evropska digitalna agenda (2010);

4. Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – COM(2010)2020;

5. Guide to High-Speed Broadband Investment, Evropska Komisija, 2014;

6. LTE Advanced (http://www.3gpp.org/technologies/keywords-acronyms/97-lte-advanced);

7. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Infrastruktura elektronskih komunikacij,

(http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_informacijsko_druzbo/infrastruktura_el

ektronskih_komunikacij/);

8. Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, osnutek, avgust 2014;

9. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 11.12.2014;

10. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, 2014;

11. Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, potrjen 13.2.2015;

12. Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo

širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01);

13. The broadband State aid rules explained – An eGuide for Decision Makers, 2013;

14. Socio-economic benefits of high-speed broadband, Evropska Komisija, 2015;

15. Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, osnutek, avgust 2014;

16. Statistični urad Republike Slovenije, 2015;

17. Statistični urad Republike Slovenije, 2013;

18. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim

trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, 2014;

19. Wikipedia, Gigabit Ethernet (http://en.wikipedia.org/wiki/Gigabit_Ethernet);

20. Wikipedia, VDSL2-Vectoring (http://de.wikipedia.org/wiki/VDSL2-Vectoring);

21. Wikipedia, DOCSIS (http://en.wikipedia.org/wiki/DOCSIS);

22. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list RS, št. 127/2006;

23. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Uradni list RS, št. 109/2012;

24. Zakon o javnem naročanju – ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 z vsemi spremembami in

dopolnitvami;

25. (http://www.ses-broadband.com/10338323/about-astra-connect/);

26. (http://www.dish.com/entertainment/internet-phone/satellite-internet/);

27. Geodetska uprava Republike Slovenije 2015;

28.Trček Ciril, Gospodarske cone v Logatcu, 2013, (http://geo.ff.uni-

lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201309_ciril_trcek.pdf);

29. Razlagalno gradivo projekta - Čista Ljubljanica,

(http://www.cistaljubljanica.si/upload/dokumenti_za_medije/Projekt_cista_ljubljanica_se_uspesno_

zakljucuje__1.pdf);

30. Občina Logatec, (http://www.logatec.si/index.php/turizem);

31. Občina Logatec - Programi turističnega vodenja Logatec

(http://www.logatec.si/index.php/turizem/vodniki/2176-programi-turistinega-vodenja-s-cenikom);

32. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec, 2013


Stran 65

(http://www.logatec.si/index.php/novice-a-prireditve/novice/3341-spremembe-in-dopolnitve-opn-);

33. Prostorski informacijski sistem občin - PISO, Občina Logatec, 2015

(http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=logatec);

34. Predlog Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 2016

(http://www.logatec.si/index.php/sport-mainmenu-28/financ).

Avtor fotografije na naslovni strani je Blaž Korenč.

Documents

Zadeva: OBRAVNAVA PREDLOGA NAČRTA RAZVOJA ODPRTEGA ...d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OBCINSKE SEJE 2014-2018/10. seja/05.pdf · infrastruktura elektronskih komunikacij danes