Zakaj se sladkorna pesa mora vrniti nazaj na slovenska polja? · koreni 440 158 listje 352 61 219 100 Krompir: gomolji 279 89 / 89 40 Pšenica: zrnje 40 56 slama 53 13 69 31 Koruza:

Državni svet, 14. 11. 2013

Zakaj se sladkorna pesa mora

vrniti nazaj na slovenska polja?prof.dr. Mario Lešnik

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru

http://www.sloveniatimes.com/beet-growers-want-to-relaunch-slovenia-s-sugar-factory

• Beet Growers Want to Relaunch Slovenia's Sugar Factory• Business, 06 Jul 2013 / By STA, T. M.

• Slovenia must find a way to relaunch its sugar production as soon as possible, the Association of Sugar Beet Growers told the press in Ormoţ on Friday, as they welcomed the EU's decision to abolish sugar quotas in 2017. Slovenia closed its only sugar factory in 2006 because it failed to meet production quota under the EU sugar policy reform.

•In 2006, Slovenia agreed to close its only sugar plant and give up sugar beet production until 2015 in exchange for compensation

• The association said today that they spent the past two years promoting the abolishment of sugar quotas. Now it is time for a new challenge: building a new factory and relaunching the production of sugar beets.

• The association said that they have four years to relaunch sugar production, which they believe is not a lot of time.

• The association plans to set up a consortium to build a new factory and is counting on the government, above all the agriculture and economy ministries.

• The association has already reached out to potential investors and the owners of the land where the former sugar plant used to stand in the town of Ormož (NE) just on the border with Croatia.

• The association urged potential sugar beet producers to take active part in the relaunch of sugar production and the ownership of the future plant.

• Data shows that a hectare of sugar beet is four times as profitable as a hectare of corn, said association secretary general Vladimir Hunjadi, quoting the results of a study conducted by the Maribor Faculty of Agriculture and Biosystemic Science.

• In 2006, Slovenia agreed to close its only sugar plant and give up sugar beet production until 2015 in exchange for compensation.

• The country was promoting in the negotiations on the 2014-2020 Common Agricultural Policy (CAP) that quotas be abolished in 2015. However, some EU members and the European Parliament wanted to extend the scheme until 2020 and a compromise solution reached in late June set 2017 as the year when sugar quotas will be abolished.

• The 2006 EU sugar policy reform was adopted after the WTO found that the EU's existing sugar policy, which had been in place since 1968, was not compliant with international trade rules.

• Beta vulgaris L. subsp.vulgaris var. Altissima (družina: lobodovke- Chenopodiaceae)

• Je dveletna rastlina, ki v prvem letu razvije koren in rozeto listov, v drugem pa cvet, plod in seme

• Sladkorna pesa je industrijska rastlina, katere glavni namen je predelava v sladkor

• 15-21 % celotne mase korena je sladkor (25% suhe snovi; 75% vode)

• Zaželena vsebnost sladkorja (digestija) je vsaj 16%, ekonomsko učinkovita ekstrakcija sladkorja je navadno pri korenih, ki vsebujejo nad 14 % sladkorja)

Zakaj se sladkorna pesa mora

vrniti nazaj na slovenska polja?

• SLADKORNA PESA JE NAJPOMEMBNEJŠA INDUSTRIJSKA RASTLINA V EU.

• INDUSTRIJA SLADKOJA JE PO DOBIČKONOSTNOSTI KONKURENČNA ŠTEVILNIM DRUGIM INDUSTRIJAM

• SLOVENIJA SE ŠTEJE ZA RAZVITO DRŢAVO – INDUSTRIJA SLADKORJA JE ZNAK RAZVITOSTI DRŢAVE IN NJENE KMETIJSKE PRIDELAVE

• RASTLINSKA ZGRADBA, UPORABNOST IN IZRABLJIVST CELOTNE RASTLINE JI DAJE STATUS RASTLINE S TROJNIM E+ UČINKOM:

- EKONOMSKI (sladkorna ind. je vodilna panoga v prehranski ind. –primer podjetje Sudzcker 870 mio € dobička, sladkorna pesa narekuje tehnološki tempo ostalim kulturam – generator napredne tehnologije v poljedelstvu /večja pozornost obdelavi tal, zaščita, gnojenje…/ )

- EKOLOŠKI (omogoča biotsko pestrost kulturne krajine, je prilagodljiva na neugodne vremenske razmere, v svoji rastni dobi proizvede 3x več kisika kot enaka površina gozda – izjemno ugoden ogljični odtis, …)

- ENERGETSKI (v kristalih sladkorja je shranjena energija sonca –gorivo za naše telo, za pridelavo bioetanola inbioplina, …)

Zakaj se sladkorna pesa mora vrniti nazaj na slovenska polja?

EKONOMIJA V SOGLASJU Z EKOLOGIJO

Pridelava sl. pese in industrija sladkorja je skladna s koncepti nizko-

ogljičnega gospodarstva, ki je prioritetna usmeritev EU

• Sladkorna pesa je na prvem mestu tudi glede kriterija razmerje med vloženo in pridelano energijo na njivi

• Primerjalen pridelek in energijska hranilna vrednost nekaterih poljščin (Štefančič, 1998)

Poljščina Pridelek Vzpor. proizvodi Skupni seštevek

dt/ha J/ha x 109 dt/ha J/ha x 109 J/ha x 109 rel.

Pesa:

koreni

440 158 listje 352 61 219 100

Krompir:

gomolji

279 89 / 89 40

Pšenica:

zrnje

40 56 slama 53 13 69 31

Koruza:

zrnje

47 67 slama 76 47 114 52

storž 12


• Sladkorna pesa ima vodilno mesto med poljščinami glede izkoristka sončne energije (Štefančič, 1998)

EKONOMIJA V SOGLASJU Z EKOLOGIJO

Sladkorna pesa 4,3%

Koruza 3,4%

Pšenica 1,8%


Osnovni primerjalni kazalci gospodarnosti pridelave

Avstrija podatki za 2010-2012

Kultura Pridelek Cena Pokritje Indeks

t / ha € /t € / ha

koruza 10,78 164 404,1 1,00

pšenica 5,17 167,8 180,2 0,45

ol. ogrščica 3,06 397 393,2 0,97

slad. pesa 68,94 45 1462 3,62

Hrvaška podatki samo za 2012


t / ha € /t € / ha

koruza 8 180 313,1 1,00

pšenica 5,5 180 133,72 0,43

ol. ogrščica 3,5 440 594,57 1,90

slad. pesa 50 50 740,24 2,36

Nemčija -Bavarska podatki za 2007-2011


t / ha € /t € / ha

koruza 10,11 181,5 404,6 1,00

pšenica 7,08 192,8 462,8 1,14

ol. ogrščica 3,44 375,1 373,6 0,92

slad. pesa 75,26 42,3 1693 4,18


UMEŠČANJE SLADKORNE PESE V KOLOBARNI SISTEM

-Gojenje pese zahteva prilagoditev kolobarnega sistema

-Gojenje pese omogoča komplementarno izboljšanje kolobarnega sistema

v agrarnih okoljih kjer prevladuje živinoreja (optimiranje povratne zanke toka

hranil iz živalskih organskih gnojil)

-Uvrstitev sladkorne pese v kolobar sili pridelovalce k izboljšanju pristopov

za ohranjanje rodovitnosti tal. Pogosto vodi k tehnološkemu napredku pri

ohranjanju rodovitnosti tal.

-Sladkorna pesa je pri profesionalni pridelavi ugoden predhodni kolobarni

člen za številne poljščine (ima sicer nekaj omejitev glede predhodnih

členov)

- Možna je pridelava tudi na območjih z omejenimi okoljskimi dejavniki


Potencialni stranski produkti – priložnost za druge industrije povezane z agrarnim sektorjem


Stranski produkti – ugodna krma za domače živali

• Rezanci


Primerjava energijske vrednosti pesnih rezancev

z nekaterimi drugimi krmili (Orešnik in Kermmauer, 2002)


Rezanci za bioplin • iz ene tone prešanih rezancev lahko pridobimo 67 m3

bioplina, ki vsebuje 72% metana (mokri rezanci ca. 55%).

Vir: Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe e. V. (FNR): Biogas Basisdaten Deutschland Stand: Januar 2008.


Melasa – potencial za živilsko industrijo

• Zadnji sirup, delež v pesi 4%

• 42-46% sladkorja

• 10-12% dušičnih snovi

• 8-10% pepela

• 22-28% vode

• Surovina za kvas in alkohol, citronsko in glutaminsko kislino, uporaba v prehrani živali (direktno ali z dodatkom k pesnim rezancem)


Karbonatacijsko apno – izjemno gnojilo za povečanje rodovitnosti tal

Sestavina Kg / t

Suha snov 700

Organska snov 100-150

Cao 300

Od tega Mg 8-10

N 3-5

P2O5 7-14



-ker imamo v Sloveniji ugodne razmere za njeno pridelavo

-ker še zmeraj razpolagamo z dovolj znanja o pridelovanju, da lahko

zagotovimo tako visoke povprečne pridelke, da omogočimo pozitiven

poslovni rezultat pridelovalcem

- ker pridelava pese lahko omogoči komplementarno dopolnitev

pridelovalnega sistema živinorejskih kmetij (bolje oplemenitena povratna

zanka kroženja hranil in boljše ohranjanje trajne rodovitnosti tal)

-ker lahko omogočimo značilno povečanje prihodkov velikega števila

kmetijskih gospodarstev v Sloveniji

- ker pri procesih proizvodnje sladkorja dobimo veliko stranskih

produktov, ki omogočajo dodatne oblike pridobivanje prihodka v

spremljevalni industriji agrarnega in živilskega sektorja

Zaključek

• Glede na izkazano večstransko koristnost pridelave sladkorne pese (pomen kot nov vir dohodek, uporabnost številnih stranskih proizvodov) lahko zaključimo, da se kaže velik pozitiven ekonomski potencial gojenja te poljščine

•

• Glede na uspešno pridelavo v preteklosti in glede na možnost ponovnega zagona proizvodnje sladkorja (padec kvot z 2017 in aktivnosti ZPSPS) predstavlja sladkorna pesa veliko priložnost za slovensko pridelavo hrane tako v poslovnem smislu kot tudi v smislu obogatitve kolobarja in dviga tehnološke ravni poljedelske pridelave


Documents

Zakaj se sladkorna pesa mora vrniti nazaj na slovenska polja? · koreni 440 158 listje 352 61 219 100 Krompir: gomolji 279 89 / 89 40 Pšenica: zrnje 40 56 slama 53 13 69 31 Koruza: