V SPOMIN POŽGANI RADO VN1 -V soboto, 22. septembra, so se v Srednji

Rado v ni zbrali krajani, borci in mladina ter s kulturnim programom, v katerem so sodelovali recitatorji in

pevci osnovne šole iz Gori/ ter Gorjanska godba na pihala, počastili 35-letnico požiga vasi. 20. septembra leta 1944 so Nemci do tal požgali vsa

gospodarska poslopja, vse hiše, 24 domačinov pa so vrgli med plamene.

Spominsko svečanost v Radovni so pripravile gorjanske družbenopolitične

organizacije. — Foto: F. Perdan

le to X X X I I . Š t e v i l k a 7 6

l*i»ovit*lji: občinske kon f e r ence SZDL V*iiee, Kranj, Radovl j ica , Skof ja Loka ^ Tržit - Izdaja Časopisno podjetje •lat Kranj - Glavni u r e d n i k I go r Slavec

Odfovorni urednik A n d r e j Žalar

K r a n j , t o r e k , 2 5 . 9 . 1 9 7 9

C e n a : 5 d i n

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

S o d e l o v a n j e A l p l e s a i n J e l o v i c e

Alples in Jelovica sta podpisal dogovor o sode-

lf/vanju v prihodnjem srednjeročnem obdobju —

Alple8 bo izdeloval za Jelovico določene profile

m gibljive naoknice — Dogovor je prvi konkreten

primer delitve dela v okviru sestavljene organiza­

cije GLG

Ob tem velja omeniti, da je pro­gram gibljivih naoknic nov program tudi za Jelovico in hkrat i dopolnjuje sedanje programe, saj so naoknice izdelane po merah jelovških oken. Vrednost skupne proizvodnje naj bi znašala 45 milijonov dinarjev letno.

L. Bogataj

3t*u vijena organ i zac i j a G L G Mfjiuje gorenjske lesarje i n gozdar-k i namenom, da u s k l a j e n o s pro-

- rtoodnimi programi de l i j o surov i -V ki raste doma na G o r e n j s k e m . Nt? na porabi lesa in n j egov i de l i t v i *i K pogosto lomijo k o p j a m e d čla-V*fl») GLG. Zato je d o g o v o r , k i sta

pred nekaj dnevi p o d p i s a l a A lp les ^ Wovica o sodelovanju v p r ihod -

srednjeročnem o b d o b j u to l iko Vjep pomena, saj p o m e n i prvi ^•kKten primer del i tve d e l a .

V AJpletovi temeljni o r g a n i z a c i j i W predelave, k jer prede lu je jo »»totavcev in iglavcev, so že lani ^jd »delovati z J e l o v i c o p r i izde-•*nt)oliKWkov za o k n a . .Sedaj pa so Sfcjervanje uredili z d o g o v o r o m , k i * flnova samoupravnemu spo ra zu ­mi 9 sodelovanju v p r i h o d n j e m Sfejeročnem obdobju. A l p l e s bo za ^nce izdelal mesečno 25.000 •lotih metrov okensk ih pro f i lov , Vfetovali pa bodo tud i c e l o t e n pro­ta pbljivih polken. D o g o v o r i l i pa Vietudi za sodelovanje p r i montaži ajHkov, inženiringu in s k u p n e m u

Sttfpvnatrgu. Za »odelovanje so se odločil i zato,

\ ki porabili čimmanj l e sa , oziro-V da bi čimbolje i z k o r i s t i l i vsak

V TOZD M a s i v n e prede lave W h najbolj k v a l i t e t n e g a lesa Suvttv in iglavcev i z d e l u j e j o ka-Voatno pohifttvo, najslabše dele Sieatnhip z z a h t e v n i m tehno-T%nn postopkom i n določenimi Nitenali in ga porabijo za i zde lavo \anh oblog, letev in »karnis , « (za­bičal iz lesa srednje k a k o v o s t i

izdelovali okenske de l e in k* za Jelovico.

Priprava elementov za Jelovico v Alplesovem TOZD Masivne predelave. — Foto: F. Perdan

N a m i z n i t e n i s

V č e t r t e k

v e l i k i d v o b o j

„ttk zjutraj je v Kranj prispela 50-članska delegacija sindikalnih delav S bmv in članov skupščine iz Rivolija, pobratenega s Kranjem. Ze prvi

, ¥, u ogledalii proizvodnji* v tovarni IBI.(dd) - Foto: F. Perdan

KRANJ — V letošnji evropski namizno-teniški super ligi sodeluje osem držav: Švedska, CSSR, Madžarska, Francija, ZRN, Poljska, Velika Britanija in Jugosla­vija, ki po sistemu igre vsak z vsakim eno-krožno odigrajo tri tekme doma in štiri na tujem. Jugoslovanska reprezentanca sode­luje v super ligi že peto leto. Prvič je zma­gala, kasneje pa se je vedno borila za ob­stanek. Letos bo skušala dobiti čim več, saj so v teku zgodnje priprave na svetovno prvenstvo 1981. leta v Novem Sadu.

Prvi od treh dvobojev, ki bodo v letošnji super ligi v Jugoslaviji, bo v četrtek, 27. septembra, ob 17. uri v hali Gorenjske­ga sejma v Kranju, ko se bosta pomerili re­prezentanci Švedske in Jugoslavije. Tu bomo videli štiri igre moških posamezno, po eno igro žensk posamezno ter moških in mešanih dvojic.

Nafto ekipo bodo sestavljali Surbek, Sti-pančič in Kalini« ter dekleti Palatinuševa in Cvetkovićeva, s Švedske pa bodo prišli: Bengtsson, ki je bil 1971. svetovni prvak v Nago vi, Thor el, Karlson inLindbladova. O zadnjih treh sicer ne vemo kaj dosti, kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo naša re­prezentanca, zmagovalka na sredozemskih igrah v Splitu, prvi dvoboj dobila.

Obe reprezentanci, pokroviteljstvo nad Švedsko je prevzel begunjski Elan, nad do­mačo pa kranjska Planika, bosta prišli v Kranj v sredo. V četrtek od 8. do 10. ure bo v hali Gorenjskega sejma trening jugoslo­vanskih in od 10. do 12. ure švedskih re­prezentanc. Ob 12. uri bo igralce in vodje ekip sprejel predsednik skupščine občine Kranj, Stane Božič.

Najbolj napet trenutek pa bo seveda ob 17. uri, ko se bo začel veliki dvoboj. Orga­nizatorji srečanja pričakujejo, da si ga bo ogledalo čim več Kranjčanov, saj je tako kvalitetna športna prireditev v mestu, kjer se namizni tenis ponovno postavlja na noge, redkost in priznanje obenem.

H. Jelovčan

Zaključene priprave na akcijo NNNP

» C i v i l n i « p r o b l e m i

v i z j e m n i h o k o l i š č i n a h

Povsod v KS in OZD tečejo zadnje priprave

na zaključek akcije NNNP; analiza rezulta­

tov pa bo pokazala pomanjkljivosti, ki jih bo

potrebno v prihodnje popraviti

Prav gotovo ne gre zanikati, da smo imeli doslej pri nas celo vrsto dokaj uspešnih preverjanj naše vojaške usposobljenosti, medtem ko pa praktičnega preverjanja, kako se lahko »civilni sektor« znajde v izjemnih okoliščinah elementarnih nesreč ali vojnih razmer doslej ni bilo. Iz vsakdanje prakse pa dobro vemo, da elementarne nesreče ne izbirajo ne kraja ne trenutka, na to nas opozarjajo tudi katastrofalni potresi zadnjih let. Zato mora. biti misel o prilagajanju normalnih pogojev življenja na izredne pogoje prisotna v nas samih vsak trenutek. Koliko pa smo tre­nutno na to pripravljeni, bodo pokazale polletne izkušnje pri­prav na zaključno akcijo preverjanja sposobnosti civilistov predzadnjega in zadnjega septembra letos.

Preveč bi bilo morda od krajevnih skupnosti in tudi orga­nizacij združenega dela že v sedanjem trenutku pričakovati neko briljantno pripravljenost na izredne razmere; najbrž se bodo povsod iz izkušenj 29. in 30. septembra veliko naučili, še več pa iz problemov, ki se bodo takrat pokazali. Ze nekaj let poznamo izobraževanje nerazporejenega prebivalstva o ukre­panju za zavarovanje ljudi in premoženja v izjemnih razmerah. Prav gotovo to izobraževanje ni moglo zaobjeti vseh problemov, na katere v nekaterih KS in OZD prav sedaj mislijo in jih bodo deloma v akciji NNNP tudi poskusili reševati. Iz seznama akcij, ki so jih KS in OZD posredovale štabu za načrtovanje akcije NNNP, je sicer razvidno, a se večina sicer odloča za akcije civi l ­ne zaščite, le manjše število krajevnih skupnosti pa razmišlja o reševanju drobnih, a še tako življenjskih problemov, ki so v iz­rednih razmerah tako važni: kje dobiti vodo, če »potres« uniči vodovod; kje peči kruh za prebivalstvo, če transport iz pekarn ni mogoč. Ze zdaj je jasno, da bomo morali obnoviti nekdanje vodnjake, jih celo z občinskim odlokom zavarovati, ohranjati je treba peči na drva, zaustaviti propadanje starih mlinov, skrbeti za čistost naših potokov itd. Drug velik sklop vprašanj zadeva socialno problematiko: kako poskrbeti v izjemnih razmerah za varstvo otrok, katerih starši so na vojaških ali na civilnih dolž­nostih, kam s starejšimi nepokretnimi občani itd. Skratka, možnosti za praktičen preskus reševanja problemov, ki se prav gotovo pojavljajo v izrednih razmerah, bo gotovo veliko. Reše­vati pa jih bo treba v tesni povezavi med krajevno skupnostjo in pa delovnimi organizacijami — tako zdaj ob akciji kot tudi v bodoče.

Se enkrat pa je treba poudariti, da bo v soboto in nedeljo življenje teklo povsem normalno, kar se tiče preskrbe z živili, gorivom itd., nobenih omejitev v gibanju ne bo ali česarkoli drugega, kar bi motilo normalen tok življenja. Od vsake KS ali OZD ali v povezavi med obema pa je odvisno, za kakšno prever­janje sposobnosti preživetja in življenja v izrednih razmerah so se odločili: uspeh akcije pa bo tem večji, čim več krajanov bo v akcijo pritegnjenih in še večji, če bodo ideje o novih načinih reševanja civilnih problemov v izjemnih okoliščinah pomagali načrtovati in reševati tudi v bodoče. Da pa ne bo šlo v soboto in nedeljo brez vidnih in zvočnih »kulis« pa je tudi razumljivo in najbrž to tudi ne bo nikogar motilo.

L. M .

5 . S T R A N :

Božo Šprajc o svojem prvencu

*. • • M f * •

N A S L O V :

J

O L * A S 2 STRAN

Spomenik

na Kadinjači

V nedeljo dopoldne je predsednik Tito na Kadinja­či pri Titovem Vžicu odkril spomenik borcem delavskega bataljona, ki so pred 38 leti padli na tem kraju, ko so šči­tili umik glavnine partizan­skih sil in vrhovnega Štaba. Slovesnosti so se udeležili najvišji državni in partijski voditelji, delegacije republik in pokrajin ter okrog sto tisoč ljudi iz Sumadije, Srbi­je in vse Jugoslavije.

Slavnostni govor je imel predsednik Tito. Dejal je, da so v Titovem Vžicu leta 1941 pisali eno najsvetlejših ob­dobij našega narodnoosvo­bodilnega boja in socialistič­ne revolucije. Prisotnost bor­cev, mladine in ljudstva teh krajev na prizorišču velike bitke ob odkritju spomenika, je odraz dolžnega spoštova­nja in naglobje zahvale ti­stim, ki so dali svoja življe­nja za svobodo, neodvisnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter za pravico, da si sami in po lastni izbiri zgradimo svojo prihodnost.

Titove besede so bile tako kot že velikokrat poprej živo in pristno pričevanje o dneh revolucije in graditii nove socialistične Jugoslavije. Med udeleženci prireditve so zlasti močno odjeknile bese­de o gradnji naše socialistič­ne družbe ter neuvrščeni po­litiki Jugoslavije.

Za tovariša Tita in druge goste so nato izvedli umet­niški program, v katerem je sodelovalo okrog 2500 nasto­pajočih. Poleg znanih umet­nikov so sodelovala tudi šte­vilna kulturnoumetniška društva, pihalni orkestri, bri­gadirji, pripadniki JLA in pionirji* iz vseh krajev naše države.

Knjižnica

Edvarda Kardelja

Med slovesnostmi ob oblet­nici Užiške republike so v so­boto na slovesni seji sveta ljudske knjižnice v U žicu to ustanovo poimenovali po ve­likanu našega delavskega in socialističnega gibanja Ed­vardu Kardelju, ki je v času obstoja Užiške republike urejal vojno izdajo užiške »Borbe« in bil kot član cen­tralnega komiteja zadolžen za organizacijo oblasti. Slo­vesnosti se je udeležila tudi Pepca Kardelj.

Zagrebški velesejem končan

V nedeljo so zaprli zagreb­ški velesejem, ki je letos že petdesetič odprl vrata doma­čim in tujim proizvajalcem. Letos so se na tej veliki se­jemski manifestaciji srečali razstavljalci iz 59 držav. Na 300.000 kvadratnih metrih je razstavljalo 5.000 gostov in več kot 1500 organizacij združenega dela iz vseh re­publik in pokrajin, ki so na velesejmu prikazale najno­vejše dosežke v vseh gopo-darskih panogah.

Posebno pozornost obisko­valcev velesejma so pritegnili izdelki držav v razvoju. Med razstavljavci se je prvič poja­vila Evropska gospodarska skupnost, posebna razstava pa je bila posvečena trideset­letnici SE V.

Pouk v materinščini

Za 42.000 mladih Jugoslo­vanov, katerih starši so za­časno zaposleni v tujini, se je z novim šolskim letom začel pouk v materinem jeziku. V okviru dopolnilnega pouka se v svojem jeziku letos šola več učencev kot lani. Pove­čalo se je tudi število preda­vateljev — iz Jugoslavije jih je odšlo poučevat otroke zdomcev še 120. Iz vseh re­publik in pokrajin pa so letos poslali tudi veliko učbenikov in drugih pripomočkov.

R A D O V L J I C A

Predsedstvo občinske konference S Z D L Radov l j i ca i* v del jek. 17. septembra, sklicalo občinsko kand idac i j sko konfenemf jo je udeležilo 20 delegatov iz krajevnih o rgan i zac i j . 45 de temeljnih organizacij in 20 delegatov iz občinskih družben organizacij. Kandidac i jska opravila so se začela avgusta sredinah pa so soglasno sprejeli predlog, da za novega p izvršnega sveta občinske skupščine kand id i ra S t a n k o Slivnik rani ekonomist z Bleda.

Koord inac i jsk i odbor za izvedbo akcije Nič nas ne sme p pr i predsedstvu občinske konference S Z D L R a d o v l j i c a je 19. organiziral v Boh in ju delovno posvetovanje za najbolj družbenopolitične delavce iz vseh krajevnih skupnos t i . Pogov o nalogah vseh družbenopolitičnih organizaci j i n skupnosti ti del akcije Nič nas ne sme presenetiti, k i jo pr iprav l ja jo za 29. i Q

tember. Vse krajevne skupnosti so v teh dneh že pripravile tv*t programe, na posvetovanju pa so j ih usk lad i l i z občinskim

Š K . L O K A

C e r k l j e , K r a n i - Od četrtk a, 20. septembra, do konca meseca poteka v za­družnem domu v Cerkljah in v delavskem domu v Kranju nabor za generacijo mladincev, rojenih 1961. leta, pa tudi za vse tiste, ki morajo zaradi zdravstvenih razlogov ponovno pred naborno komisijo. Po besedah njenega

predsednika je letošnja generacija mladincev iz kranjske občine zdrava in sposobna, da že spomladi odide na domovinsko dolžnost. Pri razvrščanju nabornikov v rodove jugoslovanske ljudske armade je komisija upoštevala želje posameznikov, njihovo izobrazbo in zdravstveno stanje. Mladi so pokazali največ zanimanja za planinsko enoto, za tehnično službo ter za voznike in veziste. Letošnji nabori so skrbno pripravljeni. Ze prejšnjo soboto so se naborniki zbrali na tehničnem zboru v kasarni Staneta Žagarja v Kranju, kjer so se spoznali z orožjem in vojaškimi spretnostmi. Pred samim naborom so jim zavrteli filme o življenju in delu naših čuvarjev, k prazničnemu vzdušju pa so prispevali tudi okrašeni prostori, obiski predstavnikov krajevnih skupnosti in občinske konference ZSMS Kranj. Na sliki fantje pred naborno komisiji) v Cerkljah, (cz) - Foto: F. Perdan

Akcija »Nič nas ne sme presenetiti!«

T r ž i č a n i s o p r i p r a v l j e n i

J u t r i , 26. septembra, ob 12. ur i bo seja občinskega sv* J sindikatov Škofja Loka . N a dnevnem redu bo ocena akciietf^t planskih dokumentov, razprava o izhodiščih o demokratizacf 5 1 in krepitv i kolektivnega dela ter odgovornost i v Zvezi s »5t Slovenije ter obravnava samoupravnega spo razuma o oblik?!' I postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Škof **

Ob 13. ur i , prav tako jutr i , se bo sestal družbenopolm* občinske skupščine, ob 16. ur i pa bo s k u p n o zasedati * združenega dela in zbora krajevnih skupnost i občinske skunvV drugim bodo obravnaval i analizo uresničevanja družh«>^2-V občine Skofja L o k a v letih 1976, 1977. 1978. prognozo o ! L letošnjega plana in izhodišča resolucije za pr ihodnje leto.

T R Ž I Č

Tržič — V tržiški občini, podobno kot v vseh slovenskih, te dni tečejo sklepne priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Njen glavni na­men je usposobiti vse naše l judi, da bi znali v izrednih razmerah kot so naravne in druge nesreče al i celo v primeru vojne uspešno reševati svo­ja in druga življenja, svojo in skup­no lastnino.

Katere akcije predvidevajo v trži­ški občini, katere izredne razmere bodo nastopile? Poglejmo najprej po krajevnih skupnostih. Za soboto v Tržiču načrtujejo skupno vajo z de­lavci Peka, temeljne organizacije Poliuretan, v kateri bodo moral i največ sposobnosti pokazati člani ci­vilne zaščite in gasilci. V Bis t r i c i bo prav tako skupna vaja, in sicer s Pe­kom, Z l i tom, Meta lko , vključujeta pa se tudi osnovna šola heroja B r a -Čiča in vzgojnovarstveni zavod. V Lomu in Podljubelju načrtujejo glo­binsko zavarovanje, v Jelendolu ra­zen tega še radiobiološkokemično zaščito, na Ravnah pa predvidevajo, da bo zemeljski plaz zaprl strugo in bo treba l judi izseljevati. V Senič-nem bodo imeli vajo in zaklanjanje, v Lešah bodo preverjali zveze, v K r i ­žah bodo poskusil i , kako se je treba ci jah. ravnati v primeru napada, v Kovorju bo že s petka na soboto za­temnitev, splošna mobilizacija in re­ševalna vaja iz požarov, na Pr is tav i pa načrtujejo zavarovanje objektov, preprečevanje delovanja diverzanst-skih skupin in v soboto zvečer za­temnitev.

Delovne organizacije se v glavnem vključujejo v vaje v krajevnih sku­pnostih, nekatere pa še znotraj to­varniških prostorov načrtujejo va­rovanje skupnega premoženja v pri­meru zračnih napadov, požarov in podobno.

V nedeljo bodo v tržiški občini šte­v i ln i pohodi , zborovanja, športna in druga tekmovanja. V mestu bosta taborniška organizacija i n gorska re­ševalna služba prikazali postavlja­nje šotorov oziroma reševanje ljudi, krajevne skupnost i B i s t r i c a , Ravne , Brezje in K o v o r načrtujejo množi­čen pohod na Bistriško planino, kjer bo tekmovanje z zračno puško. Loml j an i se bodo podal i prot i S to r -

du pa !«nnu

žev, s Pristave in iz Seničnega, zdru

Loml j an i se ooou H * ™ : r . o z i r o m a žiču, v Gozdu pa bo po lwđo« zborovanje krajanov M S e b e n j , ^ _

ženo s praznovanjem krajevnega praznika. V Podl jube l ju predvideva­j o pohod na Ko fce , v Je l endo lu po­hod po pot i maršala T i t a , v Lešah pa bo zbor pred spomenikom in nato pohod ob spomenik ih vse do Begunj . De lavc i se bodo v nedeljo prav tako vključevali v množične prireditve v krajevnih skupnost ih , medtem ko v T r i u še posebej pripravl jajo športna tekmovanja, predavanje o c i v i l n i za­ščiti, pohod na M a h a v o v grič in k u l t u r n i program, v Lepenk i bodo prav tako športna tekmovanja, v K o m u n a l n e m podjetju bo tekmova­nje v stre l janju, podobno pa tud i v nekaterih drugih de lovnih organiza

H . Jelovčan

C e s t e

p a č a k a j o

I n f o r m i r a n j e

j e s t e k l o Tržič — Dejavnost članov centra

za obveščanje in propagando pri ob­činski konferenci Z S M S Tržič je v zadnjem času močno napredovalo. Sodelovali so na mladinskih delov­nih akcijah in pohodih, kjer so izdali več biltenov, pred izidom pa je tudi nova številka glasila občinske konfe­rence Tangenta, k i jo je pripravil no­vi uredniški odbor.

Tangenta razen aktualnih sestav­kov vsebuje še krajši opis zgodovine Skoja. potopise, literarne in humor-ne prispevke in drugo. Zal pa se je ponovno pokazalo, da je premalo se-sestavkov prav iz osnovnih sredin mladih. Zato bo prvenstvena naloga članov centra, da se povežejo s poverjeniki za informiranje v osnov­nih organizacijah in da k delu pri­tegnejo tudi šolsko mladino, saj bo le tako Tangenta glasilo vseh mla­dih v tržiški občini. J . Kepic

T r t i c — Obnovi oziroma iz­boljšanju cest v tržiški občini po­svečajo precej pozornosti. Tako so letos razen dokončanja ceste vpadnice imeli v načrtu tudi raz­širitev in asfaltiranje nekaj kraj­ših odsekov v krajevnih skupno stih. Gre za cesto Slap — Cadov Ije, dolgo dober kilometer, skupaj s križiščem v Slapu, za cesto po stari železniški progi itd Zlita do Pristave, za nekaj sto metrov dolg odcep ceste proti klavnici in za priključek ceste na Zgornje Veterno.

Pogodbe s Cestnim podjetjem iz Kranja, ki je prevzelo prvi dve cesti in križišče, so že nekaj časa sklenjene. A zdi se, kot da dogo­vorjeni roki Cestnemu podjetju niso mar. Res je, da ima kot edini »asfalter« na Gorenjskem dela čez glavo, vendar si takih »obrt­niških« laži ne bi smelo privo­ščiti.

Posredno je krivo tudi za to, da čakata druga dva odcepa cest, ki jih je sicer prevzelo Komunalno pojdetje Tržič. Lastnega asfalta nima in ga je zato prisiljeno kupiti v Kranju. In seveda, kot se v tem primeru dogaja, čakati nanj v vrsti. H . J .

Danes ob 8. uri bo v Tržiču posvetovanje o planiranju u V ea bodo poslovodni delavci iz temeljnih organizac i j , predsednic j krajevnih skupnosti ter predsedniki odborov za planiranje v yA organizac i jah , kra jevnih in samoupravn ih interesnih skup1 Osrednja tema posveta bo usklajevanje p lanov med vsemi n«**1

niranja.

T K Gorenjski tisk n.sol.o. T O Z D TISK Mole Pijade 1 Kranj vabi k sodelovanju

I V E C D E L A V C E V S P O K L I C E M K O V I N S K E ALI E L E K T R O S T R O K E za priučitev tiskanja v tečaju za pridobitev interne 1 Ufikacije.

Pogoj: pokl icna šola kovinske a l i elektro stroke. Po pridom ustrezne interne kvalif ikacije obvezno 2-me9ečno 4 skusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas « ' dvoizmensko.

II . 1 D E L A V K O ZA O P A S O V A N J E T I S K O V I N Pogoj: osnovna šola, enomesečno poskusno delo. Delo

žuje za nedoločen čas in je dvoizmensko.

III. 1 D E L A V K O ZA O P A S O V A N J E T I S K O V I N (za določen čas) Pogoj: osnovna šola, enomesečno poskusno delo, delo s*

žuje za določen delovni čas (nadomeščanje delavk I času porodniškega dopusta)

I V 1 D E L A V E C ZA NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE S T R O J E V — nočno delo \ Pogoj: osnovna šola, zaradi stalnega nočnega dela je prin** I

samo za moške. Za opravljanje de la je določeno^"' mesečno poskusno delo.

Ponudbe z dol^MilioBtrol.o^onti»p^m^ f jnittvo <fc lovne organizacije T K Gorenj.ki tisk, Kranj .

S p o m i n s k a p l o š č a

A n d r e j u P r e š e r n u

n ju<,m - Kra jevna orgaii iza-

let prizadeva, da bi se U ^ t o i n o oddolžila svojim rojakom, t In akriVno sodelovali v napred­nem d e l a - k e m gibanju pred vojno,

V Ž e l e z a r n i

s p r e j e l i s t a t u t

Jesenice — V jeseniški železarni so se v soboto, 15. septembra, na referendumu odločali o s tatutu delovne organizacije železarne Jese­nice. O osnutku je v posameznih temel jnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnost ih že od marca potekala obširna javna raz­prava.

Udeležba na sobotnem referen­dumu je b i la 81 odstotna, za statut pa je glasovalo 70 odstotkov. Naj ­boljša udeležba je b i la v l ivarni , v energetiki in v jek larni . V vseh temeljnih organizacijah in v delov­n ih skupnost ih je v povprečju glasovalo za sprejem več kot 60 odstotkov delavcev, sprejeli pa ga niso edinole v Kovinoservisu.

J . Rabič

v borbenih enotah med\v^'' svoje napredne misli, dejanja mora l i Žrtvovao življenja.

Ze ob 5. avgustu, ob prazn iku, so odkrili ploščo predvojnemu rev in akt iv is tu ter se spoi janov, k i so sodelovali v in drugih akc i jah.

V petek, 21. septembra, N' oddolžili spominu Andn?^ f na, predvojnega revoluci j Podhoma. Andre j PreSen« ' eden izmed najbolj napn^' volucionarjev tega obnu\\w t pred vojno širil napredna f( stične ideje skupaj * s Žagarjem, b i l je poKi&* ustanovitev D P D Svobod* s prv i tajnik. B i l je aretirana^ nenehno preganjan, Se ;v^v ] začetku druge svetovne prepričanju, da je moto«' zmaga nad fašizmom v ora­nem odporu, je Šel med p«/ partizane na Poljane, kasn^'-J priključil gorjanski skupim i> k l juk i . L e t a 1941 je padel

Andre ju Prešernu so ni hA je živel, ob krajši slovesne«: spominsko ploščo.

I

T O « , 25. S E P T E M B R A 1 9 7 9 3.STRAN G L A S

J a k a G a r t n e r :

V k r a j e v n i s k u p n o s t i

n a č r t o v a t i c e l o t e n r a z v o j

Počitnice so m imo i n povsod smo že krepko zakorakali v nove oslovae naloge. T u d i v družbenopolitičnih skupnostih, orga-•uacijah in temel jn ih organizacijah je povsod živahna dejav­no«*, saj je v j e s e n s k e m obdobju treba opraviti vrsto že dogo­vorjenih akcij i n n a l o g in sproti reševati vprašanja, ki tarejo •ektvae ljudi i n o b č a n e . O problemih, ter akcijah in nalogah, ki aoaajolj aktualne v škofjeloški občini, smo se pogovarjali s predsednikom obč in ske konference SZDL, Jakom Gartnerjem.

iV tem t renutku n a s najbolj zaposlujejo priprave n a a k c i j o »Nič m ne sme presenetiti.« Dogovo r i l i »no se, da mora p o s t a t i pr iprav l j e ­

nost na izredne razmere trajna, pri­pravljenost pa bomo, kot povsod v Sloveniji , preverili v soboto in ne­deljo. V teh dveh dneh se bo tudi pokazalo, kaj moramo na tem pod­ročju Se narediti.«

»Jesen je obdobje najbolj in ­tenzivne priprave planskih do­kumentov. Kako potekajo pri­prave v Škofli Loki?«

»Nekoliko zaostajamo za spre­jet imi roki, vendar to ni najhujši problem. Slabše je, ker ugotavljamo, da je kakovost dokumentov ponekod slaba. V pretežni meri že imamo pri vseh nosi lc ih planiranja izdelane analize sedanjega srednjeročnega obdobja, slabše pa so obdelane mož­nosti nadaljnjega razvoja. Predvsem se te pomanjkljivosti kažejo v kra­jevnih skupnostih, kjer se mora pla­nirat i celoten razvoj, vključno z raz­vojem gospodarstva in družbenih dejavnosti. Krajevne skupnosti morajo postati samoupravne celice v katerih se združujejo interesi ob­čanov in delavcev.

Drug problem, ki se kaže v kra­jevnih skupnostih, je organiziranost.

R a c i o n a l n o s t v p l a n i r a n j u

Trtic - V ponedel jek i n torek so »končali razgovori č lanov predsed­stvi občinske kon ference S Z D L in %»ov koordinacijskega o d b o r a za družbeno planiranje p r i skupščini Mm Tržič s člani izvršnih odborov rajevnih konferenc S Z D L , vodj i de-kpcij. predstavniki družbenopoli-u/nih organizacij i n člani odborov za družbeno p lan i ran je v kra j evn ih Hrupnostih. Beseda je t e k l a o delo­vanju odbora za družbeno p lan i ra-aje, o iskanju možnosti z a racio­nalnejše planiranje, o r a z v o j u druž­benih dejavnosti v k r a j e v n i h skup-aoitih, o delovanju de l ega t skega si-Kttna in organov k r a j e v n i h konfe-RSCSZDL ter o i n f o r m i r a n j u kraja­nov.

Zadnja taka razgovora s t a bi la na BafBM in v Tržiču. N a R a v n a h , po­dobno kot v nekater ih i n d r u g i h kra-

nkupnostih, namreč ugotav­ljajo, da so po r o k o v n i k u s pripra­vami nekoliko v z a o s t a n k u v vendar bodo izgubljeni čas n a d o k n a d i l i z in -

;*j$im delom n a t e m področ­ja. To ne bo težko, saj j i m ostaja p«cej neuresničenih n a l o g iz tega

srednjeročnega obdobja in zato ne bodo planiral i bistvenih novih na­ložb. So pa seveda nekatera področ­ja, ki jih bodo morali v naslednjem petletnem obdobju zajeti. Ob rešitvi problematike cestišč v krajevni skupnosti nameravajo več pozorno­sti posvetiti še gradnji in obnovi sta­novanjskih zgradb, zlati t istih, ki so dotrajane in potrebujejo celovito obnovo ali celo rušenje. S tem bi za­gotovili večini krajanov boljše živ-ljenske pogoje. Tud i s preskrbo pre­bivalstva s prehrambenimi izdelki na Ravnah niso zadovoljni. Proda­ja lna mesa na primer kljub obnovi že dobra tri leta ni odprta. Tako bo ena prvenstvenih nalog krajanov tudi oblikovanje potrošniškega sveta.

Zadovoljni niso nit i z delovanjem delegatskega sistema. Ugotavljajo enake pomanjkljivosti kot v drugih krajevnih skupnostih. Bolje pa je z informiranjem, čeprav mislijo, naj bi se o delu družbenopolitičnih organi­zacij in svetov krajevnih skupnosti več slišalo in pisalo, poročila pa naj bi bila bolj poglobljena in razumlji­va delovnemu človeku. J . Kepic

S k u p a j d o p i t n e v o d e

Tržiška in kranjska S KI S bosta v treh letih zgra-

iUi vodovod od zajetja Črni gozd do Žiganje vasi

Trtic - Tržiška občina, posredno i njo pa tudi del k r a n j s k e , je s •danjim zajetjem p i t n e v ode pre-*rWjena le še za neka j l e t . Z a t o so v Trftfu že pred časom začel i raz­sajati, od kod b i p r i d o b i v a l i nove bitne pitne vode, k a t e r i v i r bi je l i l največ in najbol j č isto. Mer i t ve »pokazale, da bi b i l o na jp r imerne j e zajaditi zajetje v Črnem gozdu, iz katerega bi lahko Črpali 160 litrov prtoe vode v sekundi.

I gradnjo so n a m e r a v a l i začeti že |ajn vendar so n a l e t e l i n a nekaj >iav Bombažna p r e d i l n i c a in tkalnica Tržič, k i i m a štiri majhne i*ttne elektrarne, b i b i l a zaradi Mrvega zajetja precej prikrajšana. Prav tako še n i b i l dosežen spo­razum s samoupravno k o m u n a l n o aiupnostjo občine K r a n j , k i naj bi »radnjo sofinancirala, h k r a t i pa so v TrMtu napravili še n e k a j raz iskav drugih možnih virov. U g o t o v i l i so, b vi vse variante v p r i m e r j a v i s r:mim gozdom dost i draž je , razen \tp pa m izvidi bakterioloških razi-*av vode pokazali, d a i z v i r i TržiŠke Utatnce niso pri me rr, i . f

Samoupravni s p o r a z u m o združe-hjsfc denarja za g r a d n j o skup in­

skega vodovoda Crn i gozd med obema komunalnima skupnostima je zdaj tik pred podpisom. Predra­čunska vrednost celotne naložbe po idejnem projektu znaša 63,3 mili-, jona dinarjev. Skupnosti bosta zbrali vsaka polovico potrebne vsote. V Tržiču nameravajo dobiti denar od organizacij združenega, dela, ki so že ali pa Se bodo gradile svoje poslovne prostore na industrij­ski coni, in od drugih uporabnikov vode. Seveda bo potrebnih tudi nekaj bančnih kreditov.

Tržiška komunalna skupnost, ki je nosilka investicije, bo zgradila vodovod, od zajetja Crn i gozd do Ziganje vasi, torej ne samo do indu­strijske cone, v letih od 1980 do 1982. Vodo si bosta obe občini delil i na pol, enako pa tudi kasnejše stroške vzdrževanja vodovoda.

Rešeno je že tudi energetsko vprašanje Bombažne predilnice in tkalnice, ki bo z zajetjem vode v Črnem gozdu prikrajšana za 960.000 dinarjev na leto, saj bo zmogljivost treh elektrarn za približno polovico manjša. Izgubo bosta delovni orga­nizaciji nadomestili obe skupnosti.

H . Jelovčan

Z zadnjimi volitvami smo že dosegli formalno povezanost vseh družbe­nopolitičnih organizacij v okviru S Z D L , v praksi pa to še ni zaživelo tako, kot želimo. Predvsem vidimo, da se sindikat premalo vključuje v delo krajevnih skupnostih, kar se v tem trenutku najbolj odraža pri pripravi planov za prihodnje sred­njeročno obdobje.«

»Tudi delegatski sistem ne zaživi tako, kot bi bilo treba. Kako je v vaši občini?«

»Ugotavljamo, da skupščine sa­moupravnih interesnih skupnosti niso zaživele kot mesto dogovar­janja med uporabniki in izvajalci, zato imajo pogosto težave zaradi nesklepčnosti in tudi vsebina raz­prav kaže, da uporabniki vse pre­malo sodelujejo pri odločanju. To pa kaže, da bo potrebno še enkrat te­meljito razčistiti vlogo vsakega po­sameznega zbora. V samoupravnih skupnostih namreč že opažamo, da postajajo izvajalci s svojimi strokov­nimi službami vse močnejši in se ukvarjajo preveč s problemi lastne organiziranosti in premalo s proble­mi področja, za katerega so zadol-

• ženi.«

»Preskrba na Gorenjskem in tudi v škofjeloški občini zaostaja za družbenim razvojem. Pri reše­vanju teh vprašanj pogrešamo glas potrošnikov. Kako je pri vas s potrošniškimi sveti?«

»V naši občini je od predvidenih 19 že začelo delati 14 potrošniških svetov. Do konca leta pa bomo oblikovali konferenco svetov po­trošnikov, ki se bo ukvarjala s pro­blematiko preskrbe v občini. Ker pa se pogosto dogaja, da potrošniški sveti ne vedo prav dobro, kakšna je njihova vloga, pripravljamo seminar za usposabljanje članov svetov.«

»Kaj pa družbeni sveti?« »Prav sedaj pripravljamo ustano­

vitev družbenega sveta za vprašanja prostora in varstva okolja. N a tem področju se nam je nabralo veliko nerešenih vprašanj, ki jih le s težavo rešujemo, nerešena pa zavirajo na­predek. Primanjkuje nam ravnin­skega prostora, hribovska področja pa se nam praznijo. Da bi ta vpra­šanja začeli reševati, bo potrebno veliko resnega strokovnega dela in odgovornosti družbenega sveta.

»Manjka tudi šolskega prosto­ra,« saj so na nekaterih šolah že tri izmene.?

»Pomanjkanje šolskega prostora in razvoj telefonije sta resnično problema, s katerima se bo treba takoj spoprijeti. Proučiti moramo možnost skupnega občinskega sa­moprispevka, s katerim bi zbirali denar za gradnjo nove šole v Škof ji Lok i , za obnovo podeželskih šol in pa za izgradnjo telefonske mreže. Tako bi lahko v prihodnjem sred­njeročnem obdobju uresničili načrt — v vsako vas telefon. To pa bomo uspeli le, če bomo zagotovili enake pogoje za napeljavo v vseh krajih občine.«

L. Bogataj

V r t e c D e t e l j i c a

d o r o k a ?

Tržič - V torek so se sestali člani odbora za dograditev vrtca Deteljica v Bistr ic i , ki ga sestavljajo predstav­niki skupnosti otroškega varstva, vzgojnovarstvenega zavoda, samo­upravne stanovanjske skupnosti ter izvajalca del, Gradbinca.

Beseda je tekla o gradnji prizidka ter zunanji ureditvi vrtca. Kot kaže, dela ne bodo končana do predvide­nega roka. Težave nastajajo pri do­bavi materiala, ugotavljajo pa tudi, da material, ki ga bodo rabili v za­ključni etapi gradnje, pri podobnih gradnjah še ni bil uporabljen in se zato pojavlja skrb, kako bo šlo. Predvsem problematična je streha ter stičenje stropnih plošč, vse to pa potegne za seboj še druga dodatna dela, ki j ih opravljajo obrtniki.

Težav ne bo edino pri zunanji ure­ditvi . Dela bodo nared do predvide­nega roka, pa tudi predračun v višini 1,6 milijona dinarjev ne bo prekora­čen. Z denarjem za nadaljnjo grad­njo prav tako ni težav, saj je kredit v višini 2 milijona dinarjev Zveza skupnosti .otroškega varstva Slove­nije že odobrila. -J. Kepic

/ © l j u b l j a n s k a b a n k a

Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske. Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za de­lovna razmerja z dne 14 9 1 9 7 9 naslednja pro­sta dela oziroma naloge

1. referenta statistika 2 blagajnika dinarsko-valutne blagajne v po­

slovni enoti Škofja Loka Delo se združuje za nedoločen čas

Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva pod 1 : dokončana ekonomska srednja šola in

tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2 dokončana 4-letna srednja šola ekonom­

ske, komercialne ali splošne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delo se opravlja v dveh izmenah

Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o iz­polnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova ul 6 do 10 10 79. '

Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi

U s t a n o v i l i b o d o

s t a v b n o - z e m l j i s k o e n o t o

Tržič - Izvršni svet skupščine občine je imenoval iniciativni odbor za pripravo ustanovitve stavbno-zemljiške skupnosti, ki naj bi kot posebna samoupravna enota komu­nalne interesne skupnosti začela delati s 1. januarjem prihodnjega leta. Enota bo imela svojo dvajset-člansko skupščino, sestavljeno iz zbora uporabnikov in zbora izva­jalcev, izvršni odbor in komisijo za oddajanje stavbnega zemljišča.

Praksa je namreč pokazala nuj­nost ustanovitve stavbno-zemljiške enote, ki bo upravljala s stavbnimi zemljišči v družbeni lasti tako, da bo skrbela za pravočasno ureditev zemljišč s komunalnimi objekti in napravami. Razen tega bo odkupo­vala zemljišča za gradnjo in objekte.

ki naj bi j ih porušili, predlagala bo uvedbo razlastitvenih postopkov, sprejemala srednjeročne plane in programe urejanja in upravljanja stavbnega zemljišča, investicijske programe, iskala izvajalce za ure­janje stavbnega zemljišča, le-to oddajala kupcem in podobno.

Z ustanovitvijo stavbno-zemljiške enote bo tako odpadla marsikatera težava predvsem v zvezi s pridobi­vanjem in z opremljanjem stavbnih zemljišč, kar je doslej večkrat po­vzročalo zamude pri gradnji. Za primer vzemimo le kompleks B-7 oziroma Pavlinovo jaso v Bistr ic i , na katero zasebni graditelji, v kolikor niso že obupali, čakajo že od lani. H . J .

S e j e m a l i ( t u d i ) e t n o g r a f s k a

p r i r e d i t e v ?

Tržič — Slovita šuštarsko nedelja, ki jo je letos menda obiskalo kar okrog trideset tisoč ljudi, je sicer že mesec dni pod streho, pa vendar se o njej v Tržiču še govori. Ne toliko o tem, kakšna je bila. kot kakšna bi morala biti v prihodnje.

Očitki, ki letijo na tovarno Peko, res niso čisto upravičeni. Peko je glavni prodajalec, bil pa je, žal tudi glavni organizator minule šuštarske nedelje. Turistično društvo, ki je svoje ime na plakatu le posodilo, je storilo bore malo, oziroma ničesar, da bi bila prireditev taka kot 80 si jo zamislili njeni očetje pred leti in kakršna je nekaj časa tudi bila: šuštarski sejem z etnografsko vsebino, torej zanimiva poslovno-kulturna prireditev.

Očitno je, da Peko niti ne želi biti glavni organizator. Stroški, ki jih ima s celotno organizacijo, komajda pokrijejo dohodek od prodaje čevljev. Dela in skrbi pa ima sploh več kot preveč. In kdo bi se potem »cufaU še za kulturno plat, saj so za to pristojni in plačani drugi!

Odbor za šuštarsko nedeljo, ki se je pred dnevi sestal na pobudo predsednice občinske konference SZDL Tržič, Zinke Srpčič.je dodobra ocenil zadnji sejem in soglasno ugotovil, da ni bil tak, kot si ga Tržičani želijo. Ze res, da so bili razstavljavci in prodajalci sama solidna podjetja in obrtniki, da jim je tudi tokrat uspelo odgnati naval »kičarjei*, vendar pa to ni dovolj. Mesto, razen glavnega Trga svobode, s prireditvijo ni zaživelo.

Kako torej naprej? Menili so, da bi bilo nujno čimprej pri koordinacijskem odboru za prireditve in proslave ustanoviti ožji strokovni pododbor, ki bi bil stalen in bi bila njegova prva naloga izdelati dober program za prihodnjo šuštarsko nedeljo z vsem. kar sodi k njej. To je vsekakor »frajšprehunga«, star običaj, ko so čevljarske vajence sprejemali med pomočnike, a žal doslej na ogled le ozkemu krogu »tržiške smetane«. Morda bi lahko pripravili tekmovanje delavcev iz slovenske ali vsaj gorenjske čevljarske industrije, na primer V prirezovanju, v šivanju in podobnih opravilih? Ni vrag, da ne bi dobili, čeprav za dobro nagrado, kakšnih par starih Šuštarjev, ki bi tisočglavi%množici kazali, kako so včasih delali čevlje. Razen tega pa je v tržiškem muzeju shranjenega na kupe gradiva, ki pripoveduje o starih cehovskih navadah, o življenju in delu nekdanjih Šuštarjev, njihovih družin in vajencev.

Tržič je dokaj bogat, kljub svoji majhnosti, tudi s kulturnimi društvi. Mladinsko gledališče bi na primer lahko pripravilo kakšen odlomek iz tistega zaprašenega kupa gradiva, folkloristi pa lahko parkrat na dan zaplesali, pihalni orkester bi igral, pevci peli in tako dalje. In nenazadnje: Tržič se ponaša s petnajstimi izvirnimi spominki, kolikor jih menda ne premore nobeno drugo gorenjsko mesto. Kje letijo,* zakaj jih obiskovalcem ne ponudijo?

« 1 • * • - • -• • • H . Jelovčarr "

« C L A S 4 . S T R A N •

Z e m l j a n i p r a z n a b e s e d a

TOREK, 25. S £ r H f i W U T i 7 i

ga trikratno, niti e ni, ki bi bila zapu­

ti nedotaknjena. Zato me

zadnjo rodovitno belsko polje, bo moralo v

niče 90 glav živine

k lav

Koroška Be la - Na Beli so danes le se štirje kmetje, ki se preživljajo izključno le /. zemljo, če­prav je bila Bela nekdaj izrazito kmetijska vas, /. zaledjem nadvse rodovitnega in širnega belskega polja, s travniki in gozdovi pod Sto­lom in v javorniških rovtih. .Zahteve industrijskega napredka so neza­držno krčile travnike in polja: danes je na delu nekdanjega belskega polja valjarna Hela. na drugih njivah in pašnikih stanovanjski stolpiči, cesta

Med belskimi kmeti se je kmeto­vanja najbolj resno in najbolj uspeš­no oprijel »Čopov« Franci, ki ima danes 6'2 hektarov zemlje, od tega okoli 41 hektarov gozda, pašnikov v hribovitem predelu in okoli 7 hekta­rov obdelovalne zemlje v nižini.Za kmetijska opravila, za spravilo sena. silaže je kupil najbolj moderne stro­je, ima dva silosa, hlev s 25 stojišči in dva boksa. Redi pitance in mlado go­vedo, vsak dan odda od 50 do 60 l i ­trov mleka, k i ga kupijo na Koroški Beli , kajti Bela nima zbiralnice.

»Z mlekom je tako,« pravi Fran­c i , z ženo sama delata na veliki kme­tiji, »za tiste, ki ga kupujejo, je drago, za kmeta, ki ga oddaja, pa je poceni, glede na vse stroške in delo, ki ga ima s krmo in z živino. Prav tako je tudi z lesom, ki ga kupuje GG Bled; ves, po koliko je odkupna cena, ko pa jo primer­jal s ceno končnega izdelka v le­su, se moral zgroziti«.

Franci Smolej je bil nekaj časa zaposlen v železarni, nato pa je pre­vzel domačijo, ko je bilo v helvu 11 glav živine. Danes je ima 30 glav, v zadnjih desetih letih se je dvakrat preusmeril. Tako kot ostalim bel-skim kmetom je izdatni vir krme belsko polje, rovti zahtevajo ročno obdelavo.

Ze pred*več meseci se je v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela začela na zboru krajanov razprava, da bo morda jeseniška Železarna za načrtovano novo elektrojeklarno uporabila belsko polje, ki ga je še

tedaj odločno proti kot tudi danes hudo nasprotujejo, da bi se pozidala rodovitna polja in travniki . Ob kakršnemkoli odvzemu zemlje je bil vedno še najbolj prizadet prav Fran­ci Smolej, ki o morebitni pozidavi belskega polja pravi:

41-letni Franci Smolej s Koroške Bele pri dese- ^ ^ l l Z i j nicah je z dobrim gospodarjenjem znatno pove- Mena in ne čal stalež živine in nakupil nove kmetijske stroje E r V S i » & — Ce bi se jeseniška železarna usmerila še na liu- N e v e m « k a i b i potem? Pri

• • - , . priči bi moralo iz hlevov v klav­nice okoli 90 glav belske živine. Belsko polje je edino, kar še ima­mo, nobene zamenjave ni ne v bližnji in ne v daljnji okolici. Na 46 hektarih pa se za našo okolico precej pridela, tudi travnate po­vršine se lahko spremenijo v ob­delovalno zemljo, v polja, ki pre-hranijo v najtežjih časih. Menim, da nikakor ne bi smeli načrto­vati za novo gradnjo belsko po­lje, poiskati bi morali drugačne rešitve . . .«

Franci Smolej, ki je navezan na domačo zemljo, k i preživlja njega in njegovo družino in posredno nas vse, je z nenehnim delom in trudom ust­varil trdno kmetijo. Res ni nikol i nasprotoval vsem zahtevam in po­trebam po gradnji družbenih in pro­izvodnih objektov v njegovi okolici in na njegovi zemlji. T u d i ne naspro­tuje gradnji elektrojeklarne, saj po­meni velik razvojni in proizvodni korak vse železarne in vseh Jesenic; upira pa se z ostalimi kmeti in kra­jan i le glasovom, da bi morda gradili na edini rodovitni površini, ki jo Bela še ima in k i je v občini daleč najboljša.

Z njim vred se zavedajo, da zemlja ni prazna beseda ne zdaj in sploh ne v prihodnje, t ist i , k i od zemlje živijo.

Ka j nismo »tisti, k i od zemlje ži­vijo«, mi , prav vsi in sleherni od nas?

D. Sedej

— \

Dobro gospodarjenje Iskre Elektromehanike

I z v o z t r e n u t n o e d i n a s l a b o s t

K R A N J - Delovna organizacija Iskra Elektromehanika je v DIV polovici leta dobro gospodarila. Pri polletnem pregledu poslovanja *• si minus zapisala pred svoj poslovni izkaz le dva to zda i n

Elektronika Horjul in T E N . S 3 odstotke večjo zaposlenostjo kot v iT skem letu, vendar z manj delavci kot so planirali, je Elektromehan-k dosegla v prvem polletju 3,4 milijarde novih din vredno skupno D

izvodnjo, kar pomeni 51,5 odstotno doseganje letnega plana. »Obseg proizvodnje v prvem pol- reč naši izdelki na zahodnem tm

letju je bi l večji kar za 15 odstot- predragi. Cena našega izdelka T ne skriva zadovoljstva direk

okoli 46 hektarov.. Krajani so bili

Franci Smolej, Čopov s Koroške Bele

»Nikdar nisem nasprotoval industrijskemu in splošnemu na-

Sredku; vem, da je bil vrtec na eli nujen, odkupili so hektar

zemlje. Pod pošto na Javorniku je bilo naiih 3 hektare samih njiv In travnikov, tam so zrasli bloki; po parceli na Beli teče zdaj cesta, 2 hektara pa ima va­ljarna Bela. Vedno sem dobil de­nar, kajti primerne zamenjave ni. V rovtih nimam kaj iskati, saj sem brez strojne obdelave kot brez roke, v rovtih pa je ročno obdelovanje nadvse zamudno.

Živino lahko redim le s pomoč­jo kmetijskih strojev, v katere *em vložil v zadnjih letih zelo veliko ter z belskim poljem, kjer imam okoli 7 hektarov. Belsko Polje je nadvse rodovitno in tako obdelano, da se lahko primerja le a polji okoli Naklega in Kranja.

r

Bo krme dovolj? - S prvimi jesenskimi dnevi so na Gorenjskem ' • j spravilom silazne koruze. Kmetje se z letošnjim pridelkom -lahko /><> / • saj je koruza ponekod zrasla tudi čez tri metre. Slabša je le na tistiri P°Y*£ kjer jo je že pred spravilom oklestila poletna toča. Zaradi suše je oiia p deta tudi prva košnja, zato so kmetje predvsem v vaseh pod ^ r v a V L y k e

Storžičem upravičeno v skrbeh glede krme. Kljub ukrepom ' w \ i n * " { J skupščine, ki naj bi preprečili živini predčasno pot v klavnice, se oo . repov v hlevih zagotovo zmanjšalo. — Foto: C. Zaplotnik

M e s o

v z a m e n o

z a ž i v i n o TRŽIČ - Približno 80 od­

stotkov mesa, ki ga pojejo Tržičani, pride iz škofjeloških Mesoizdelkov. Zanimivo pa je, da živino, k i jo za zakol redijo kmetje iz trtiske občine, ne dobi to podjetje, ampak jo pro­dajajo Kmetijsko živilskemu kombinatu v Kranju.

O težavah, v katerih se tre­nutno spet nahaja vsa sloven­ska mesno predelovalna indu­strija, tudi škofjeloška, ne bi preveč govorili. Dejstvo je, da klavne živine primanjkuje.

Zato so se delavci Mesoiz­delkov iz Škofje Loke že več­krat obrnili na tržiško kmetij­sko zadrugo. Ta sicer kaže pripravljenost, da bi živino prodajala temu podjetju, ven dar pa do konkretnega sode­lovanja še ni prišlo. Stališče Mesoizdelkov je jasno; če že prodajajo toliko in toliko mesa v Tržiču, zakaj Tržičani ne zalagajo z živino njih, am pak kranjski KZK.

O tej problematiki so Meso izdelki, ker se pač ni nič pre­maknilo, seznanili izvršni svet skupščine občine Tržič Ta je vso stvar dobro preteh tal in zahteva od domače kme tijske zadruge preusmeritev prodaje. Z živino, ki jo za zakol redijo v tržiški občini, bi nam reč Mesoizdelki lahko pokril velik del potreb po mesu na tem območju. ^ j

kov,« . tor Elektromehanike dipl . inž. Alek­sander Mihev . »To je po svoje tudi odraz potreb trga po naših proizvo­dih, tako da že nekaj let obseg pro­izvodnje raste od 12 do 15 odstotno.«

Resnično so potrebe jugoslovan­skega trga na primer po izdelkih telefonije a l i pa ročnega orodja to­likšne, da gredo dobesedno še »topli« v prodajo; živahen utr ip gospodar­ske akt ivnost i pri nas pač ne dovo­ljuje, da bi se na Izdelkih Elektro­mehanike lahko nabiral skladiščni prah.

Se ugodneje kot skupno proizvod­njo so dosegli v Iskri Elektromeha-n ik i plan eksterne proizvodnje ozi­roma so ga presegli za 2,3 odstotka v polletju, kar pomeni 2,8 milijarde novih din realizacije. T u d i celotni prihodek delovne organizacije 3,9 milijarde novih din je presegel pol­letna načrtovanja in sicer za 4 od­stotke. Prav tako je dohodek po od­bitku porabljenih sredstev v višini 1,4 milijarde din večji od načrtova­nega, enako tudi čisti dohodek, k i z doseženo 1 milijardo din vrednosti dosega 53 odstotkov letnega plana.

V prvih šestih mesecih letos je b i l poprečni osebni dohodek v Iskri Elektrotehniki 6853 din, kar je sicer za pol odstotka manj kot je bilo pla­nirano. K a r 71 odstotkov čistega do­hodka je delovna organizacija name­nila za sklade, kar je seveda razum­ljivo, saj je Elektromehanika pred veliko investicijo.

»Ob teh ugodnih kazalcih gospo­darjenja pa smo manj lahko zado­voljni z uspehom izvoza,« pravi M i ­hev. »V prvem polletju smo dosegli le 42 odstotkov načrtovanega letne­ga izvoza naših izdelkov. Izvozna vrednost dosega le 24,3 mili jona do­larjev, kar pa je vsekakor prenizko glede na 24,8 milijonov dolarjev uvoza a l i 54 odstotkov doseženega plana letnega uvoza. Da bi to edino slabo točko našega poslovanja v prvem polletju popravili, smo že sprejeli ob upoštevanju znanih re-strikcijskih ukrepov vrsto posebnih akcij, da še ujamemo plan izvoza in da seveda kolikor bo mogoče "zniža­mo tudi uvoz. Zavedamo se, da nalo­ga nit i malo ne bo enostavna, saj imamo z ostalimi jugoslovanskimi izvozniki skupno slabost, da so nam-

tujem trgu pogosto niti ne krije * l

naših mejnih stroškov, kar pa m < posledica še prenizke produktov sti, pač pa tudi drugih vzrokov.«

Iskra Elektromehanika je ^ enega od teh vzrokov za dosegat« višje produktivnosti, tako pometal ne za zniževanje cene proizvoda « I tem ustvarjanja konkurenčnih p* gojev na tujem in domaČem trfcjfc seveda že zdavnaj odkrila; odlotft se je za investicije v moderno ^ nologij o. Seveda ni mogoče reči, i druge delovne organizacije ne v katerem grmu tiči zajec, vendar 1 je Iskra takorekoč že sredi in*«, cije in ne več pri načrtih. To se bo k posebej pokazalo v teh mesecih. delo na projektih za Labore \\ \ in BI napreduje, čeprav v prvih k-stih mesecih glede investicij m | vse gladko in po načrtih.

»Skoraj 3 milijarde novih din u bi vložili v ta naš razvoj že v tr fazi, to je v obdobju 1980 do fl ostala sredstva pa postopoma v i» slednjih dveh fazah«, pravi d Mihev. »Načrt se nam mora p** čiti, saj je to življenjsko vpraim Iskre Elektromehanike.«

LM

SAPVIATOp

DO G O L F T U RIST TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja prosta dela in na­loge R E C E P T O R J A z naslednjimi pogoji: — pokl icna a l i nepopob

srednja šola, — eno leto delovnih izkuV — pasivno znanje dveh tu-

jezikov, — delo se združuje za nedela

čen čas s po ln im delovmr časom,

— poskusno delo traja d>j meseca,

— rok za prijave je 15 dni »v objave.

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ

P o n u d b a

d e l a v c u

v l e t i h

1 9 7 6 - 1 9 7 8

( D

Celotno ponudbo delavcev sestavlja več kadrov­skih virov. Med najpomembnejšimi je priliv kadrov iz šol, ostali viri pa so še rezerve z brezposelnimi, druge republike in tujina. O pril ivu kadrov iz šol smo že pisali pred kratkim, danes pa še o ostalih virih kadrov.

Za boljše vsebinsko razumevanje posameznih vrst virov je treba nekaj pojmov opredeliti

— delovne rezerve: sem uvrščamo delavce, ki so za več kot mesec dni prekinili delovno razmerje in delavce, ki se niso zaposlili več kot leto po končanem, šolanju; dalje so to delavci, pri katerih je minilo že več kot leto od preselitve iz druge republike sli povratka iz tujine; delavci, ki so se pred zaposlitvijo ukvarjali t

zasebno kmetijsko dejavnostjo, reaktivirani upoko­jenci, invalidi, gospodinje itd.; skratka vsi delavci, k i so bi l i poprej nezaposleni ne glede na to ali so bili prej prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje ali ne;

— druge republike: sem sodijo delavci, ki so pred zaposlitvijo bivali in delali v drugi republiki in niso v Sloveniji že več kot eno leto. Sem se ne uvršča delav­cev, k i so že bil i zaposleni v Sloveniji, če od njihove zadnje zaposlitve v naši republiki ni minilo več kot mesec dni;

— tujina: to so delavci, k i so pred zaposlitvijo v naši republiki delali in bivali v tuj ini , od njihovega povratka v Slovenijo pa ni minilo več kot leto dni.

Po tako opredeljenih pojmih se je na novo zaposli­lo iz delovnih rezerv poprečno 834 delavcev, od tega 46.5 odstotkov žensk. Od vseh novozaposlenih je sko­raj 18 odstotkov delavcev iz delovnih rezerv. Kva l i ­fikacijska struktura rezerv je bila naslednja: ozek profil 79 odstotkov, širok profil 11,5 odstotkov, profil tehnik 8 odstotkov, profil inženir 1 odstotek in profil d ipl . inženir 0.7 odstotka.

Gorenjski regiji primanjkuje kadrov in lastni viri ne pokrivajo vseh potreb po delavcih. Zaradi izra­zitega pomanjkanja predvsem nešolanih kadrov je pridobivanje delavcev od drugod iz leta v leto po­membnejše. V letih 76 -78 se je letno na novo zapo­slilo poprečno 1818 delavcev iz drugih republik. Med njimi je bilo 27 odstotkov žensk. Delež delavcev iz drugih republik v številu zaposlenih je bil dokaj visok, saj je dosegel skoraj 39 odstotkov.

Mirni Pintar

Ob polletju je Jelovičin TOZD Montažni objekti zaznamoval -rsaj-izgubo. Res je, da je bila temu kriva tudi selitev v novo halo apomktk/k* vzrok pa je gradnja montažnega naselja Bantaie v Stražtšču, *» w/r obilice deževnih dni in ilovnatih in močvirnih tal zavlekla. Drino * e** tudi izpad izvoza v prvem polletju. Vendar v Jelovici zatrmftfa, «> 9-mesečni obračun dal vse drugačno sliko, taj so samo v muebt t W vložili okrog 20 milijonov dinarjev, ki bodo že prišli v poročam M Saasa* Na sliki: v novi hali TOZD Montažni objekti hite s praizvotmjo šmšmb* goro. — Foto: D. Dolenc

TOREK, 25. SCPTE d 79 —

5. STRAN O L A

Božo Šprajc o svojem prvencu

Slovenskih filmov je malo. Pa ne uto, ker bi ne imeli dobrih igralcev, v>n«ratov, režiserjev in drugih filmskih delavcev, pač pa (verjetno) zato, ker smo majhna dežela, ker fpretoialo namenjamo filmski kul-tan in s tem posredno tudi filmski vzfoji gledalca. Raje kupujemo naj­večkrat zelo cenene tuje pustolovke, biminalke, nesmešne komedije in podobne »umetnine«, ki smo se jih, iaJ, ie tako navadili, da so nam, vsaj večini gledalcev, celo všeč. Prav zato smo seveda neznansko

veseli vsakega novega domačega iz­delka. Se s posebno nestrpnostjo a»o pričakovali Sprajcev Krč; neko­liko zaradi tega, ker je režiser doma-ta iz Kranja in je to njegov prvi celovečerni film, nekoliko zaradi tep. ker so o njem na festivalu v Palju precej govorili, nekoliko pa tudi iz ciste radovednosti.

Slavnostna premiera, k i je bila v Kranju v četrtek zvečer, je dvorano km Center napolnila do zadnjega kotička. Gledalci, k sreči so bili taki, ki te kolikortoliko razumejo na film • ga imajo radi, so delo lepo sprejeli. To se je videlo posebno na koncu, ko sj navdušeno zaploskali igralcem, »enaristu, kostumografki, komponi­st it režiserju, ki so se j im predsta­vi tudi »v živo«. Vendar pa tokrat ne bi govorili

preveč kritično o Krču, kaj je v njem dobrega in kaj slabega, saj so to že prej in verjetno še bodo storili film-*J kritiki. K pogovoru smo povabili •ota, o katerem je v zvezi s Krčem ujveč slišati, režiserja Boža Špraj-ca. Za uvod nekaj besed o njem. Zani­

mivo je predvsem to, da je absolviral kar tri smeri na akademiji za gledali­šč*, radio, film in televizijo: gledali fto igro, radijsko režijo in fimsko re-fajo Zaposlen je kot igralec v ljub­ljanski Drami. Prehodil je domala vsa slovenska

zledalriča. Režira! je v Gor ic i , Celju, Ljubljani. Za vlogo Duksa v Jovano-nčrrih Norcih je 1972. leta prejel vi-mko priznanje Sterijino nagrado, za režijo televizijskega dokumentarne za filma Bog nas varuj revolucij in rdeč* poplave pa prvo nagrado na fe­ralu 4HT v Portorožu. T a film je »»topa! nafto državo tudi na neka­terih tujih prireditvah, med drugim M festivalu Prix Italia v Firenzah.

»Božo, bi nam za začetek morda povedal, kako mlad in pravzaprav malo izkušen režiser v Sloveniji lahko dobi režijo celovečernega fjhna?« »Hm, težko, vsaj p r e d leti bi

sls to skoraj nemogoče. Zdaj se itteai tudi v s lovensk i k inema-tafrsfiji odpirajo v r a t a mladim. tasJofov za preokreta je več. (skatsje iz drugih jugos lovan­ska) republik so pokaza l e , da so sital ustvarjalci s p o s o b n i in da itisaaajo kvaliteten napredek, lana tega je prišlo d o več ka-Irrrskih sprememb p r i Viba %m; sovi direktor, n o v i pro-staaski svet in na n o v o usta-asdjesi dramaturški odde lek so feuetoejai za pobude m l a d i h . To stoti prav in skra jn i čas , sicer

deset ali nekaj l e t več v ae imeli n i t i enega reži-ksksna je b i l a mo j a pot? Zeljka K o z i n c a so ponu-

režiserjem. T r i j e so ga , torej sva v ožji izbor

dva. Po tem, kaj s v a bila pripravljena napravit i i z scena­rija, ae je programski s v e t odlo­gi arisae.« S> »v.

tiCni M s filmom hotel povedati?« tKrt je družbeno kr i t ična dra­

ga, Odslikava -sodobno ••p*roble-' aatiko, je zrcalo n e k e g a življe-ata T nekem prostoru, v e n d a r pa

ni tisti, ki bi probleme tudi reše­val. Nanje le pokaže. Seveda pa sam težko rečem, koliko je film v svojih hotenjih uspel, koliko je prepričljiv. O tem naj sodijo gle­dalci.«

»Željko Koz inc je za scenarij do­bil srebrno areno v Pul ju in priz­nanje na specializiranem festiva­lu filmskega scenarija v Vrnjački Banj i . K a k o so film sprejeli v Pu­lju, kjer je bil prvič predstavljen širšemu krogu gledalcev in seveda tudi kritikov?«

»Zelo dobro, prav presenečen sem bil. Žirija sicer ni bila tako navdušena, toda če vemo, kakš­ne napake je delala letos, ker ni imela jasno izdelanih kriterijev za nagrade, ne morem biti razo­čaran.«

»Za film je značilno, da ga je ustvarjala precej mlada ekipa. Je to naključje?«

»Nikakor ne. Za film, ki stane milijardo, si takega naključja ne moremo privoščiti. Ekipa je bila mlada, čeprav ne vsa, ver­jetno zato, ker sem tudi sam mlad, če sem seveda pri dvaintri-desetih letih še mlad. To so bili ljudje, s katerimi sem delal že prej, torej preverjeni sodelavci. Moram pa reči, da sem tako z mladimi kot starejšimi delal ena­ko dobro.«

»V filmu je tudi nekaj .smelih' prizorov, ki jih v slovenskih delih doslej nismo bili vajeni. Kakšen namen imajo?«

»Film je metafora; vsaj ta sku­ša biti. V njem je toliko spolno­sti, kolfkor je'je tuVii v resničnem življenju. Znano jfe/da se ljudje v, stiskah, travmah, osebnih pora­

zih, zatekajo drug k drugemu. V takih primerih je spolnost neke vrste osvobajanje. V Krču so tri ­je ,smeli' prizori, estetsko različ­no obdelani; prvi je liričen, dru­gi, med Kristino in Matevžem, begav, mračen, v tretjem pa je spolnost zgolj zaradi spolnosti. Komercialnosti z njimi vsekakor nisem nameraval ustvarjati.«

»Kaj meniš na splošno o sloven­skem fi lmu. Kakšne teme naj obravnava?«

»Slovenski film je imel v svoji zgodovini ,zlata* in kritična ob­dobja. Nekdaj je v jugoslovan­skem prostoru ogromno pomenil, posebno v času Boštjana Hladni­ka, ki je sprožil val novih pogledov in iskanj. V zadnjem desetletju pa smo Slovenci naza­dovali. Mislim, da prav zdaj spet prihajamo v neko novo, sveže obdobje. Pojavljajo se in se bodo še pojavljali novi ljudje. To je vel'k obet za slovenski film, saj pomeni nova stališča, nove od­nose, torej družbeno angažiran film. Kar pa se tiče tem, ki naj bi jih slovenski film obravnaval, se je težko omejiti. Imamo izjemno bogato literaturo, ki kliče po prenosu na platno. Pravi angaž-ma pa je seveda znotraj sodobne teme, ki jo je tudi najtežje obdelati.«

»Kaj pa tvoji načrti pri filmu?« »Trenutno delam v Mestnem

gledališču ljubljanskem Smrt predsednika hišnega sveta, ka­sneje me čaka še režija v Drami. Seveda pa me privlači tudi film. Nekaj možnosti se mi odpira, vendar pa zaenkrat o tem še ne bi govoril. Lahko rečem le to, da bom zagotovo ostal pri sodobni tematiki.-* • - - - - - - - - - - - - - -

H. Jelovčan

LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Z B I R K E LOŠKEGA M U Z E J A V S K O F J I L O K I so odprte vsak

dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate: zgodovinsko, kulturnozgodovin­sko, etnološko, zbirko N 0 B . prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov.

Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo pred­hodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zago­tovljeno.

V G A L E R I J I LOŠKEGA G R A D U bo od nedelje. 23.septembra 1979 dalje odprta razstava fotografij. Razstavljala bosta J A N E Z M I S S O N in B R E D A B A R D O R F E R . Razstava bo odprta ob istem času kot zbirke muzeja, to je od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.

Z B I R K A V SORIC I je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Osta­le dneve pa je možen ogled po predhodnem naročilu le za večje skupi­ne.

Ob 140. obletnici izuma fotografije

Nekaj o Janezu Puharju Komaj tri leta za tem, ko sta Daguerre in Niepce

objavila svoj izum fotografiranja na posrebrene

kovinske plošče, je Kranjčan Janez Puhar izumil

• fotografiranje na steklene plošče

Leto 1839 pomeni zmagoslavje za ustvarjalni genij francoskega naro­da. K o je znanstvenik A rago 19. av­gusta 1839 na svečani seji pariške akademije znanosti podal izčrpen oris prvega heliografskega postopka, ki ga je iznašel Luis Jacques Mande Daguerre, sta Pariz in francosko ljudstvo prevevala ponos in navdu­šenje. Vest o epohalnem odkritju se je bliskoma širila po Evropi in po vsem tedanjem kulturnem svetu.

Iznajdba fotografije je gotovo eno največjih dejanj v zgodovini člove­štva. Po svojih posledicah se lahko primerja samo z iznajdbo tipografije (Gutenberg, 1450). Se več, danes fotografija lahko pove več, kakor moremo izraziti z besedami. Po sla­bem poldrugem stoletju njenega ob­stoja lahko trdimo, da je bila iznajd­ba fotografije izredno pozitivno de­janje, v nasprotju s prenekaterim drugim tehničnim izumom, k i l ju­dem ni prinesel vedno samo dobrega.

Mimo obletnice izuma fotografije pa ne moremo, ne da bi pri tem ome­ni l i našega rojaka, Kranjčana Jane­za Puharja (1814-1864). Le maloka-teri uporabnik najsodobnejših foto­grafskih aparatov al i pa samo ljubi­telj lepe fotografije ve, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja oral ledi­no na tem področju slovenski du­hovnik, Kranjčan Janez Puhar. Leta 1842, komaj tri leta za tem, ko sta Daguerre in Niepce objavila svoj izum fotografiranja na posrebrene kovinske plošče, je Janez Puhar izu­mil fotografiranje na steklene plo­šče.

Puhar je imel prirojen čut za l i ­kovne vrednote, po drugi strani pa za optično kemično eksperimentira­nje z izrazitimi lastnostmi znanstve­nika izumitelja. B i l je razgledan, vztrajen, samokritičen, dosleden.

Z dagerotipijo se je seznanil teore­tično in praktično že v letu 1839, K m a l u je začel s poskusi, ki so ga le­ta 1842 pripeljali do lastnega izvir­nega postopka fotografiranja. T a Puharjev izum vključuje dve kom­ponenti: steklo kot nosilec fotograf­ske slike in kemični postopek z žvep-lenimi parami. Steklo do tedaj še ni

M Janez Puhar, avtoportret

bilo v rabi, kajti dagerotipija je bila slika na kovini, talbotipija pa slika na papirju.

Puhar je objavil prve rezultate svojih poskusov leta 1841, nato pa še leta 1843, 1849 in 1851. Posebno po­membna je objava o transparentnih slikah na steklo 1843, ker daje Pu­harju vidno časovno prednost pred slikami na steklo Abela Niepcea de S. Victor (1848).

Puhar je dosegel še za svojega živ­ljenja pomembna mednarodna pri­znanja. Njegov postopek je objavila Akademija znanosti na Dunaju (1851), na Veliki razstavi v Londonu (1851) je dobil za svojo fotografijo, ki predstavlja cerkljansko cerkev z Vavknom v ospredju, zlato svetinjo. Ta slika je bila leta 1937 odposlana na razstavo Puharjevih del na Du­naj, od koder pa se ni več vrnila. Pa­riška Academie Nationale je leta 1852 sprejela Puharja za svojega čla­na in mu istočasno s to diplomo pri­znala naziv »iznajditelj fotografije na steklo«.

Danes se starih postopkov v foto­grafiji ne uporablja več, dagerotipija iti Puharjev način sta stvar pretek­losti. Nesporno pa ostaja dejstvo, da je Puhar prvi začel s fotografira­njem na steklo in tO je pomenilo ve­lik korak naprej. Kakor se je zgodilo še z nekaterimi drugimi našimi izu­mitelji, da so se z njihovim znanjem okoristili drugi, tako tudi Puharju del sveta še do danes ni priznal tega prvenstva. Alojz Zibert

Preoblikovana narava Galerija Kurnikove hiše

olj Franca

Tržič - Po daljšem premoru se bodo v petek, 28. septembra, ponov­no odprla vrata priljubljene tržiške galerije v Kurnikov i hiši. To pot se nam bo že drugič zapored predstavil slikar amater Franc Klemen iz Laškega.

Klemenov osnovni element umet­niškega izpričevanja je krajina, tako ruralna kot urbana. Človek, k i je bil do nedavnega sestavni element nje­govih kompozicij, je izginil. Srečuje­mo ga le posredno pri njegovih pose­gih v naravo. Izraznost Klemenovih del je postala dosti bolj tenkočutna, osebna. Avtorjevo zanimanje za preoblikovano naravo je pogojeno z izredno onesnaženim okoljem, v ka­terem živi. Kritičnost te problemati­ke izraža na zelo svojski način. Za­veda se, da narava ne more ostati nedotaknjena, prvinska. Klemen v svojih slikarskih delih skuša pokaza­ti, kako jo lahko preoblikujemo in ji damo neko novo kvaliteto.

Slikarski jezik, ki ga pri tem upo­dablja, ni revolucionaren. Pokrajin­ske in stavbne kompozicije, odnosi barv in oblik so v zanimivih soraz­merjih. Belina, ki proseva skozi ka­snejše barvne nanose, ustvarja svoj­stveno* -razpoloženje-. - Agresivna- ži­vost nekaterih podob raste iz nas

v Tržiču gosti razstavo

Klemena protja med barvitostjo glavnega ob­jekta in svetlobo ozadja. Navidezno mirne podobe pa pogovor med sce­nami, odsevi in svetlobami preobli­kuje v mogočno in razburljivo igro. K l jub večkrat hladnim barvam je Klemenovo slikarstvo toplo, nepo­sredno, polno ljubezni do upodoblje­nega. S 77

ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO v Kranju razpisuje delovno nalogo za nedoločen čas KONSERVATORJA -ETNOLOGA

Pogoj za razpisano delovno nalogo je diploma Filozofske fakultete - smer etnologija in moralnopolitične kvalitete.

Rok za prijavo na delovno skupnost Zavoda za spome­niško varstvo v Kranju, Tavčarjeva ulica 43 je 15 dni od objave. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni 10 dni po izteku

-prrjaVnega'roka." • * * — ~ ~ * * '

G L , A S 6 STRAN TORtK, 25. SiPTEMBJJA

Prazni kavlji v mesnicah - Foto: F. Perdan

( P r e ) d r a g a k o r u z a

p r a z n i h l e v e i n m e s n i c e

Teden boja proti kajenju

Napovedi, da bo preskrba z mesom letos vse bolj

kritična, na kar so že spomladi opozarjali rejci in

klavniška industrija, so se pokazale za resnične.

Primanjkuje predvsem svinjine in mlade govedi­

ne pa tudi izbira drugih vrst mesa in nekaterih REJEC REGRESIRA KORU mesnih izdelkov postaja vse bolj pičla.

dosegla že 38 dinarjev in , če k temu prištejemo se dinar in pol stroškov prevoza, doseže ki logram žive teže govedi že kar ceno bl izu 40 dinarjev T u imajo mesarji za 17 do 18 dinarjev izgube.

Sedaj je že povsem jasno, da s februarskim popravkom odkupnih cen živine in prašičev ter prodajnih cen mesa, nismo odpravili neso­razmerja pied odkupnimi cenami živine in cenami reprodukcijskega materiala. Ušteli smo se zlasti pri koruzi, k i že vrsto let sodi med poglavitne vzroke nestabilnosti v živinoreji in prašičereji, letošnji intervencijski uvoz tudi ni prinesel rejcem pričakovanega izboljšanja. Pr i uvozu koruze se je namreč vse preveč zatikalo, zraven pa so po­skočile tudi cene in so zadnja zrna že kar za polovico dražja od prvih, k i so prispela v naša pristanišča. Doslej smo uvozili približno tri četrtine od planiranega milijona ton koruze, vendar so se ob vseh zapletih priza­devanja intervencije že skoraj raz­blinila. Ce pa k temu prištejemo še sušo, k i je letos močno oskubila senike in zdesetkala črede, potem izboljšanja položaja v živinoreji ni pričakovati in tudi napovedi o izbiri mesa najbrž ne morejo bit i posebno spodbudne.

K o smo se pred nekaj dnevi o pomanjkanju mesa in problemih klavniške industrije pogovarjali z direktorjem Mesne industrije Go­renjske Francem Mihovcem in direktorjem Mesoizdelkov Škofja Loka Mirom Duičem, sta potrdila, da je vzrok za sedanje pomanjkanje mesa in krizo v živinoreji treba pripisati nesorazmerni porazdelitvi dohodka v kmetijstvu - predragi koruzi in zaradi visokih cen krmil (koruze), prenizkim cenam živine in prašičev.

M E S A R R E G R E S I R A K U P C A

V Mesni industrij i Gorenjske so lani zaklali približno 54.000 praši­čev, od tega v Skofji Lok i v Meso-izdelkih 42.000 in v jeseniški klavnici 12.000. Ker nimajo lastne proizvod­nje, večino prašičev kupijo v Voj­vodini. Imajo sicer farmo v Stični, k i letno vzredi 5000 do 7000 prašičev, vendar je to le desetina potreb. So-vlagajo tudi v izgradnjo prašičje farme v Kočevju, k i bo letno zredila 15 000 prašičev, skupno s kranjskim K Z K pa sovlaga v kombinatu Sirnium, da bi tam dobil i vse od žit, do živine in prašičev ter izdelkov za predelovalno industrijo.

Vendar v tem trenutku od naložb in 8ovlaganj še n i rezultatov. Zato so vezani na prosti nakup, predvsem v Vojvodini. Dogovorjena cena pra­šičev za kilogram žive teže naj b i bila 25,24 dinarja. T a vsota je tudi osnova za izračun maloprodajne cene mesa. Ker pa prašičev pri­manjkuje, morajo mesarji zanje odšteti že kar 35 dinarjev za ki lo­gram žive teže. To pa pomeni, da v teh dneh »dajejo« potrošniku pri kilogramu svinjine v poprečju kar 15 do 17 din »regresa«.

Podobne so razmere v živinoreji. Izhodiščna cena maloprodajne po­prečne cene mesa je 29 din za kilogram žive teže živine. V prvem polletju, oziroma do konca poletja, ko so kmetje prodajali živino zaradi suše in za vsako ceno, je izhodiščna cena še nekako »zdržala«. Sedaj pa je cena goveje živine, k i jo je tudi treba večino kupi t i izven Slovenije,

Iz tega bi še na prvi pogled dalo sklepati, da ob vsem tem dobro živi rejec živine in prašičev. Vendar pa je tudi cena prašičev pri 35 in cena govedi pr i 38 dinar j ih za rejca prenizka. Ves svet in tudi naša agronomija namreč priznavajo raz­merje desetih kilogramov koruze za kilogram žive teže. Ce upoštevamo sodobne ukrepe pr i vzreji, se lahko ta številka zniža za ki logram a l i dva. Uvožena koruza sedaj velja 4,5 dinarja za ki logram in b i potem bi la realna cena žive teže govedi za rejca, seveda, če je med srečneži, k i j o dobijo, nekaj čez 40 dinarjev, približ­no tol iko pa tud i cena prašičev. Domača koruza pa je med 5 in 6 dinarj i za ki logram.

Iz tega n i težko razbrat i , da koruza pobira levji delež dohodka v kmeti jski proizvodnj i in nazadnje tudi v mesno-predelovalni industr i j i . Za letos napovedujejo rekorden pri­delek. T u d i , če bo prišla h i t ro na t rg in , če bo cena sprejemljivejša in bo spodbudnejša za rejce živine in prašičev pa bo treba na meso še nekaj časa počakati. Osnovne črede v živinoreji so namreč močno zde­setkane in bi se se tako uskladitev cen s cenami koruze lahko poznala šele prihodnje leto, v prašičereji pa proti koncu spomladi.

L. Bogataj

Direktor TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Miro Duič in direktor Mesne industrije Gorenjske v pogovoru z avtorico prispevka. — Foto: F. Perdan

to pravi«

T o b a č n i d i m

n a š v s a k d a n j i

Prav gotovo se še vsak kadilec spominja svoje prve c puhanje je bi lo kajpak skrito pred očmi odraslih t i s t ih odr« r t L PRV° dovoljujejo dimne užitke, mladini pa je to strogo p r e n o 7 X D* vedano je na šolah, kjer učitelji in profesorji med odmorom Z»°u kadijo, prepovedano je v čakalnicah ambulant v bolnišnirlb n , o d n i k u

zdravstveno osebje prav tako kadi. Cigaretni d im smo siopr i ? ' m

skupščinskih dvoran iz nekaterih čakalnic, iz avtobusov venrbT bolj za zaščito nekadilcev, k i imajo ne nazadnje tud i no u«t » • p " do vdihavanja čistega zraka. H u^ iav i prav

K a j pa je bilo storjenega za zaščito kadilcev? Vnrašan-čudno zveni, toda odkar se je uživanje tobačnega d i m a s n i ^ najbolj razširjeno narkomanijo sodobnega človeštva z v<*> e n , l ° v

posledicami, tako se tudi širi prepričanje, da je treba kar in ' !2fij pred kvarn imi učinki cigarete; kajt i dim šestih ton tobaka it l*^™ pokade po vsem svetu, počasi, toda zanesljivo načeni. ! f ° r Jugoslovani ne pokadimo ravno malo cigaret, pač na « m « « ! L V j f

k i na leto pokade več kot 2000 cigaret na odraslega prebTv«T<. DSTUBL

je v nekaterih deželah ta številka skoraj dvakrat večja kot Z D A , drugje pa spet, kot na primer na Norveškem ie v«™* ? n n * r Y

manjša od jugoslovanske porabe cigaret. Znanost je škoHT J n k w

kajenja že podrobno raziskala: vemo, da dolgoletno k a i ^ n i U * l t i i t

možnosti za nastanek pljučnega raka, vemo, da kad i l c i oh | U 8 t V W j l

kroničnim bronhit isom, k i je osnova za druge pljučne bole* ^ " tudi inval idnost i in prezgodnje smrti , cigaretni d i m ie tud i ' V vzrokov srčnega infarkta, posledice nikot ina pa se k » £ i " R J drugih organih, kar vse močno skrajšuje življenjsko dobo kadilcev "

K a j torej storiti? Uničenje tobaka bi bi l vsekakor ukren iv nikamor , prepoved kajenja nikakor ne vpliva vzgojno ini b' " J n e ^ kampanjsko reševanje problema pa prav tako ne o r i n a ^ ^ L S * *

neprestano osveščanje, spoznavanje vseh posledi ^ n , h

i Url Al

J

n navajanje na zdrav način življenja že od m lad ih nog. pand kadi lcem da bodo kadi l i manj in tudi na način, k i ima blažje učinke ni

eanizem i td . Predvsem pa bi si morah prizadevati , da b i mladi. bodo DO zgledu odraslih kdaj prižgali cigareto, naj bi jo ka r najkasne* »Piziemen uspeh pa bi b i l , če bi lahko mlade prepričali, da ni cigami vstopnica v svet odraslih, saj je dovolj drugih, ne tako varljivih, \

lem zavojčku skrit ih zahrbtnosti. L . M. pisan«

Š o l a v

s k m e t i j s k i m p o u k o m

Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja v Bohin'

ski Bistrici je druga šola v radovljiški občini k H

prešla na celodnevni pouk - Dovolj možnosti |

interesne dejavnosti, tudi za kmetijski pouk

B o h i n j s k a B i s t r i c a - Po dveh let ih in tenz ivn ih priprav je v le­tošnjem šolskem letu prešla na celo­dnevni pouk osnovna šola v Bo­hinjski B i s t r i c i , k i j o obiskuje 458 učencev. V šoli imajo prostor tudi za vrtec za 80 otrok, začasno pa so v njej tud i oddelki za otroke z motnjami v razvoju. Bistriška os­novna šola dr. Janeza Mencingerja vključuje še podružnični šoli v Srednji vasi, kjer je 73 učencev in na K o p r i v n i k u , kjer je v kombiniranem pouku 16 učencev.

» P r ehod n a c e l o d n e v n i p o u k s m o da l j časa p r i p r a v l j a l i , o n o ­v o s t i h t eme l j i t o s e z n a n i l i starše, s o d e l o v a l a j e k r a j e v n a s k u p n o s t i n družbenopolitične o r g a n i z a ­cije,« pravi ravnatel j Andrej Šilar, »čeprav j e šola v e l i k a , n a m m a n j k a s p e c i a l n i h učilnic. Več p r o s t o r a b o m o i s e l i , k o se bo v r t e c p r e s e l i l v obnov l j ene p ro ­s to re .

Preuredi l i smo jedilnico, poskrbeli za dobro prehrano učencev, k i pri­nesejo za kosilo v nižjih razredih 16 dinarjev, v višjih 18 dinarjev dnev­no, malico staršj plačujejo po 80 dinarjev mesečno. V jedi lnici ima vsak učenec svoje mesto, jedo v dveh izmenah, strežejo pa učenci sami. Precej otrok bo dobilo regres za prehrano.

M i s l i m , d a so se o t r o c i ce lo ­d n e v n e so le p r a v r a z v e s e l i l i , no ­b e n i h p r o b l e m o v n i b i l o . Še po­sebno r a d i ob i sku j e j o številne k r o t k e i n i n t e r e sne de j a vnos t i , res p a j e , d a z a r a d i širokega šolskega okoliša p r a v v s i o t r o c i ne more j o h krožkom, k i b i j i h r a d i o b i s k o v a l i . Čeprav smo p r i A l p e t o u r u n a l e t e l i n a vse r a z u ­mevan j e z a r a d i p r e vo zov o t r o k , mora j o učenci, k i stanuje jo v bo l j o d d a l j e n i h k r a j i h , kaj- k m a l u d o m o v , m e d t e m k o učenci, k i so bližje ob i sku j e j o t i s te krožke, k i j i h želijo.

POUK O K M E T I J S T V U

Na šoli je precejšnje zanimanje — zdaj, ko je celodnevni pouk — za nemški jezik, ki ga poučujemo v S. in 4. razredu ter v 7. in 8. razredu, zaradi turizma. Upamo,

da se sest učencev, ki M t odločili za gostinstvo, premislilo. Prav tako d obetamo od kmetijskega za katerega je neverjetno manje. Uvedli smo ga na staršev, učence poučuje tff nom, pričakujemo pa pospeševalne službe pri in bohinjske kmetijske u

Seveda pa so otroci, ko ukijailf redni pouk, radi tudi v številna št gih krožkih in interesnih stih. Za prevoz učencev bi v šoli potrebovali še en avut* čeprav imajo že dva, ki otroke po Zgornji in Spodnji in enega, ki pelje na Gorjuše

S kadrom ni težav, najbri « razredni stopnji pozna bližnje minsko učiteljišče. Učenci bode' celodnevni šoli pridobili n$ delovne vzgoje, v vseh 18 otkkil* se privadili samostojnemu uiH* imeli več možnosti vključevana1

interesne dejavnosti, ki jih*pNi» bilo. Torbice odnesejo dorao\ 'i petkih, vsak pa ima v razredu M prostor, kjer shranjuje ivetb' knjige.

Ob šoli imajo tudi urejena sporo* igrišča' v šoli telovadnici. međi« K pokriti bazen čaka. da N: t dokončno uredili. Ce bo pri ddos* organizacijah v kraju zaniman*' interes, da bi v Bohinjski dobili bazen, bosta potem kb ' kraj bogatejša še za ranimi*' koristno rekreacijo v bazenu

D Se*

^

bminumtmk^ toj*

U nadaljevanje

7. STRAN G L , A

B O G I N J A M A T I V E T R O V

A N D R E J Š T R E M F E L J

Na. dvojko se nam nič ka j ne mud i . Z nami gredo K. Serpe. Večinoma nosi jo v r v i i n hrano. Vrv i homo P » " l i i za napenjanje od Rašice proti K r k i (ta­ki*) V hudi vročini p r i s o p i h a m o do Induplatija. h pehenčku pred šotori n a s pričakajo Tone, Stane

Kar precej so u t r u j e n i , saj gredo iz trojke. U/> « gasimo žejo, p o t e m p a se lotimo dela. V ad piatiju je treba pos tav i t i Se d v a Šotora. Kopanje mm nam gre hitro od r o k . T a hitro je seveda jbfOjen viAini. Na srečo je s n e g toliko mehak, da

Vinoma lahko kop l j emo z lopatami . Le sem in g treba pomagati s c e p i n i . Zvečer se Nejci T S * novopostavljen Šotor, Romi in Dule v

i Serpe pa v tretjega. Čeprav so Štirje, nihče ifeipat k Romiju in D u l e t u . B o l j e se počutijo, če mm% Hrane imamo bo l j m a l o , ker smo s seboj »je /zeli vec opreme, da ne b o m o brez dela viseli v m

\;.r i'kakcaj. V ozadju je severno sedlo.

SttJednjega dne navsezgodaj začnemo kopati pla-M fetrti Šotor. Ne j ca n e k a m dolgo ni iz šotora.

J je. Se od včeraj n i prišel k sebi. Šerpe dolgo ne vstanejo. Oč i tno j i h danes grabi leno-m dneh smo na p o d l a g i izkušenj prišli do

'MA. da mora vedno e d e n od naših hoditi drugače se rado zgod i , d a Šerpe sredi poti

kć'aborom pustijo tovore i n j o pobrišejo v dolino. If «rmini sad I n d u p l a t i j e m srečamo Šraufa in kett, ki «e vračata iz Rašice . K a r utrujena sta. "VJ za tem pridemo na g r e b e n . T u se odpre čudo-•//jded na vrtno p i r am ido E v e r e s t a in na greben, ;y/>**uje vršno p iramido z z a h o d n o ramo. T ik pod

Wm opazimo drobne p ike — Šotori tabora tri-Raši-lobokopod nami je l eden ik Rongbuk , nad njim,

»m v naAi višini, pa je s e v e r n o sedlo (7007 m). w, visoko smo že, da p reko s e d l a vidimo vrhove na k tfrani Položno pobočje d o R a S i c e se neznansko

vleče. Pripodijo se megle in od nekod se prikrade veter. Krošnje so izredno težke. Nejc je slabe volje, ker se slabo počuti. Sredi pobočja se Serpe usedejo na tla, odložijo tovore in hočejo v dolino. T o so napravili ob sila nepravem času. Nejc strese nanje vso slabo voljo. V angleščini j ih tako ozmerja, da takoj poberejo krošnje in odidejo naprej. Še istega dne potem sestopijo v dolino, tako, da v Rašici ostanemo sami.

Zvečer si kuhamo v glavnem pijačo. Nejcu je slabo. K l jub temu se prisili in poje konzervo rib. Ponoči se je potem komaj pravočasno spravil iz spalne vreče in odprl šotor ter bruhal. Prv i je bi l zjutraj pokonci Romi . Preden smo se ostali pripravil i , je on že poteg­ni l prvih 100 m vrvi v prečnico. Iz Rašice smo namreč prečili pobočja pod grebenom. Snežne vesine so se menjavale s skalami. Ro je krušljiva kamenina, k i se lomi v ploščah. Vse skale visijo navzdol kot strešniki na strehi. Hoja z derezami je tu prav zoprna. Za zadnje snežišče do grebena sem prišel na vrsto jaz. Globoko se mi je udiralo v prhek sneg. Strmina je bila vedno večja. Brez večjih težav sem se prekobalil čez greben. Na oni strani, na Nepalski, je bil sneg trd kot kost. Pobočje je bilo zelo položno. Odprl se mi je po­gled v osrčje tretjega zemeljskega pola. Globoko pod menoj je ležala Zahodna globel. Na nasprotni strani Nuptse s svojo severno steno. Levo od njega se dviga Lhotse, greben, na katerem stojim, pa se nadaljuje in se potem strmo dvigne v vršno piramido Everesta. Na severu se je vedno bolj kazal Tibet, rjavo rumeni griči vse do daljnega obzorja in le sem in tja skupina, katere vrhovi so pokriti z belimi pokrivali . Cang tse je glede na nas vedno nižji. Še malo in gledali ga bomo navzdol.

Greben od tu naprej je nekaj časa raven, potem pa se prične počasi dvigati. Napeli smo še preostalo vrv. K jer vrvi ni mogoče pritrdit i na kline, smo si pomagali z »ded meni«. T o so aluminijaste plošče, kakih 20 X 15 cm, ki so na enem koncu prirezane v konico. Imajo nekaj lukenj, v katere privežeš vrvico. »Ded men« se zakoplje v sneg in nanj, na vrvico, se pritrdi vrv. Kako globoko ga je ' t reba zakopati je od visno od trdote snega. Bolj ko je sneg trd, manj ga je treba zabiti.

Še istega dne smo se. zadovoljni nad opravljenim delom, vrni l i v Alpino. Napeli smo 700 m vrvi. Po enem dnevu počitka smo nameravali nazaj na hrib. Vendar se je vreme pokvarilo. P ihal je močan veter in raznašal sneg. Zato smo v Alp in i počivali dva dni . Kl jub hudemu vetru sta C i ta in Ivč napela še nekaj vrvi proti štirici-Krki. Brez dela je v A lp in i neznansko dolgčas. Ves dan samo poležavamo v votlini ali pa posedamo pri Tembi v kuhinj i . T u v pogovoru ugibamo o tem, kdaj bomo prišli na vrh. koliko taborov bo še treba, koliko v rv i , . . . Končno sta minila ta dva dneva brezdelja. Vreme se je tretjega dne popravilo. Težko otovorjeni smo odšli proti Induplatiju. Nejc. k i je daleč pred vsemi prišel v tabor, si je naložil še kolut vrvi in odšel kar v Rašico. Naslednjega dne sva /. Romanom odšla zadnja, za Šerpami. Ze zjutraj je eden tožil, da se slabo počuti. Mk mu je skušal pomagati s table­tami. Po kakih 300 m so se vsi Šerpe ustavil i . T i s t i , ki je že zjutraj jamral, je začel nekaj nergati, da smo Jugoslovani slabi ljudje, ker jim nit i tablet noče­mo dati. To me je hudo ujezilo. Danes nesem še po­sebej težak nahrbtnik. Predlagam mu, ker se pritožu­je nad težkim nahrbtnikom, da j ih zamenjava. Pa ni hotel, ker se je zavedal, da je moj težji. Potem, ko sem mu še razložil, da skušamo z njimi ravnati kot s tovariši, da nosimo toliko kot oni i td, se je pomiri l in odšel naprej. Hodi l i so izredno počasi. Sredi dolgih pobočij proti trojki so se zopet ustavil i . Ostali trije so si razdelili tovor bolnega tovariša, ki je potem od­šel v dolino. S tem so me močno presenetili in v mojih očeh precej pridobili. Jutro v Rašici je bilo mrzlo. Veter je že navsezgodaj stresal šotore. Močno otovor­jeni smo skupaj s Šerpami odšli napenjat vrvi proti

K r 1 S E N A D A L J U J E

l j u b l j a n s k a b a n k a

T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

S o l a ko lesar jen ja - Iz osnovne Sole Lucijan Seljak v Stražišču je julija pod vodstvom kolesarskega inštruktorja Vlada Mama začelo vaditi kolesarjenje dvanajst navdušenih fantov od 5. do 8. razreda. Dvakrat na teden so vadili tehniko vožnje na stezi ali na cesti po programu, ki ga je za šolsko mladino izdelal trener kranjske Save, Franci Hvasti. V četrtek so se zadnjič popeljali s kolesi, saj bodo odslej vadili v telovadnici, inštruktor Mam je z njihovim očitnim napredkom zadovoljen, zadovoljni pa so tudi fantje, ki obljubljajo, da bodo čez nekaj let »novi Ropreti, Frelihi, Udoviči, Rakuše. . .« (H. J.) - Foto: F. Perdan

m J E L O V I C A

L e s n a indus t r i j a Škofja L o k a O d b o r za de l o vna razmer ja DSSŠ

ponovno objav l ja p ros ta de la i n naloge R E F E R E N T A Z A G R A D B E N E IN v odde lku inves t i c i j i n vzdrževanja:

K O M U N A L N E Z A D E V E

Delo obsega področja gradbene in komunalne ureditve obratov, iskanja izva-jalcev gradbenih del, kontrolo njihovega dela, vodenje arhiva gradbene dokumentacije. Pogoji: — gradbeni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj, zaželjen je stro­kovni izpit. Kandidat i naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, v 15 dneh od dneva objave. Interesente vab imo , da se osebno zglasi jo v k a d r o v s k i službi, k j e r j i m bomo n u d i l i podrobnejše in formaci je . De l o vno razmer je se sk lene za nedoločen čas z obvezn im po­s k u s n i m de lom. D e l a v c u , k i bo i z b r a n , nud imo možnost nada l j ­njega i zpopo ln jevan ja i n funkc iona lnega izobraževanja, t op l i ob rok med de lom i n pov rn i t e v p revozn ih stroškov na delo. V s e kand ida t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 30 dneh po poteku objav-nega r o k a .

Industrijski kombinat

ffm PLANIKA Kranj •rjljM objavlja naslednja prosta dela in naloge

za potrebe DSSS : 1 V O D E N J E F I N A N Č N E O P E R A T I V E 2 U R E J A N J E P L A Č I L N I H

I N S T R U M E N T O V Z a nas ledn ja de la i n naloge se zahteva : pod 1.: — višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne al i

organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Dela so prosta za določen čas — nadomeščanje za čas porodni­škega dopusta.

pod 2.: — 4-letna strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta de­lovnih izkušenj. Dela so prosta za določen čas — nadome­ščanje za čas porodniškega dopusta.

P i smene ponudbe sprejema k a d r o v s k i oddelek k o m b i n a t a P l a ­n i k a K r a n j 15 d n i po ob jav i .

L

Undt mojega finančnega položa­ja« t '.emplju ostal t ud i n a s l e d n j i L Rjbsl sem sveta t l a , p o m i v a l mi$ • po Ulicah H o n g K o n g a LJbjfj verske magazine. K i t a j c i imssehujejo, zato v n e k e m s t r a -W, presedim do večera, d a se \ln, vrnem v tempelj. P r i večerji Imam zanimive zgodbe p r i p a d n i -v t« sekte, ki so kot m i s i j o n a r j i

k||i tem iz vseh koncev s v e t a . '}/>'. >ur*j4i od pe t indva jse t le t . C g <-ri>rrionijam le n i s em m o g e l Irirtti,tem ušel iz templ ja . ,', //leta za Form oz o sem i m e ! Se

iju tu*. Kaj početi v H K b r e z /asno ni n i k o l i . P re

EJftpp^eiHong K o n g I s l a n d in jšberdeen. Tako j z r a v e n n a j -

V v '/n ikov najbogatejšega

mesta sveta, se stiska strahotna be­da. Ribiško naselje na vodi. Množice najrevnejših kitajskih ribičev se rojevajo in umirajo na čolnu. Videl sem gobavce, pohabljence, reveže s strahotnimi brazgotinami, posledice japonskih nožev. Spal sem tukaj nad zalivom in poslušal tarnajoče kitaj­ske pesmi. K o so me ponoči zaradi čika našli, sem bil prepričan, da je to moja zadnja ura. Tri je tipi so brskali po moji prtljagi, dva pa sta me od­vlekla dol na čoln. U i t i je bilo nemo­goče. V baraki na vodi so mi ponudili steklenico žganja in se mi smejali. K u p moških in žensk me je trepljalo po rami in si l i l s tistim hudičevim arakom — riževim žganjem. Strah sem moral pregnati, zato sem pošte­no cukni l . Ce lo noč smo proslavljali rojstvo T s i K a n a , sina enega izmed gostiteljev. Menda sem odlično govoril kitajsko. Drugo jutro mi je od vse te žlobudravščine ostalo le UO Ši G A R I Z I R I - jaz sem lačen, in strahoten maček.

Jedlo in pilo se je še naslednji dan, zato sem ostal pri njih. Sreča mi je zopet naklonjena. Mo j i novi prijate­lji so me cel dan kot znamenitost s »sampanom« vozi l i okoli znancev.

Sredi bednega Aberdeena plava znamenita Iuxuzna restavracija. U mil sem se in si jo šel ogledat. Polna je bogatih ameriških milijo­narjev, ki si sem, z varne razdalje, hodijo ogledovat, kaj je revščina in kaj pomeni pomanjkanje. Gospodom servira i.< najdražjo specialiteto:

možgane žive opice - Tsang Neh. Prinesejo jo v bakrenem loncu z le­dom. Strežnik j i z mačeto odbije po­krov lobanje, naličene dame pa vzklikajo: »Oh, my got, that iz beautiful«, in s srebrnimi žličkami hitijo strgati, kar je še ostalo.

D a je bi l večer še bolj gnusen, je poskrbel francoski »peder«, k i me je po plačani večerji »a la kanton« nič hudega slutečega »kušnil«. Ušel sem skozi straniščno okno in s spalno vrečo nad glavo plaval na ohalo.

Z džunko sem šel tudi v Macao -portugalsko kolonijo. Isti drek kot Hong Kong, le da so napisi v portu­galščini.

Potem sem rekel Dschoi gihn Hong Kong in letel na čangkajškovo Formozo ali Taivvan. V Taipeiju sem ostal le dve uri, da sem zamenjal le­talo proti Corei. S l ika l sem dva nebotičnika in drugo. Kitajke so lepe le, če so mešane s kako drugo raso, katere pa mora biti najmanj 99%.

Tud i v Seulu v Južni Korej i sem ostal le dan, pa še to zato, ker so mojo prtljago pozabili na Formozi. Letalska družba A i r Korea mi je pla­čala štiriindvajseturni penzion v le­tališkem hotelu, vseeno pa sem se oddahnil šele, ko so mi spalno vrečo izročili nazaj.

Kovvloan — trgovski del

Hong Konga pozabljen otoček

kapitalizma v današnji

erozijski dobi.

V Tokio sem prišel prvega de­cembra pri minus 3 stopinjah Celzi­ja bos in v sami srajci. K u p i l sem najcenejše škornje.USA army in se zavil v spalno vrečo. Cel popoldan sem se vozil po vesoljnih nadvozih, podvozih, tunelih . . ., da sem zvečer zbit prispel v slavno četrt Ginza. Pred leti sem bral, da je Tone For-nezzi tu precej užival. Jaz sem pre­cej slabše, ker je Tokio najdražje mesto na zemlji.

Ginza je zmešnjava ozkih ulic s poklicnimi gejšami. T o so nekakšne učene kurbe. Obstajajo tudi manj učene, k i so cenejše. V Tokiu je pet­krat več bordelov kot cerkva. Poleg njih je tudi ogromno najsodobnej­ših barov, kinov, prodajaln za vse in kar hočeš. V klubih karateja in juda te v treh tednih naučijo pretepa­n j a . . .

Zeblo me je; če sem srečal kaj ru­menega, mi je postalo slabo. Preveč, preveč Japoncev je. Preveč je vse ru­meno. Ven iz tega azijskega pekla, ki se zdi kot prenasičena bomba, ki se bo vsak hip razletela. Ven, nekam, kjer je mir, kjer ni visokih piskajočih glasov. Imel sem le eno samo željo: na Hawaii-e!

Drugega decembra zvečer ob 7. uri sem z Jumbo jet-om vzletel iz Tok ia , preletel datumsko mejo in po sedem-urnem poletu istega drugega de­cembra ob 9. uri zjutraj pristal v Honolulu Airport na Hawaii-skih otokih.

S E NAD AL,: t JE

O L , A S 8 . S T R A N T O R E K , 2 5 . S C m j B y i Č |j

Z lat « p o r o k a Ivane i n F r a n c a Mežnarc - V teh dneh sta praznovala 50-letnico skupnega življenja Ivana in Franc Mežnarc iz Vrbe. Oba sta imela težko mladost, saj sta morala že zgodaj poprijeti za delo, saj je bilo doma veliko otrok. Franc je delal v železarni, kar devet let je hodil v službo peš, po delu v železarni pa je moral iskati tudi druge zaposlitve, kajti v zakonu se je Ivani in Francu rodilo osem otrok. Se posebno hudo je bilo življenje med drugo svetovno vojno, ko je bilo težko prehraniti številno družino. Vendar sta zmogla, do poklicev so prišli vsi otroci. Danes sta še krepka in čila, rada opravljata gospodarska in druga opravila, najraje pa sta v družbi svojih otrok in vnukov, ko se zberejo v rojstni hiši. — Foto: F. Perdan

D a b i s e l e z d r a v j e d r ž a l o

Nobenemu ne bi prisodil toliko let. Njej sedemdeset in njemu sedeminsedemdeset. Pa vendar so se nabrala .. .

Pred enainpetdesetimi leti sta se spoznala v Beogradu, kamor je Jože Kovač s Posavca prišel študirat pra­vo. Anica je bila sicer Zagrebčanka, a je v Beogradu delala pri nekem ameriškem trgovskem zastopstvu. B i la pa je tudi članica slovenskega pevskega društva Cankar v Beogra­du, k i je prirejal nastope, zabavne večere, imel svojo dramsko skupino. V prostore društva so seveda prihajali vsi Slovenci, ki so takrat Živeli v Beogradu, pa tudi Srbom je bilo všeč pri Slovencih. T u jo je spoznal jeseni leta 1928. Ze nasled­nje leto sta se poročila, in kot pra­vita, je bilo zanju v življenju naj­lepših tistih deset let do vojne. T ik pred vojno se j ima je rodila hčerka Breda in vojno so prebili v večnem strahu in bezanju pred bombardi­ranjem.

Ze leta 1946 so prišli na Posavec, kjer so si zgradili hišo. Jože se je za­poslil najprej v Narodni banki na Jesenicah, potem v Radovl j ic i , nazadnje pa je bi l vodja finančnega sektorja v jeseniški Železarni. 1965. je bil upokojen. M a m a pa je delala najprej v podjetju Ribnik Jesenice, potem pa je bila računovodkinja v Kmeti jski zadrugi L jubno, nazadnje pa pri Mizarstvu Radovl j ica. Se ne­kaj let je delala honorarno, da je imela kakšen dinar več za svoj hobi: zelo rada potuje. Oče Jože pa je vnet ribič in še bolj vnet filatelist. Pravkar je na zadnji razstavi znamk v Škofji Lok i dobil bronasto meda­ljo za zbirko angleških kuvert »prvega dne«. Zena je vedno imela razumevanje za njegove konjičke in rada je z njim skupaj pregledovala nove in nove zbirke, pa tudi on j i ne brani, če gre rada po svetu. Dokler bosta še pri taki volji, bo že še. D a bi le še zdravje držalo.

D. Dolenc

Š e b o v a

p l e s a l a . . .

Tržič — 22. septembra pred petdesetimi leti sta se vzela A n a , doma iz Zvirč, in L u k a Der l ing, k i se je v Tržič prišel učit za čevljarja iz Selške doline. Rojen je bi l v Za l i pr i Farem potoku, prav v tisti hiši, kjer je bila 1943. leta ustanovljena Prešernova brigada.

Oba sta bi la delavca. A n a je še kot otrok pomagala na kmetih, nato pa se je zaposlila v Bombažni predilnici in tka ln ic i , kjer je bi la trideset let tka lka. Njen poklic zdaj nadaljujeta hčerka in vnukinja. L u k a je pred vojno delal pri zasebnih čevljarjih, v pokoj pa je odšel iz Peka.

T r i otroke sta imela; sina in hčerki. Življenje gotovo ni bi lo lahko, vendar pa Tržičani ne b i b i l i Tržičani, če si ga ne bi znal i polepšati s pesmijo, z družabnostjo. Najhuje je bilo med vojno. L u k a je že od vsega začetka delal za partizane, februarja 1944. leta pa se je priključil borcem Prešernove brigade. Štirinajst mesecev je A n a sama skrbela za otroke, zraven pa se bala za moža in za družino.

Zdaj sta stara, ona 76 let, on pa 75. Srečo imata, da j ima je zdravje kol ikorto l iko naklonjeno, da še sama lahko postorita vse v stanovanju in na vr tu. In ko smo se poslavljali , je A n a zatrdi la, da bosta na prazno­vanju ob obletnici poroke še veselo zaplesala. (H . Jelovčan) — Foto: F. Perdan

Anica in Jože Kovač s Posavca sta po petdesetih letih zakona v soboto pred radovljiškim matičarjem podpisala še za naprej

M\ PA NISMO SE UKLONILI

Č e z s t o

d i p l o ­

m a n t o v

N a Delavski univerzi Tomo Brejc v K r a n j u že deset let deluje eko­nomska fakulteta. V teh letih je dala že preko 100 diplomantov. Točneje 111; Sest od teh j ih je dipomiralo na drugi stopnji, eden pa v Ljubl jani že dela magisterij.

Prav te dni je zaključilo šolanje na kranjski ekonomski fakulteti 24 diplomantov; 22 na prvi stopnji in dva na drugi stopnji.

Zanimanje za šolanje ob delu, k i je seveda zelo naporno, saj se je treba pri tem marsičemu odreči, pa le narašča. Prav letos je močan dotok študentov na ekonomsko fakulteto iz kranjskih delovnih organizacij.

N a kranjski delavski univerzi so nam povedali, da bo v naslednjem polletju šola dala spet okrog 30 no­vih diplomantov.

S predavanji za novo šolsko leto so že pričeli, vendar so dopusti l i vpis za letošnje leto Se do 30. septembra.

D. Dolenc

» O , n a š F r o n c j e š e ž i v ! «

Osem jih je, ki so preživeli požig Srednje Radov-ne, ki so jo Nemci 20. septembra pred petintride­setimi leti do tal požgali — Med njimi tudi Franc Kunšič, ki pripoveduje, kako je ušel iz plamenov

mJMWf^miS!IIKmWmTmm''m i»t< • c w ..r. u...,

Z l a t i jub i l e j Pepce i n A l o j z a Božiča - 22. septembra je ntiniLŠ odkar sta se na Jesenicah poročila Pepca in Alojz Božič. Pepco^mft Hrušice, iz urejene in tople družine, Alojz pa z Jesenic, iz' detaiJZjSi Alojz je kar 43 let delal v železarni, nazadnje kot obratni asis^t tfJf NOBje bila vsa družina izgnana v Srbijo, v Valjevo, domov se /Tr ' A

ml | M opuščen dom vrnila šele ob koncu vojne. Z voljo in vztrajnostjo'' ^*

Franc Kunšič — Pangrčev Fronc

Lesce Franc Kunšič, k i danes živi v Lescah, se je pred sedemdesetimi

leti rodil v Svečah na Koroškem, svoja mlada leta pa preživel doma v Srednji Radovni , pri Pangrcu. Ze pred vojno se je seznanil z napred­nimi komunističnimi idejami in se ob začetku vojne ter med vojno družil s komunisti in partizani: z Antonom Ambrožičem, z V inkom Repetom-Triglavskim, z Ogrisom, svojo prvo vezo pa je imel z V ik­torjem Kejžarjem. B i l je obvešče­valec, zadolžen za organizacijo sestankov.

Srednja Radovna je bila vsa parti­zanska, z izjemo izdajalke, ki pa so jo kaj kmalu odkri l i . Nemci so prav dobro vedeli, da so v Radovni obveščevalci, kurir j i in partizani kot doma, zato so na vse načine poskušali zvedeti za nje. Podkupit i so hoteli Kunšičevo sestro, k i je po navodilih obveščevalcev Nemcem le prikimala in dejala: »V politiko se ne mešam, sami mi pa morate po­vedati, katere vaščane sumite, da vem, kje in kako kaj pobarati...«

dom, živela skromno, a v razumevanju m prijateljstvu. Alojz je^i^1 M . zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih j¥ bil je predsednik gradbenega odbora pri gradnji nove jeseniške š^ft t » skrbela za družino, v prostem času pa se še vedno rada ukvana ; W deli. Oba pravita, da so leta skupnega življenja kar prehitro minila ^ sta pripravljena na smeh in šalo, predvsem pa navezana na sco/e/l 4 'Mi - Foto: F. Perdan

Pa so j i povedali za sumljive in tako je tudi Franc zvedel, da je med nj imi.

P E P C A P R O S I , D A J O U S T R E L I J O

Tedaj, ko so za svarilo požigali njegovo domačijo, ko so jo »špren-gali«, je bi l Franc doma, z Ol ipovim Jakom. Videla sta, kako se hiši približujejo Nemci, bežala sta v gozd in od tam videla, kako je hišo privzdignilo. Nemci so vzeli konja, ker pa se je žival upirala, so jo ustrel i l i .

»Pr iš l i so 20. septembra,« se spominja Franc, »sam sem tedaj t a v a l sem i n t ja , p red u s o d n i m d n e m sem b i l p r i S e t i n u . P o d večer sem prišel na vezo i n po med , domači so me zadržali, češ: k a r t u p r e sp i , saj n i s k r b i . K o se je začelo d a n i t i , je za ropo ta lo , na vse s t r a n i se je k a d i l o . R a f a l i so m e r i l i v o k n a , v v r a t a , skočil sem d o l , v črno k u h i n j o , v i d e l , k a k o z dveh s t r a n i stoji jo i n stre l ja jo v v r a t a . De ja l sem pre­strašen domačim: ko bo za h i p p r eneha l o , o d p r e m v r a t a ; k o bo drugič p r e m o r skočite za m a n o . Nihče se n i upa l za meno j , ko sem t eke l p r eko dvorišča. M e r i l i

so n a m e , me zade l i , k o p a s e m b i l že m i m o , sem pade l v zasedo p r i čebeljnjaku, k j e r sem s k l o n j e n s u n i l N e m c a a l i b e l o ga rd i s t a — ne v e m , k d o je b i l — pod b r a d o . N a M r k o t o v e m r o v t u je b i l a spet zaseda , zbežal sem v Z a t r e p i n n a p r e j . , .

B i l sem n e k a k o šestdeset me­t r o v s t r a n od Reka r j e v e hiše, k j e r so i m e l i t o l i k o o t r o k . L e - -seno hišo so N e m c i m i n i r a l i , k a r v z d i g n i l a se je, t r a m e je nes l o n a vse s t r a n i , saj mora j o b i t i se danes t a m . . . V s i domači BO ležali na pos te l j ah , najmlajši Pr imož, a t a i n m a m a , v s i so b i l i že m r t v i , le 19- letna P e p c a se je d v i g n i l a i n p r o s i l a , naj j o us t re ­l i j o . N e m e c se j i j e približal, a se je p r e m i s l i l i n se o b r n i l , p r i s t o p i l je d o m o b r a n e c i n spus t i l r a f a l po v s e h . . .

U J E T N A POGORIŠČU

K o je b i l o vsega k o n e c , sem srečal n a sedežu kom i t e j a b r a t a J a k a , k i je t u d i ušel. »O , F r o n c je se živ, naš F r o n c je še ž iv, « je v p i l od presenečenja i n vese l ja , k o me je zag l eda l .

Z ju t ra j sem b i l n a pogorišču. Ženske i z Zgo rn j e R a d o v n e so nos i l e vodo i n vsaj po o b l e k i poskušale r a z p o z n a t i m r t v e . T e ­daj so R a d o v n o spet o b k o l i l i N e m c i i n d o m o b r a n c i , m o r a l o j i h je b i t i o k o l i 400. Spe t sem b i l v

obroču! P r v i m e je spoi« ^ g a r d i s t M u r n i k o v iz Le* X . p i l i n se z a d r i : »Kje i* * j ( M i s l i l j e n a I vana G»*/j M i t j a , s e k r e t a r j a okrotj«*«' mi te ja ) . R e k e l sem, da n««* me je u d a r i l . . .

Določi l i so me , da jih okrožnega komi te ja , sic* T p o s t r e l i l i v se ženske. MM J j i h v o d i t i , u b i r a l sem v a ) l i i k a p o t a , k o smo se uf\ znašli spet n a — cesti. Tir" b i l o p a k o n e c !

Z b r a l i so vse žensk«, ' naložil i d v e desk i na rt* t a k o s m o m o r a l i do Gstrj G o r j a h so ženske izpustih.' p a o d g n a l i n a b le jsk i gestah

Franca Kunšiča so n a i o ^ j domobrancem v osnovnog iT Naslednj i dan je že strah vrat i , kjer je mimoidoči u*mm da l , da naj obvesti n f c f l živinozdravnika, da bo tv^ begnil. obenem pa j i je nattii obvesti O l ipovo Francka, i • nameravajo aretirati. Por«sfl. na pot i v Radovlj ico TV-spremljevalcema. živinotdrtvV je spusti l v hišo in pri dru^ ** urno odpeljal v Begunje, p« r part izanom. K m a l u sejeFtt*', nazaj, v svoje okrožje, kat a/ konca vojne.

T a k o je Pangrčev Fronc i/M strahote požgane rojstne «a\ hote, k i se ne bi smeh HaV p o n o v i t i . . .

to

. i

lat

•/,u Bt*l kift

m /rti Wk

trn D

*•//• * « "o* lasto wr la%

ta, 101

Ki Km

9 . S T R A N G L A S

j čeprav le na tarči je treba zadeti na najbolj občutljiva mesta ki i)o tudi največ točk. — Foto: C. Z.

P r e h o d n i p o k a l v D o m ž a l e

Cerklje - V počastitev p r a z n i k a i/ijemih skupnosti pod K r v a v c e m - Brnika, Cerkelj, Poženika, Šen-

m§m gore in Zaloga j e l o v s k a dru-tat iz Cerkelj p r ip rav i l a p r i spodn j i festaji žičnice na K r v a v e c že deveto Vadioonalno tekmovanje v s t re l j a ­la na umetne golobe i n v tarčo tujska Tekmovanje je ves čas ovi-

L«sJadetevno vreme, k a r p a n i mot i l o srcadevnih organizator jev, d a tek-*w»snja, na katerem je sode l o va l o •/M 150 strelcev, ne b i uspešno v/.in do konca. K o n k u r e n c a je M tudi letos so l idna, saj so se v /irtljah pomerili t e k m o v a l c i i z do­dala cele Slovenije — iz Domža l , iz Tohmjake doline, M o t n i k a , V r a n -%W .Šenčurja, Jeze rskega , N a k l e -b Vodi«-;, Višnje gore n a D o l e n j -IMIUI od drugod.

FJup) lovake družine Udenboršt ni uspelo ponov i t i l a n s k o l e t n e -

b aapeha Prehodni p o k a l so s pre-•*j<njo prednostjo t o k r a t osvo j i l i v,- a Domžal, med p o s a m e z n i k i W f. davil član z m a g o v a l n e ekipe v^t Močnik.

ftezultati: kombinaci ja ( s t re l jan je pametne golobe in v tarčo s roja i

ekipno: 1. L D D o m ž a l e 529 V*, 2. LD Motnik 491. 3. L D T u -ta; 4M, 4 L D Višnja go ra 480, 5. IJ) Vransko 430

Ksmbiaacija — p o s a m e z n i k i : 1. Km Močnik ( L D D o m ž a l e ) 184

točk, 2. Ludv ik Stare ( L D Tuhinj ) 181, 3. Ivan Podgornik ( L D Motnik) 180, 4. Anton Habjan ( L D Višnja gora) 179, 5. Franc Barbič ( L D Šmarna gora) 174.

V tekmovanju na izpadanje — umetni golobi je nastopilo 40 tek­movalcev. S lav i l je Ludvik Stare iz lovske družine Cerklje pred Milošem Zupančičem z Jezerskega in Petrom Slatnarjem iz domače lovske druži­ne. Streljanje z zračno puško je pri­neslo prvo mesto Antonu Markiču ( L D Udenboršt), drugi je bil Janez Mohar ( L D Tuhinj ) in tretji Janez Marčun iz Domžal.

Lovsko-športna prireditev pod Krvavcem je bi la tudi dobra pri-

• prava na akcijo Nič nas ne sme pre­senetiti v katero so se v nedeljo vključili tudi mladinci iz Cerkelj. Pr iprav i l i so patrul jni tek po poteh pomembnih iz N O B . 6,5 kilometra dolga proga je tekmovalce šestih ekip vodila iz Cerkelj skozi Grad in Pšato do Stiske vasi, odtod do kotl i ­ne Reke in do cilja pri spodnji po­staji žičnice na Krvavec. V končnem seštevku so upoštevali rezultate me­tanja ročne bombe na cil j , znanje iz prve pomoči, hojo po azimutu in streljanje z zračno puško. Zmagali so mladinci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj pred OO Z S M S Cerklje in ekipo skakalnega kluba Triglav. i C Z .

V A Š A P I S M A

A L I R E S NI NIHČE K R I V ? Ze nekajkrat sem se namenila

napisati to pismo, pa sem ga zmeraj odložila in si mislila, da bo to že kdo drug opravi/ name­sto mene. Ali da se bo stanje celo samo od sebe izboljšalo. Pa nič!

V naselju Planina I. že nekaj let stoji toplarna, ki sosednje blo­ke in stolpnice oskrbuje s toplo vodo in pozimi tudi z ogreva njem. Lepa je, velika in moderna, daleč naokrog se vidi njen ogromni dimnik. In iz tega dim nika se vali črn dim, poleti komaj opazen, pozimi pa ves mogočen, da nad Kranjem lebdijo črni ob­laki. Droben črn prah seda na okenske police, balkone, na sveže oprano, še mokro perilo, na rože in ne nazadnje tudi na marmor­nate nagrobnike v svoji nepo­sredni bližini. Bolj ko je zunaj hladno, več prahu je. In če prah že vidimo povsod, ga je verjetno tudi v zraku ogromne količine. Pa smo tam! Ni tako važno in pomembno, če pač vsak dan ym-miješ okenske police in balkon, če greš večkrat na pokopališče, važ­no je, kdo bo obvaroval nas, ki ta zrak vdihavamo sleherni dan. Kje je skrb za čisto in zdravo okolje? Kje so čistilne naprave, ki bi v hipu rešile ta problem?

Bliža se zima, zoprna megla bo spet tiščala k tlom, mi pa bomo, zaviti v šale, pokašljevali in hrkali in se dušili od slabega zra­ka.

Ali res ni nihče kriv za tako stanje?

L. Leskovec Mlekarska 33, Kranj

PISMONOŠA N A J B O V E S T E N I N NATANČEN !

Kot invalidski upokojenec tež­ko čakam svojo redno mesečno pokojnino. Tudi v začetku tega meseca je bilo tako. Ker je že v navadi, da tisti dan, ko raznaša pokojnino, pismonoša pride do nas precej pozno, sem naročil ženi, naj prevzame denar.

Tako se je tudi zgodilo. Toda, ko mije žena izročila denar, sem ugotovil, da je premalo 450 di­narjev. Toliko premalo ji je nam reč izročil pismonoša. Nemudo­ma sem se odpravil na poštni urad. Bil sem razburjen, a me je upravnica takoj potolažila, da bo zadevo takoj uredila. Res sem še isti dan dobil denar.

Kljub vsemu pa se le sprašu­jem, zakaj takšno ravnanje? Kaj bi se zgodilo, če ne bi bil domačin in me upravnica ne bi poznala in mi verjela? Predvidevam, da bi bil ob lep del svoje skromne po-

Rajko Primožič, Ziri

N a r o č n i k i

ž r e b a j o

n a r o č n i k e

V tem predzadn jem k o l u žre­banja z ves t ih naročnikov G l a s a je Go r j anc J e r a , Gosposve t ska 19, K r a n j , i z v l e k l a i n t ako zago­t o v i l a brezplačen iz let nas led­n j im naročnikom: Potočnik Janez, Podvrh 2, Polane (več kot 15 let naročnik) Stanonik Jože, Partizanska 43, Sk. Loka Gazvoda Matevž, Breg H, Preddvor (več kot 15 let naročnik) Pfajfar Antonija, Lajše 4, Selca Pintar Janez, Breznica 39, Žirovnica (več kot 15 let naročnik). Križnar Viktor, Zg. Bitnje 112, Zab-nica. Hafner Vincenc, Zg. Bitnje 91. Zabnica (več kot 15 let naročnik). Zupan Igo, Zasip K), Bled (več kot 15 let naročnik). Košir Antonija, Slap 9, Tržič (več kot 15 let naročnik).

Črtomir Zoreč

N E K A J B E S E D 0 K A M N I K U

OB NJEGOVI 750-LETNICI

(11. zapis) V gradivu za še ne objavljeno

studijo o Krvavcu in njegovih na­pravah — v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti — ki jo pripravlja Ma­rijan Masterl . sem prebral zanimiv odstavek:

». . . Lastnica zemljišča na K r ­vavcu in Kriške graščine pri Kamni ­ku , baronica Irena Apfaltrern, je Slovenskemu planinskemu društvu podarila potrebno zemljišče na jugo­zahodnem pobočju Krvavca, ki leži na robu planine na Gornjem Jezer­cu. Hkrat i je za nov Dom na Krvav­cu brezplačno dala ves gradbeni les. . .«

Nato je delo lahko steklo. Po na­črtih inženirja Viktorja Skaberneta sta dom gradila stavbenik Bricelj in tesar Ravnikar. — Dom je bi l izro­čen planincem 6. septembra leta 1925.

B E G P R E D S T R E L O

P o tem uvodu, ki kaže na sim­patično potezo zadnje lastni­ce Kriške graščine, šele lahko

pričnem s pripovedjo o nastanku in veljavi mogočne stavbe nad vasjo Križ.

Naslova poglavju pa si nisem iz­misl i l ; res je bilo tako, da je bila strela, ki je udarila 1. 1570 v že od potresov razmajano zidovje kam­niškega starega gradu, vzrok za beg grofa Ahaca Thurna z nevarne viši­ne v bolj mile dolinske kraje. Naj­prej v Kamnik , potem pa v na novo sezidano graščino na blagi vzpetini nad ravnino.

Seveda pa si je grof Thurn . k i je leta 1572 kupil Star i grad z vso po­sestjo in gospoščino, le-to obdržal in združil z novo gospoščino Kriškega gradu. Tako preberemo že leta 1583 grofov polni naslov »vom Thurm und zum Creucz«.

Nekater i zgodovinarji sicer me­nijo, da je nek grad nad Križem že stal in da ga je dal grof Akacij Thurn le povečati in obnoviti. T a stvar je za zdaj še zavita v temo. Ko t tudi pripoved, da je strela, ki je udarila v Stari grad, ubila grofovo najljubšo hčerko. In da je prav zato tako jadrno zapustil svoje visoko (309 m nad mestom) domovanje.

Kriška graščina je seveda v teku stoletij doživljala vrsto prezidav in dozidav. Leta 1000 so grad povečali, leta 1730 pa temeljito obnovili.

Grof Akacij Thurn je bil vnet luteran. Celo tak gorečnež, da je dal za novoverske obrede sezidati po­sebno kapelo in urediti manjše po­kopališče za umrle pristaše Lutro-vega nauka.

K R V N O SODIŠČE

K ako ugledno mesto je šlo kriški grajski gospoščini, priča med drugim tudi zaupanje, s

katerim je bil za sedež privilegira­nega deželskega krvnega sodišča. Le-to pa je bilo ločeno od kamni­škega, torej je bilo samostojno. Le vislice sta imeli obe sodišči skup­ne .. . Na hribu Gavšku, kot ime pove! — Drugo izročilo pa trdi, da sta imeli obe sodišči skupne vislice v bližini Krvavega znamenja pri Pod­gorju. Vero tej drugi verziji daje dejstvo, da so I. 1890 ob gradnji železniške proge izkopali v nepo­sredni bližini Krvavega znamenja kakih deset okostnjakov.

Da se ta »krvna« sodišča niso šalila, priča tudi izročilo, da so neko Kamničanko, ki je bila svojemu možu nezvesta in ga slednjič celo ubila, javno obglavili . . .

Svojega rablja pa ne Kamnik ne Križ nista imela. Moral i so ga po­kl icat i iz Ljubljane.

Bi lo pa je sodišče na Kriškem gradu tudi nekaj časa ločeno od kamniškega. Najbrž v tem skrega­nem obdobju tudi skupnih vislic nista uporabljali. Pač po oni stari nagajivi anekdoti:

Ceš, vi naših vislic že ne boste upoiabl ja l i ; postavili smo jih mi, zase in za nase potomce!

Od leta 1797 je bila Kriška gra­

ščina last grofov Apfaltrernov. V svojih rokah so jo imeli vse do po­žiga 22. novembra 1943.

Z A K L A D N I C A U M E T N I N

K ot skušamo razumeti nujo, k i je terjala požig in uničenje gradu, da se sovražnik ne bi v

njem vgnezdil, tako nam je lahko žal za nekaterimi umetninami, ki so bile uničene.

Kriška graščina je bila znotraj bogato poslikana s freskami, na ste­nah so visele umetnine slovečega slikarja Metzingerja, prelepa so bila številna tihožitja grofice Mari je Auersperg. zbirka orožja je bila izjemno obsežna, prav tako je bila zanimiva galerija portretov knezov Auerspergov, ki so bili lastniki gradu pred Abfaltrerni.

Inventarni popis umetnin na K r i ­škem gradu je v letu 1928 objavil spomeniški konservator in profesor umetnostne zgodovine na ljubljan­ski univerzi, dr. France Štele, v topografskem opisu Kamnika (na straneh 394-413).

Tam tudi preberem: »Okrog leta 1588 je pridigal na Križu Marko Kumprecht. Iz poročila prosta Freudenschussa z dne 17. decembra 1595 izvemo, da je grof Ahacij T h u r n začel pred osmimi meseci zidati 50 korakov od gradu na malem gričku protestantovsko po­kopališče, molilnica pa je bila že sezidana na gradu samem pri vhodu na desno blizu grajskih vrat. N i pa še bila dovršena in ometana in so se obredi zato vršili v veži pred vhodom v stanovanjske prostore, kjer so sicei prirejali tudi zabave. Kak dan po H. februarju 1001 je reformacijska komisija razstrelila molilnico in pokopališče.«

TLAČAN J E D A L , T L A Č A N J E V Z E L

A l i pa: tlačan je dal, njegovi potomci so si vzeli trud in potne srage svojih prednikov

nazaj. Saj menda ni nikogar, ki ne bi hotel verjeti, da so bili gradovi fev­dalcev zgrajeni s solzami in potnimi sragami - z ljubeznijo gotovo ne. -Za cerkvice na vrhovih gora pa bi lahko rekel, da so bile zgrajene s po­božnimi upanji v enostransko to­lažbo . . .

K o tako s popotnim lesom (po Levstikovo) hodim podolgem in počez po naši deželi, naletim večkrat (posebej v Moravski dolini, ob K r k i idr.) le še na prostor nekdanjih graščin, razvalin, ostankov kamenja ni več. Vse uporabno gradivo so razvozili domačini za zidanje svojih domov!

No, tako je sklenjen krogotok: potomci tlačanov so si sami vzeli svojo pravico . . .

Kakor sem že nagnjen k romanti­ki (saj brez romantike bi bilo živ­ljenje pusto in dolgočasno!), tako mi ni žal za razvalinami fevdalnih gra­dov, pomniki naše žalostne tlačan­ske preteklosti. — Prav takega mne­nja je bi l tudi profesor dr. Jože Debevec (sicer duhovnik), ko je vodil ob začetku našega stoletja dijake po Dol ini gradov (ob M i rn i in Krk i ) . Ves razburjen je govoril: »Vse te gradove, spomine na naše tlačan-stvo. bi morali podreti do tal, zem­ljišča zravnati in zasaditi z upor­niškim zimzelenom!«

N A R O D N I H E R O J

T udi vasica Križ je rodila svo­jega velmoža. T u je doma Janko Rudol f (rojen leta

1914), slovenski politični delavec, v času N O B pa eden od vodilnih mož v partizanskih enotah. Sprva v Dolo­mitskem odredu, je že kmalu postal politični komisar Sercerjeve briga­de; leta 1943 je organiziral Ljubljan­sko brigado, nato je bil politični komisar X V I I I . divizije, leta 1944 pa politični komisar X X X . divizije.

Po osvoboditvi je bil Janko R u ­dolf republiški in zvezni ljudski po­slanec. Za svojo izredno hrabrost mu je bil dodeljen red narodnega heroja.

Kriška graščina I. 1H91 (po sliki Lad. Benescha)

G L A S I O . STRAN

PREDSTAVLJAMO VAM VIII. sredozemske športne igre Split '79

F i l i p G a r t n e r :

K o n k u r e n c a l e t o s

m o č n e j š a

K R A N J — Pre j šn j i teden je b i l a v K r a n j u moška a l p s k a d r ž a v n a r e p r e z e n t a n c a , k i ae m a r l j i v o p r i p r a v l j a n a t e k m o v a n j a v n o v i smuča r sk i s e z o n i . Z g l a v n i m t r e n e r ­j e m F i l i p o m G a r t n e r j e m i n k o n d i e i j a k i m t r e n e r j e m K o p r i n j a k o m je b i l o a e d e m f a n ­tov A r e p r e z e n t a n c e , z a k a t e r e b o m o p o z i m i drža l i pea t i : B o j a n K r i ž a j , J o ž e K u r a l t . T o m i * C e r k o v n i k , M i š o M a g u š a r , B o r i s S t r e l , M i r o O b e r s t a r i n J u r i j F r a n k o .

N a v p r a š a n j e , k a k o ae r e p r e z e n t a n t j e p r i p r a v l j a j o n a t e k m e v s v e t o v n e m p o ­k a l u , n a z i m a k e o l i m p i j a k e i g re in n n š tev i lne m e d n a r o d n e F I S p r e i z k u š n j e , je o d g o v o r i l t r e n e r F i l i p G a r t n e r .

» P r e d i h a o d k o n c a m i n u l e s m u č a r s k e a e sone p r a k t i č n o a p l o b n i a m o i m e l i . J u ­n i j a i n ju l i j a s m o po n e k a j d n i v a d i l i n a s n e g u v C a p r u n u i n v V a l d ' l s e r u . m e d t e m k o z A r g e n t i n o n i a m o i m e l i areče . N a m e « t o dva jaet d n i i n t e n z i v n e g a t r e n i n g a a m o z a r a d i dežja oata l i le deaet d n i . S e p t e m b r a a m o i m e l i v p r o g r a m u k o n d i c i j a k i t r e ­n i n g . T e d e n d n i a m o b i l i n a m o r j u . V a a k o d o p o l d n e a m o t r d o v a d i l i , p o p o l d n e p a a m o i m e l i ae d r u g e a k t i v n o s t i : t en ia , s m u č a n j e n a v o d i , j a d r a n j e i n p o d o b n o . T u d i v K r a n j u ao b i l i t r e n i n g i n a p o r n i . Poč i va l i a m o le m e d k o s i l o m . N a j v e č a m o b i l i n a s t a d i o n u , t r i k r a t pa s m o ae p o d a l i t u d i v g o r e . «

» O k t o b r a m e n d a začnete z j e a e n a k i m i snežn imi t r en ing i? « » R e a je. P r e d n a m i je g l a v n o p r i p r a v l j a l n o obdob j e n a a n e g u . N a i t a l i j a n a k i h

l e d e n i k i h b o m o v a d i l i s l a l o m m v e l e a l a l o m , n o v e m b r a p a b o m o s k u š a l i p r e i t i n a n i t j a smuč i šča . U p a m o , d a bo t a k r a t s n e g t u d i t e p r i naa . « <

» I n kda j se začen ja jo t e k m o v a n j a ? « » P r v a t e k m a b o v zače tku d e c e m b r a , t a k o j z a t e m p a p r i d e n a v r s t o V a l d ' l a e r e .

S v e t o v n e aeri je l e to « z a r a d i o l i m p i j a k i h i g e r n e bo . Z a t o b o m o a r e d i d e c e m b r a v g l a v n e m d o m a n a m e d n a r o d n i h F I S t e k m a h , za k o n e c l e t a p a i m a m o v n a č r t u Ae neka j d n i t r en inga . «

» K a t e r e p o m e m b n e ) A e p r e i zkuAn j e v a a č a k a j o ? « » T o je v s e k a k o r n i z t e k m o v a n j z a a v e t o v n i p o k a l . O d s e d m i h r e p r e z e n t a n t o v

bodo v n j em n a s t o p a l i Atirje, pe tega b o m o v ze l i z a r e z e r v o . F r a n k o , O b e r a t a r i n C e r k o v n i k , s i c e r ze lo p e r s p e k t i v n i m l a d i smučar j i , n a m r e č p s i h i č n o se n i a o z r e l i z a t a k o z a h t e v n a t e k m o v a n j a i n b o d o s k u p a j z R r e p r e z e n t a n c o s o d e l o v a l i v e v r o p ­s k e m poka lu . «

» Z n a n a je t u d i t e naAa o l i m p i j s k a p o s t a v a . K a t e r i t e k m o v a l c i b o d o o d p o t o v a l i v L a k e P l ac id? «

» B o j a n K r i t a j , J o t e K u r a l t i n B o r i s S t r e l . T r u d i m o ae. d a b i v e k i p o s p r a v i l i vsa j Ae enega . «

» K a k o SQ fantje p r i p r av l j en i? «

» L a h k o r ečem, d a p rece j bol je ko t l a n i . T r e n u t n o t u d i n i n o b e n i h r a z l o g o v , d a v n o v i aezoni ne b i d o s e g l i vaaj t a k i h u a p e h o v ko t l a n i . S e v e d a p a j e v e l i k o o d v i s n o od z d r a v j a i n Apo r tne s reče . K o n k u r e n c a bo l e tos p r a v z a r a d i o l i m p i j s k i h i g e r » e močne jša , saj b o d o t e k m o v a l c i A U r t a l i z a č im bol jša m e s t a . N a p o v e d o v a t i u v r s t i t v e naA ih za nap re j to re j r es ne b i b i l o umes tno . «

» K a j pa B o j a n K r i t a j ? G o v o r i se, d a s i j e p o A k o d o v a l h r b t e n i c o i n d a j e v p r a A a -nje, če bo m o g e l t ekmova t i ? «

» T o so le g o v o r i c e . Res je p r i t r e n i n g u n e k a j . z a A k r i p a l o V v e n d a r s i j e h i t r o I o p o m o g e l i n tud i p o s l e d i c n i . T o r e j le b r e z s k r b i . «

H Jelovčan

Z a P e t r i č a

t r i z l a t e

i n d v e s r e b r n i

S P L I T - N a o a m i h s r e d o z e m s k i h i g r a h v S p l i t u j e k o n č a n p r v i d e l t e k m o v a n j . S v o j e n a s t o p e s o s k l e n i l i s t r e l c i , t e l o v a d c i ^ r o k o b o r c i v g r š k o r i m s k e m i n p r o s t e m s l o ­gu , d o m o v p a so odA l i t e t u d i v e s l a č i i n k a ­j a k a š i n a m i r n i h v o d a h .

V n e d e l j o ao ae z a č e l a t e k m o v a n j a v k r a ­l j i c i A p o r t a , a t l e t i k i . P r v e n a s t o p e s o p r i ­p r a v i l i Ae o d b o j k a r j i , r o k o m e t a A i , m o š t v a v h o k e j u n a t r a v i i n r a g b i j u . S v o j d e l n a s r e d o z e m s k i h i g r a h s o p r a v t a k o zače l i n o ­g o m e t a š i , m e d t e m k o n a m i z n o t e n i i k i i g r a l c i k o n č u j e j o , l a t o v e l j a t u d i za i g r a l c e i n i g r a l k e t e n i s a , t e r z a s k a k a l c e v v o d o , m e d t e m k o s o v a t e r p o l i s t i Aele zače l i . T o ­rej ae v d r u g e m d e l u o s m i h s r e d o z e m s k i h i g e r s p e t o b e t a b o g a t i n p e s t e r š p o r t n i p r o ­g r a m . N a s p o r e d u s o Ae z a d n j i bo j i v j u d u i n b o k s u , k o l e s a r j i p a so s vo j n a s t o p o p r a v i l i v č e r a j v m o s t v e n i v o t n j i .

P l a v a l n i d e l s r e d o z e m s k i h i g e r j e b i l d o ­s le j p o r e z u l t a t i h v m o š k e m d e l u t e k m o v a ­n j a n a j k v a l i t e t n e j š i , m e d t e m k o j e b i l ž e n ­s k i d e l s l a b š i . V m o š k i k o n k u r e n c i s o n a ­s t o p i l i o d l i č n i I t a l i j a n i , F r a n c o z i i n v e d n o bo l j š i S p a n c i . N a s p l o h j e r e p r e z e n t a n c a Ita l i je d o s e g l a n a j v e č i n to re j n i p o n a ­k l juč ju n a s e d m e m m e s t u e v r o p s k i h r e p r e ­z e n t a n c .

O d na š ih j e n a j v e č p o k a z a l K r a n j č a n B o ­r u t P e t r i č , k i j e v p e t i h n a s t o p i h d o s e g e l k a r t r i p r v a i n d v e d r u g i m e s t i . J e na j ­uspešne j š i j u g o s l o v a n s k i t e k m o v a l e c n a s r e d o z e m s k i h i g r a h . V t e h p e t i h n a s t o p i h j e i zbo l j š a l k a r d v a d r ž a v n a r e k o r d a i n t r i r e k o r d e s r e d o z e m s k i h i g e r . D o s e g e l j e v eč k o t s o v s i p r i č a k o v a l i . M o ž n o s t i z m a g e s o m u d a j a l i n a 400 m i n 1800 m k r a v i , a j e z l a t o o s v o j i l š e n a 4 0 0 m m e š a n o . D o k a z a l j e . d a se j e n a s r e d o z e m s k e i g r e o d l i č n o p r i p r a v i l , z a t o n i č u d n o , d a j e p o s t a l l j u b ­l j enec s p l i t s k i h g l e d a l c e v . O d K r a n j č a n o v se j e i z r e d n o b o r i l t u d i D a r j a n P e t r i č , o d ­l i čn i p a s t a b i l i š e V e s n a P r a p r o t n i k i n B a r b a r a Š t e m b e r g a r . T o r e j s m o l a h k o z a d o v o l j n i z n a s t o p i p l a v a l n e g a d e l a k r a n j ­s k e d r ž a v n e r e p r e z e n t a n c e .

D . H u m e r

Nogomet

Alpska reprezentanca - Teden dni se je v Kranju pod vodstvom trenerjev Gartnerja in Koprinjaka pripravljala na nove boje s snegom in močnimi tujimi nasprotniki jugoslovanska moška alpska A reprezentanca, ki jo sestavljajo: Bojan Križaj. Jože Kuralt, Tomaž Cerkovnik. Mišo Magušar, tioris Strel, Miro Oberstar in Jurij Franka. (H J) - Foto- F Perdan

Rokomet V i s o k a z m a g a

A l p l e s a S l o v e n s k e i g r a l k e v II. z v e z n i r o k o m e t n i

l i g i so t o k r a t do seg l e p o l o v i č e n i zkup iček . O m e n i t i ve l ja v i s o k o z m a g o A l p l e s a p r o t i K o k i . I g r a l k e i z Že l e zn ikov s o t a k o n a o d ­l i čnem t re t j em m e s t u s 8 t očkami .

R E Z U L T A T I : O l i m p i j a : V e l e n j e 21 :19 . P P D r a v a : D j a k o v o 5:11, A l p l e s : K o k a 20 : « (8:4).

J e l o v i c a pa v t r e t j em k o l u II. z v e z n e r o ­k o m e t n e l ige — aeve r spet n i i m e l a s reče . I z g u b i l a je z Z a m e t o m i n t a k o b r e z točke osta ja n a 11., p r e d z a d n j e m meatu n a l e s t v i ­c i . R E Z U L T A T I : Z a m e t : J e l o v i c a 10:14 (7:0), M i n e r v a : K v a r n e r 23:27. l n l e s : J a d r a n T i m a v 20:21. P a r t i z a n : B o r a c 21:10.

V n a s l e d n j e m k o l u A l p l e s i g r a v V e l e n j u . J e l o v i c a pa d o m a p r o t i U n i o n d a l m a c i j i .

V s l o v e n s k i l i g i ao r o k o m e t a š i P e k a d o ­m a p r e m a g a l i Č r n o m e l j z 18:14 (11:8) i n s o t r e n u t n o n a 4. m e s t u l e s t v i c e . V p r i h o d ­n j e m k o l u b o d o g o s t o v a l i p r i e k i p i R u d a r j a .

Ž e n s k e p r e d s t a v n i c e , P r e d d v o r č a n k e , p a t o k r a t n i s o uspe le . V goateh j i h je p r e m a ­g a l a e k i p a S m a r t n a s 14:11 ( 1 0 : 4 ) N a l e -

I a t v i c i za seda jo 6. m e s t o , v p r i h o d n j e m k o l u pa b o d o d o m a i g r a l e p r o t i M l i n o t e a t u .

G o r e n j k e

d o b r o š t a r t a l e K R A N J - O d i g r a n i s t a b i l i d v e k o l i v

d r u g i t e n s k i r epub l i šk i r o k o m e t n i l i g i i n t e n a k i m l a d i n s k i l i g i . V p r v i - » z a h o d so ­de lu je deset e k i p . R o k o m e t a š i c e D u p e l j so v p r v e m k o l u i g r a l e n e o d l o č e n o v L j u b l j a n i z O l i m p i j o , v d r u g e m k o l u pa so p r e m a g a l e e k i p o P e k a i r T r t i c a .

R e z u l t a t i - l . k o l o : O l i m p i j a : D u p l j e 10:10 (7:5), K a m n i k : S e t a n a 19:14, Ško f i j e : Z a g o r j e 23 : « . R a d e č e : S t o p i č e 12:10. A l ­ples : P e k o 8:10 (4:5); 2. k o l o : Z a g o r j e : R a ­deče 16:7. D u p l j e i P e k o 12:0 (7:4). S t o p i č * : A l p l e s 10:18 (0.8). S e t a n a Ško f i j e 0:27. O l i m p i j a : K a m n i k 17:17. V v o d s t v u je e k i ­

p a Ško f i j a 4 t o č k a m i p r e d K a m n i k o m i n D u p l j a m i a p o 3 t očkami

V m l a d i n s k i r epub l i šk i r o k o m e t n i l i g i -c e n t e r s o p o d v e h k o l i h v v o d s t v u i g r a l k e P o l j a i n P r e d d v o r a s p o 4 t o č k a m i , t ret je p a so rok orne t a * i c e A l p l e s a .

R e z u l t a t i - l . k o l o : O l i m p i j a : D u p l j e * » . (0:4). l t a s : P r e d d v o r 11 :10 ( * 1 D . P o l j e : K a m n i k 1 0 0 b . b. ; 2. k o l o : D o m * a le : l t a s 4:26, O l i m p i j a : P o l j e 10:10, D u p l j e : P r e d d v o r 9 : 1 0 (4:0). K a m n i k : A l p l e s 1:18.

J K u h a r ( 0 : 1 2 ) .

r

Ž a b n i c a p r e v z e l a

v o d s t v o K R A N J - V d r u g i r e p u b l i š k i m o š k i r o ­

k o m e t n i l i g i - z a h o d ao o d i g r a l i t e t ret je k o l o . P r i j e t n o p r e s e n e č e n j e p r e d s t a v l j a j o r o k o m e t a š i Z a b n i c e . k i s o b i l i P ° d r u g e m k o l u n a o d l i č n e m d r u g e m m e s t u , v t r e t j e m p a ao n a l e s t v i c i v o d e č o K r k o i z N o v e g a m e s t a v i s o k o p r e m a g a l i z 32 :13 (10:10) i n p r e v z e l i v o d a t v o .

V mladinski r o k o m e t n i l i g i - c e n t e r n a a t o p a deset e k i p . P o d r u g e m k o l u so v v o d s t v u b r e z p o r a z a št i r i e k i p e n a če lu z m l a d i n c i J e l o v i c e . S a v a i n P e k o s t a t ret ja o z i r o m a četrti .

I K u h a r

Judo R e p u b l i š k o

p r v e n s t v o J R 8 K N I C F . - V Ž e l e z a r s k e m i z o b r a ­

ž e v a l n e m c e n t r u n a J e s e n i c a h bo j u t r i . 20. s e p t e m b r a o b 18. u r i . r e p u b l i š k o p r v e n s t v o za m la j š e m l a d i n c e v j u d u .

Z a p r i s t a še t ega š p o r t a b o z a n i m i v a t u d i ta le n o v i c a : v K r a n j u b o l e tos po t e ­k a l začetn išk i teča j v t r e h s k u p i n a h , i n s i c e r za p i o n i r j e d o 1.1 iet, z a d e k l e t a v s e h starost: i n za m o š k e n a d 13 let. V p i a bo z a v s e s k u p i n e , v čet r tek . 27. s e p t e m b r a , n b 18.30. v t e l o v a d n i c i k r a n j s k e g i m n a z i j e . M l .uzar

Prva zmaga

K R A N J — K o n č n o so t u d i n o g o m e t a š i K r a n j a p r v i č z m a g a l i . V b o r b e n e m i n z a n i ­m i v e m d v o b o j u so p r e m a g a l i Š m a r t n o z "J: i . G o l a z a d o m a č i n e s t a d o s e g l a M a t g o n i n O s r e d k a r , gost je p a s o z m a n j š a l i i z n a j ­s t rož je k a z n i p r e d k o n c e m t e k m e . D o m a č i s o n a s t o p i l i v p o s t a v i : H a c e , L e g a t , P o n -g r a c , J o * t, A r n e ž ( R o b n i k ) , J a k a r a , B e l a n -čič . O s r e d k a r . M a t g o n , Č e s e n ( K r i ž a j B.), A n d o l š e k . Z a b o r b e n o i g r o v e l j a p o ­h v a l i t i v s e i g r a l c e , k i s o t a k o d o k a z a l i , d a z n a j o t u d i d o m a z m a g a t i .

S r e č a n j e j e b i l o ze lo n e r v o z n o i n je i m e l s o d n i k P a v l i c a i z L i t i j e v e l i k o d e l a , k i g a j e s o l i d n o o p r a v i l . G o s t j e s o i m e l i večj i d e l t e k m e v a r l j i v o t e r e n s k o p r e m o č , d o m a č i n i pa s o z a p r a v i l i v s a j pe t s t o o d s t o t n i h p r i l o ž ­n o s t i . N a t r e n u t k e j e že k a z a l o , d a se j i m b o t o m a š č e v a l o , t o d a z g o l o m O s r e d k a r j a je b i l z m a g o v a l e c o d l o č e n . L a h k o t r d i m o , d a s i še n i k o l i n i s o p r e d d o m a č i m o b č i n s t v o m ( v s e g a 100 g l e d a l c e v ) p r i p r a v i l i t o l i k o p r i ­l o žnos t i p r e d v s e m po z a s l u g i h i t r e g a A n d o l š k a i n r a z p o l o ž e n e g a M a t g o n a . V n e ­d e l j o b o d o n o g o m e t a š i t e k m o v a l i n a n o v o u s t a n o v l j e n e m l i g a - p o k a l n e m t e k m o v a n j u s l o v e n s k i h l i g a š e v . V p r v e m k o l u so n a l e t e l i n a M e r c a t o r j a , k i s v o j e n a s p r o t n i ­k e o d p r a v l j a s p o l n i m i m r e ž a m i i n t u d i K r a n j č a n o m ae n e o b e t a nič d o b r e g a .

M l a d i n c i s o v p r e d t e k m i n a d i g r a l i s l a b e gos te i z S m a r t n e g a s 5:1. I g r a l i s o z a d o v o - < Ij ivo. p o h v a l i t i p a ve l j a B r a d e š k a , k i se je d o b r o v k l o p i l v i g r o m l a d i n c e v . G o s t j e s o b i l i z a r e s p r e s l a b n a s p r o t n i k za o b e t a v n e K r a n j č a n e . B o l j v r o č e p a je b i l o v s o b o t o v B r i t o f u , k j e r s t a se v m e d s e b o j n e m o b r a č u ­n u p o m e r i l i o b e k r a n j s k i e k i p i , B r i t o f i n S a v a . D o m a č i n i s o i m e l i s i c e r r a h l o t e ­r e n s k o p r e m o č t o d a gostu joč i i g r a l c i S a v e so p o k a z a l i v eč t a k t i č n e g a z n a n j a i n z d v e ­ma, g o l o m a T a n e s k e g a i n d v e m a z a d e t k o ­m a K r i t a j a . k i j e b i l t u d i na jbo l j š i i g r a l e c t e k m e , z a s l u ž e n o z m a g a l i . N e g l e d e n a r e z u l t a t p a j e d e j s t v o , d a je v o b e h e k i p a h v e l i k o n a d a r j e n i h f a n t o v , k i p a b o d o le z d e l o m n a p r e d o v a l i .

P r i d r u g i h s e l e k c i j a h j e S a v a p r e m a g a l a P r i m s k o v o , K o k r i c a V i s o k o Š e n č u r , B r i t o f p a N a k l a n c e . O č i t n o je , d a j e z o d h o ­d o m na j bo l j š i h h k a d e t s k i m e k i p a m k v a l i t e t a n e k o l i k o u p a d l a , m n o ž i č n o s t i n d o b r o o e l o p a s t a a d u t k r a n j s k e g a p i o n i r ­s k e g a n o g o m e t a . T e k m o v a t i s o z a c e l i t u d i o t r o c i v m e d š o l s k i l i g i v m a l e m n o g o m e t u . Z a r a d i več j e množ i čnos t i v s a k a šo l a n a s t o p a z d v e m a e k i p a m a .

P R E S E N E Č E N J A

K R A N J - V r e k r e a c i j s k i h l i g a h se p r e ­s enečen j a v r s t i j o i z k o l a v k o l o . T o ve l j a z l a s t i z a z m a g o P o d b r e z i j n a d K o r o t a n o m v A l i g i i n n e o d l o č e n r ezu l t a t F i l m a rje v v B l i g i p r o t i v s e b o l j š e m u G r i n t a v c u . R e z u l t a ­t i : K o r o t a n : P o d b r e z j e 0:3, T r b o j e : P r i m ­s k o v o A 4 :2 , S a v a : K o k r i c a 3:2, Š e n č u r : N a k l o 3:3. V A l i g i v o d i T r i g l a v , k i j e b i l p r o s t p r e d P o d b r e z j a m i i t d . V B l i g i s o P r e d d v o r j a n i p r e m a g a l i V i s o k o s 4 :2 , P r i m s k o v o B B r i t o f z e n a k i m i z i d o m . G r i n ­t a v c e i n F i l m a r j i P * " t a si r a z d e l i l a točki .

M . S u M c

R e k l a s t a

P o s v o j i h n a s t o p i h s t a n o s i l c a meda l j i z K r a n j a d e j a l a :

F R A N C P E T E R N E L M L A J Š I : » I s k r e ­n o p o v e d a n o t a k e g a u s p e h a n i s e m p r i ­č a k o v a l . B r o n a s t o od l ič je je z a m e p r e ­s e n e č e n j e . S r e č e n i n v e s e l s e m . T r e t j e m e s t o p a j e z a m e t u d i o b v e z a za Ae b o l j š e d e l o i n t r e n i n g e .

L e m o ž n o s t i b i b i l e l a h k o boljAe, saj v K r a n j u še v e d n o n i p r i m e r n e g a p r o s t o - ' r a z a v a d b o . D o b r i t r e n i n g i p a so pogo j z a u s p e h e . «

B O R U T P E T R I Č : » K a j naj r ečem? V e s e l s e m v s e h t e h o d l i č n i h r e z u l t a t o v , k i s e m j i h d o s e g e l . N i m i b i l o ža l t r u d a p r i v a d b : . V e s le tošn j i t r e n i n g j e b i l v e ­z a n n a n a s t o p e n a s r e d o z e m s k i h i g r a h . D o s e g e l s e m več k o t s e m s i n a d e j a l . S e p o s e b n o m i je d r a g o d r u g o m e s t o n a 200 m e t r o v k r a v i . T o je b i l a r e s i z r e d n a t e k ­m a z a v s a k o s t o t i n k o s e k u n d e . V š t a f e ­t u 4 x 100 m e t r o v m e š a n o s e m v d e l f i -n o v e m s l o g u p l a v a l o d l i č n o i n ža l m i j e , d a n i s e m m o g e l n a s t o p i t i t u d i v tej d i ­s c i p l i n i . L a h k o b i p o s e g e l v boj za m e ­da l j e .

Z a d o v o l j e n o d h a j a m iz S p l i t a . H v a l a s p l i t s k i m g l e d a l c e m , k i s o m e v r e s č u ­d o v i t e m b a z e n u s p r e j e l i za s vo j ega . H v a l a t u d i v s e m l j ub i t e l j em p l a v a n j a i z K r a n j a , k i s o n a s pr i š l i b o d r i t v t a k o v e l i k e m š tev i lu . « - d h

V*. J

N e p r i č a k o v a n

b r o n z a s t r e l c a

P e t e r n e l a S P L I T - N a s t r e l i š č u S t o b r e c M

n a s t o p e k o n č a l i t u d i s t r e l c i z vsemi m i o r o ž j a . V j u g o s l o v a n s k i reprran s t a b i l a k a r d v a K r a n j č a n a , oče i , F r a n c a P e t e r n e l a . O b a s t a s svojim d a r d n i m o r o ž j e m , p i š t o l a m a , več kot n o p r e d s t a v i l a v i s o k n i v o jugos lov s t r e l s t v a .

F r a n c P e t e r n e l m l a j š i j e v disciponj t r o s t r e l n e g a s t r e l j a n j a s p i š t o l o m nI) p r e s e n e t i l v s e i n s i p r i s t r e l j a l izvrtta« je m e s t o , m e d t e m k o j e b i l njegov <** m i .

V te j d i s c i p l i n i j e b i l s t r a š e n boj t i b o l j š a m e s t a . V s a k a deset i ca j * o d l o č i l n a . D e v e t i c a l i o s m i č je bil« m a l o . Z v e l i k o m e r o b o r b e n o s t i je ta 500 k r o g i E g i p č a n S a b r v , drugi I F e r r a r i s j e n a s t r e l j a l 5 0 9 krogov. )>»* P e t e r n e l , k i j e b i l t r e t j i , p a 588 krogov t e r n e l a s t a r e j š e g a j e l e t r i kroge loči)«* m e d a l j e . D KNaj

N a s t o p

k o l e s a r j e v

i n r o k o s t r e l c e v S P L I T - A s f a l t n o c e s t i š č e od Solitt'

T r o g i r j a i n n a z a j , k r o ž n a vožnja s***' n e g a d e l a k o l e s a r s k e g a tekmovanj« , kfij v č e r a j p r i z o r i š č e p r v i h ko l e sa r sk ih aj** d o v . M e d o d l i č n i m i r e p r e z e n t a n t i it l u * F r a n c i j e i n Š p a n i j e s o b i l i tudi Juto«** n i . V m o š t v e n e r n d e l u s o iiujoslc^te* b a r v e z a s t o p a l i N o v a k , B u l i c ter S i , S ' F r e l i h i n U d o v i č .

V č e r a j p o p o l d n e se j e t a četverici bor)* z a b r o n a s t o o d l i č j e . Na jnevarne j š i K I b i l i I t a l i j a n i , k i i m a j o v s v o j i h v r t u i < -n j e g a s v e t o v n e g a p r v a k a G i a n n s Gi««*** n i j a . Z a l d o z a k l j u č k a r e d a k c i j e nt bik* ' g o č e s p o r o č i t i , k a k o s o s e naš i odrrn.

V p e t e k se b o d o v posamezni o k r o g M a r j a n a p o m e r i l i v s i Se u *>*»« S r e d o z e m l j a n a 1 0 0 k i l o m e t r o v dolg>;\y n i v o ž n j i . T u b o d o o d n a š i h ns*toa%* l o n č i č , B o r o v i č a n i n , Č o l i g , Arsovtfc * č l a n a k r a n j s k e S a v e . R o p r e t in Čuden**

V č e r a j s o v S u p e t r u p r v i d a n tskasjgl i m e l i t u d i l o k o s t r e l c i .

1

Zmagovalec ralhja Loka '79 Brane Kuzmič med vožnjo na G H P goše.

R a l l y L o k a ' 7 9 d o b r o u s p e

Š K O F J A L O K A - A M D Ško f j a L o k a je s o b o t o p o d p o k r o v i t e l j s t v o m A l p e t o u r j a o r g a n i z i r a l o r a l l y L o k a '79, k i je ve l j a l z a d r ž a v n o i n r e p u b l i š k o p r v e n s t v o . N a r a l l v -j u je n a s t o p i l o 04 t e k m o v a l c e v , k i s o m o r a l i v 10 u r a h i n 50 m i n u t a h p r e v o z i t i 094,5 k m d o l g o p r o g o , k i je b i l a r a z d e l j e n a n a 11 e t a p . P o v e l i k e m b o j u n a v s e h 12 g o r s k o h i ­t r o s t n i h p r e i z k u š n j a h je t u d i l e tos z m a g a l B r a n e K O z m i č (SI. a v t o , B M V ) p r e d s v o j i m k l u b s k i m k o l e g o m D r a g o m Z o n t o ( z a s t a v a 101) i n Z a g r e b č a n o m B o r k o m S k u r i č e m ( O p e l k a d e t G T % E ) . Le tošn j i r a l l y j e z e l o t e ž a k , saj je v s e s k o z i d e ž e v a l o , n a n e k a t e r i h G H P p a j e t e k m o v a l c e o v i r a l a t u d i g o s t a m e g l a . Z a r a d i tega je d o c i l j a p r i š l o le 43 t e k m o v a l c e v . N e k a t e r i s o o d ­s t o p i l i z a r a d i t e žav z m o t o r j e m , n e k a t e r i p a s o n a G H P z a r a d i p r e v e l i k i h h i t r o s t i z l e t e l i s p r o g e . N a j v e č j o s m o l o j e i m e l P i r -j e v e c , k i j e z l e t e l s p r o g e n a z a d n j i G H P n a L u b n i k , saj je b i l d o teda j v s v o j e m r a z r e d u n a p r v e m m e s t u . V s i t e k m o v a l c i s o z e l o p o h v a l i l i d o b r o i z b r a n o p r o g o i n že p r i ­p r a v l j e n r a d a r , p r i p o m b e p a so i m e l i n a d e ­l o t e h n i č n i h s l užb n a G H P i n p r o m e t n o m i ­l i c o , k i j e r a v n o t o s o b o t o i z r e d n o t e m e l j i t o k o n t r o l i r a l a p r o m e t n a v s e h g o r e n j s k i h c e s t a h .

T e k m o v a l c i d o m a č e g a A M D Ško f j a L o k a se n a r a l l v u n i s o u v r s t i l i t a k o d o b r o k o t l a n s k o l e to . N a j b o l j š o u v r s t i t e v je d o s e g e l A l e š P u š n i k , k i se j e v r a z r e d u d o 2000 c c m . g r u p a 1 u v r s t i l n a tret je m e s t o . P u š n i k b i

se v e r j e t n o u v r s t i l v i š j e , če ne bi ; n w , l e m e z m e n j a l n i k o m s v o j e g a voz jU ,^ j e i m e l z m a g o v a l e c r a l l v a KanaK> \ m e d d i r k o p o t r g a l n o s i l c e motom j ' i m e l d o c i l j a m o t o r p r i p e t sam« i *n»' r a z r e d u d o 1150 c c m . g r u p a 1 j« ^ * A M D S k . L o k a Č e r n i g o j Sesti , i n u n . V i d i c .

R E Z U L T A T I : d o 2000 cetn. M 1. K u z m i č - B a s t a r (SI. avto, U * 2 . 9 k u r i č - F r a n j i č ( V e l i k a j o t v i / k a d e t G T % E ) , 3 . P u š n i k - S U s j f e J M L o k a , o p e l k a d e t G T < * E ) ; DO nsstfr G R U P A 2 : 1. Z o n t a - Rupn ik (S I %y+ S u s t e r - Z o r m a n ( D o n i t 0 l i » ^ Š k o f j a L o k a ) , 3. V e s n i č - V*.ni< , 1 * c e , v s i Z a s t a v a 101) ; D O 1150 CCM P A 1 1. V i d i c - B a s t a r (Donit 0li%/ 2. M a r e g a - F r a t n i k (SI . avto). J, J<J5' A n ž i č ( D o n i t O l i m p i j a . v s i Za*u«i ¥ D O 785 C C M . G R U P A 1: 1 $ „ v

V i k t o r o v i ć ( M l a d e n o v a c ) , 2. SiacsvV G o l i č ( D o n i t O l i m p i j a ) . 5. Bo»m _ J o v a n o v i č ( A k a d e m a c ) ; G R N ^ ' K * U V R 8 T I T E V : 1. K O s m i č - BM* K 3 ' Z o n t a - R u p n i k , 3. Skur i č - T s j f f E K I P E A M D : 1. 81 . a v t o , 2. Donit 0. 3. T . U ž i c e , 4. Š k o f j a Loka; Hi O R G A N I Z A C I J Z D R U Ž E N E G A DHv S a v a K r a n j 1. ( S u s t e r - Vm%A S a t u r n u s 1. ( K O z m i č - Skurič) , 1.K«/ ( Z o n t a — M a r e g a ) .

T e k s t i n foto: Frsncipss*

V .

I •

V o d i t a P l a m e n

i n V r b n j e R A D O V L J I C A - P e t i n t r i d e s e t e k i p n a ­

da l ju je t e k m o v a n j e v o b č i n s k i l i g i v m a l e m n o g o m e t u . P o n e p o p o l n e m 15. k o l u je v r s t n i r e d v p r v i s k u p i n i n a s l e d n j i : P l a ­m e n i n V r b n j e 23 točk . S t o l 22, M e r k u r 18. D o n a t 17, M o š n j e 10 i t d .

V d r u g i s k u p i n i — v z h o d vod i j o B e g u n j e z 22 t očkami p r e d P r e v a l o m , p r a v t a k o 22, v z a h o d n i s k u p i n i pa V e r i g a s 30 t o č k a m i p r e d B l e d o m m l a d i , k i i m a 20 točk.

M Pagagr l Aleš Pušnik (AMD Škofja Loka) med vožnjo na GHP na Lubnik

11 .STRAN G L A S

'oznik avtomobila avstrijske registracije je na mokri cesti pre­del pn tem pa je trčil v prehitevam avtomobil, zaneslo ga je v levo, tako * p wnj priletela »katrca« kranjske registracije. Oba voznika sta bila lažje Sjena Akode na avtomobilih pa je za 15().(XX) din. - Foto: F. Perdan

L e t n e i g r e

T E G O feuKE - V I z l a k a h p r i Z a g o r j u s o b i l e [*fimbrt letne i g r e S O Z D T E G O , to j e S»if delavcev i z L T H , I G O , K o v i n a -V Bektroelement i n M e t a l f l e x . N a M MI po kva l i te t i n e k o l i k o i z s t o p a l a « i Bektroelement, k j e r ž e d a l j Časa ho)M)o precejšnjo p o z o r n o s t m n o ž i č n i

•»eahji delavcev. 4K^tamtaje je b i lo o r g a n i z i r a n o v š e s t i h I p t M i psnofah: p i k a d u , s t r e l j a n j u , p l a -| F b <rWenju v r v i , k r o s u i n m a l e m n o -IKčai . Prehodni p o k a l s o o s v o j i l i š p o r t ­

n i LTU a Škofje L o k e .

N a t e k u

s e d o b i m o

V e l i k o

p r i j a v l j e n i h {JAJU - Zopet s o s e z a č e l e že

1 .p* občinskega s i n d i k a l n e g a s v e t a , s-Vaas popularne » s i n d i k a l n e « i g r e

Vtae Kranj. Letos se j e s a m o v t r e h S*f* » (BOgomet, b a l i n a n j e , k o š a r k a )

^k«dk> preko 60 e k i p . N a j š t e v i l n e j š i MgMKtaai (M ) , v s e t o p a p r i č a , d a B »sort med d e l o v n i m i l j u d i K r a n j a

« us inan je . U p a j m o , d a s e n e r vsea športih p o j a v l j a l i e n i i n i s t i t is »odo igre k a r n a j b o l j m n o ž i i -N«d delovnimi k o l e k t i v i z n a j v e č

predajačita I a k r a i n S a v a , z a ­pi ao s k o r a j v s i k o l e k t i v i

_ j občine. T e k m o v a n j a l e t n i h k* vodil O d b o r z a r e k r e a c i j o p r i

Krtnj, n a s t o p a l i p a b o d o n a S u n k a M l a k a r j a ( n o g o m e t a -

,m »tnaišču B o r c a i n v t e l o v a d n i c i I Prince Prešeren ( k o š a r k a a i ) .

M . S u b i t

N a g l i c

d r ž a v n i p r v a k

z n o v i m

r e k o r d o m

hmtA - V n e d e l j o j e b i l o d r ž a v n o ^arvo i vojaško p u š k o n a s t r e l i š č u v W ki se tj* je u d e l e ž i l o 24 e k i p m 140 »4 StretiaH so n a t a r č e v o d d a l j e n o s t i S u m . Med p o s a m e z n i k i j e n o v d r ž a v -

V * , postavil s 104 k r o g i F r a n c N a g l i c S^ja. » u r i r e k o r d j e i z b o l j š a l k a r za \m> .Vs odlično t r e t j e m e s t o s e j e u v r -*mttm* s 17« k r o g i i n s l a b i o z a d -Stts **> š « K Č o n g o i z S a r a j e v a p r e -

R, tarsdi boljše z a d n j e s e r i j e , ddaasmi je z m a g a l a s t r e l s k a d r u ž i n a

V „ l t ZreaJanina s OSO k r o g i , n a o d -Jirago siesto » o se u v r s t i l i k r a n j s k i S t ••»krogi, t r*3« P * J* b U m » * » " e l s k a V M k a l o s t i« Z a g r e b a . Vttti - p o s a m e z n o : 1. N a g l i c S i 1*4 krogov, 2. C o n g o ( S a r a j e v o ) S | l C « r s « (K r an j ) 1 7 8 / 8 « , 4 . G r e g u

rMM<rt) 178/80, 5. M a r i « ( P r i š t i n a ) M isadaa sta b i l a t u d i K r a n j č a n a

S i 14 krogi in L o m b a r s 1 5 8 k r o g i ;

K i 8 D Z a r k o Z r e n j a n i n « 8 » k r o g o v , r i s iM4, i- S D M l a d o s t Z a g r e b 671 ,

?b *iJ» Vojovič S a r a j e v o 0 0 8 , 5 . S D M a g Sarajevo 001 k r o g o v .

W J . K u h a r

T u d i E l a n

n a M i s u t t a f r - Od g o r e n j s k i h š p o r t n i k o v vtatšaSN tekmovan j n a s t o p a t u d i t o -Ngs Haa L * - U i m a t u s v o j p r o s t o r , V a r f * SS je tudi o r o d j a z a n a s t o p e > 3 5 t r M h - t e l ovadk . T a o r o d j a k o t

k Ifagraasske uteži z a d v i g a l c e s o M > r e s t a l e k r s t .

i •atr i t f Italijani i n S p a n c i s o se \ r saw izrazili o o r o d j u z a g i m n a s t i -N Rgašsai in d r u g i p a s o p o k a z a l i \ rtitt« zanimanje z a n a k u p o r o d j a \n'ff vrsoseke t e l o v a d c e i n t e l o v a d -

)^«*trtek k šef p r o p a g a n d e v E l a n u , i V fcVsbuk. p r i p r a v i l t i s k o v n o k o n -

1 „ v hotelu M a r j a n z a v s e a k r e d i w »vrla«rje T e t i s k o v n e k o n f e r e n

tf»adeležU tudi g e n e r a l n i d i r e k t o r u u u r v i n i e š p o r t n e g a o r o d j a , D o l f e

— d h

J

K R A N J — O d b o r z a r e k r e a c i j o p r i z v e z i t e l e s n o k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j t u d i l e to s o r ­g a n i z i r a a k c i j o za p o s p e š e v a n j e ho je i n t e k a t e r ho je i n t e k a n a s m u č e h » N a t e k u se d o b i m o « , k i je m e d o b č a n i že l a n i z b u d i ­l a p r e c e j š n j e z a n i m a n j e , saj se v s i s k u p a j v e d n o bol j z a v e d a m o , d a g i b an j e o h r a n j a i n o b n a v l j a ž i v l j en j ske moč i .

V K r a n j u so z a z b i r a l i š č e ho je i n t e k a , l a h k o t n e v a d b e , d r u ž a b n o s t i , d o b r e vo l j e ter z a b a v n o s t i že l jn ih o b č a n o v d o l o č e n a t r i m e s t a : n a P l a n i n i n a j a s i ob v r t n a r i j i v s a k t o r e k ob 16.30, v S t r a ž i š č u p r e d d o ­m o m T V D P a r t i z a n v p e t ek o b 16.30 i n n a K o k r i c i p r e d o s n o v n o šo lo v t o r e k o b 16.30.

A k c i j e v B o d e l o v a n j u s š p o r t n i m d r u ­š t v o m K o k r a , t r i m k l u b o m S a v a o z i r o m a š p o r t n i m d r u š t v o m K o k r i c a vod i j o po t r i je s t r o k o v n i d e l a v c i z b o r a učite l jev, v a d i t e ­l jev i n t r e n e r j e v s m u č a n j a . T e k n i n a p o ­r e n ; z a čne se s ho jo , k a s n e j e p a se s t o p n j u ­je g l ede n a t e l e s n o vzd rž l j i vo s t u d e l e ž e n ­cev . B i s t v e n o p r i t e m je, d a je p r a v i l n i t e m ­po le t o l i k o h i t e r , d a se l a h k o m e d v a d b o hoje i n t e k a p o g o v a r j a m o , d a ne d i h a m o zasoplo, , d a n e r a z s i p a v a m o p r e v e č moč i i n d a s m o o b k o n c u v a d b e p r i j e t n o u t r u j e n i , s k r a t k a , d a b i l a h k o t e k l i t u d i h i t re j e , v e n ­d a r t e g a n a m e n o m a n o č e m o .

H. -J .

K a m n i k :

T r i g l a v 5 8 : 8 9 K A M N I K - K o š a r k a r j i k r a n j s k e g a T r i ­

g l a v a s o se v s r e d o v p r i j a t e l j s k e m s r e č a ­n ju p o m e r i l i s k o š a r k a r j i n o v e g a s l o v e n ­s k e g a l i g a š a K a m n i k o m . V l e p i i n b o r b e n i i g r i s o gost je z a n e s l j i v o s l a v i l i . P r i K r a n j ­č a n i h s t a b i l a na j bo l j š a n o v a i g r a l c a P o ­točn ik i n O m a h e n , z a d o m a č i n e p a je n a j ­bo l je z a i g r a l Z a g o r e .

D. Ambrožič

P o l a n c n a j b o l j š i

v Z a b r e z n i c i Z A B R E Z N I C A - N a d r u g e m l e tošn j em

t e k m o v a n j u s t a r e j š ih p i o n i r j e v za p o k a l S R S n a s k a k a l n i c a h , p o k r i t i h s p l a s t i k o , je z a n e s l j i v o z m a g a l P o l a n c i z K r i ž e v . N a j ­da l j š i s k o k j e i m e l J e s e n i č a n P e l j h a n 32,5 m e t r a , a j e žal p a d e l .

R E Z U L T A T I : 1. P o l a n c 200,9 (31,5, 30,5). 2. Z a b k a r ( oba T r i g l a v - K r i ž e ) 194,1 (30, 29,5), 3. D o l a r ( J e s e n i c e ) 191,4 (30, 30,5), 4. S i l a r ( T r i g l a v ) 189,9 (29,5, 28,5), 5. J e k o v e c ( T r i g l a v - K r i ž e ) 108,4 (28, 27,5), 6. P e l j h a n ( J e s e n i c e ) 160,0 (28, 32,5 p.) i t d .

S K R J A N C D R U G I V B R A S L O V Č A H

B R A 8 L O V C E - D r u g o k o l o za p o k a l S R S so o d s k a k a l i t u d i m la j š i p i o n i r j i . Z m a ­g a l j e d o m a č i n J a n e z D e b e l a k . S k u p a j je n a s t o p i l o o k o l i 30 m l a d i h s k a k a l c e v iz 8 s l o v e n s k i h k l u b o v . K r a n j č a n i s o se od l i č ­n o i z k a z a l i .

R E Z U L T A T I : 1. D e b e l a k ( B r a s l o v č e ) 196.0 (18, 18), 2. S k r j a n c 175,0 (16, 16), 3. G o r j u p ( o ba T r i g l a v ) 172,0 (15, 16), 4. K r a l j ( B r a s l o v č e ) , 5. J u s t i n , 6. Z u p a n ( T r i g l a v -K r i ž e ) , 9. D o l e n c , 11. J a g o d i c , 13. K e š n a r ( v s i T r i g l a v ) .

J. . ) .

O b e t a v n i z a č e t k i K R A N J - S m u č a r s k i k l u b T r i g l a v je v

n e d e l j o o r g a n i z i r a l n a 1 5 - m e t r s k i s k a k a l ­n i c i v S t r a ž i š č u m e d d r u š t v e n o t e k m o v a n j e z a c i c i b a n e i n m l a j š e p i on i r j e - z ače tn ike . M e d n a j m l a j š i m i s k a k a l c i je b i l na jbo l j š i M a r j a n J a g o d i c iz C e r k e l j . V k o n k u r e n c i c i c i b a n o v A je z m a g a l T o m a ž M u b i , v e n d a r le s p r e d n o s t j o d v e h d e s e t i n k točke p r e d I go r j em K n i f l c e m . T a d e j K n i f i c pa je b i l na jbo l j š i m e d m la j š im i p i o n i r j i .

R E Z U L T A T I - c i c i b a n i B : 1. M a r j a n J a g o d i c ( S S D D a v o r i n J e n k o - C e r k l j e ) 141.1 (9,10), 2. Z v o n e S n e d i c ( S S D D. J e n k o C e r k l j e ) 132,5 (9, 9) 3. T o m a ž K n i f i c ( S Š D S t a n e Ž a g a r - K r a n j ) 121,4 (8,5, 8,5); C I ­C I B A N I A : 1. T o m a ž M u b i ( S S D P redos l j e ) 146,4 (9,5. 10), 2. Igor K n i f i c ( S S D S t a n e Ž a g a r ) 146,2 (10, 10), 3. J a n e z G l o b o č n i k ( S S D D . J e n k o - C e r k l j e ) 90,2 (8, 9,5); M L A J Š I P I O N I R J I : 1. T a d e j K n i f i c ( S S D S t a n e Ž a g a r ) 100,1 (12, 12), 2. Mat j až V a l j a -v e c ( K r i k e ) 155,1 (10,5, 11). 3. M a n f r e d K r a u s l e r ( C e l o v e c ) 151,1 (10, 9). J J

K r i m i n a l i s t i U J V K r a n j s o n a S p . B e l i 1 0 v h i š i M e t o d a

T r o b c a n a š l i k u p p r e d m e t o v , z a k a t e r e p a d o s l e j š e n i s o n a š l i

l a s t n i k a . V r s t a p r e d m e t o v i z v i r a i z t a t v i n i n r o p o v , k i j i h j e

o s u m l j e n T r o b e c , n e k a j o b l a č i l , č e v l j e v , c o p a t i n t o r b i c p a m o r d a

m o r d a p r i p a d a t u d i ž e n s k a m , s k a t e r i m i j e T r o b e c n a k a k r š e n k o l i

n a č i n p r i š e l v s t i k , a s o z d a j p o g r e š a n e . U J V K r a n j z a t o n a p r o š a

o b č a n e , k i b i p r e p o z n a l i k a t e r i k o l i p r e d m e t n a s l i k a h , d a s e o g l a s e

n a U J V K r a n j a l i n a n a j b l i ž j i p o s t a j i m i l i c e . Ž e d o s l e j j e b i l a p o m o č

o b č a n o v p r i d o s e d a n j e m o d k r i v a n j u T r o b č e v e p r e t e k l o s t i o b č u t n a ,

z a t o U J V K r a n j p r i č a k u j e š e n a d a l j n j e s o d e l o v a n j e .

Kdo pozna te predmete?

Med predmeti je izredno veliko ženskih dežnikov vseh barv in velikosti, čevlji in copati neznanih lastnic pa imajo vsi velike številke od 39 do 41,5.

Prav tako so še neznane denarnice oziroma manjše ženske torbice; na sliki sta še neznani moški uri ena znamke »Glashutte«, druga pa »Aretta«. Na temni denarnici je enostavna ženska zaponka s »perlami«.

NESREČE

UTRUJENI VOZNIK

Radovljica — V sredo, 19. sep­tembra, ob 20.45 se je na magistralni cesti med Vrbo in Radovljico pripe­tila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Refik Kovačevič (rojen 1951) z Jesenic je vozil proti Jeseni­cam, zaradi utrujenosti pa je zape­ljal v levo in trčil v osebni avtomo­bil, ki ga je iz nasprotne smeri pri­peljal Branko Krmelj (rojen 1954) z Jesenic. V trčenju se je Krmeljev avtomobil prevrnil s ceste. Na srečo nihče ni bil ranjen, le Krmeljeva sopotnica je dobila nekaj odrgnin. Škode na vozilih je za 20.000 din.

SOPOTNICA UMRLA Tržič - V četrtek, 20. septembra,

ob 16. uri se je na magistralni cesti Podtabor — Ljubelj med vasema Kovor in Zvirče pripetila huda pro­metna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ferdinand Blažič (rojen 1936) iz Bistrice je vozil proti Podta-boru. Na delu ceste v bližini vasi Ko­vor in Zvirče je iz neznanega vzroka avtomobil zapeljal na ravnem delu v levo s ceste, se večkrat prevrnil po bregu in obstal na kolesih. Med pre­vračanjem sta iz avtomobila padla voznik in sopotnica Cilka Krsnik (roj. 1960) z Brezij pri Tržiču. V ne­sreči si je Krsnikova zlomila tilnik in je na kraju nesreče umrla. Voznika pa so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na av­tomobilu je za .'10.000 din.

NENADOMA SPUSTILA GUMA Škofja Loka - Na regionalni ce­

sti v Zmincu se je v petek, 21. sep­tembra, ob 15.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomo­bila Daniel Panič (roj. 1952) iz Ča­kovca je peljal proti Gorenji vasi. V Zmincu pa se je nenadoma na avto­mobilu izpraznila prednja leva gu­ma, nakar je avtomobil zaneslo v levo na rob ceste, nato pS se je prevrnil po bregu. Voznik si je v ne­sreči zlomil nogo, škode na avtomo­bilu pa je za 40.000 din.

NEZGODA PRI PREHITEVANJU

Kranj - Na magistralni cesti med Bistrico in Pod taborom se je v soboto, 22. septembra, ob 12.30 pri­petila prometna nezgoda zaradi ne­pravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila avstrijske re­gistracije Franz Schafer je med Bi­strico in Podtaborom prehiteval osebni avtomobil nemške registraci­je in ga pri tem zadel v zadnji levi blatnik. Schaferjev avtomobil je zato odbilo v levo, tako da je vanj trčil voznik osebnega avtomobila Jure Arh (roj. 1955) iz Preddvora, ki je tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju sta bila lažje ranjena voz­nik Arh in voznik Schafer, škode na avtomobilih pa je za 150.000 din.

S C E S T E V DREVO Gozd Martuljk - Na magistralni

cesti se je v nedeljo ob 16.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimer­ne hitrosti. Voznik Bogomil Dacar iz Ljubljane je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam z neprimerno hitro­stjo po mokri cesti, razen tega pa je imel na zadnjih kolesih dvoje različ­nih gum. V levem preglednem ovin­ku je zato njegov avtomobil zaneslo v desno s ceste, kjer je trčil v drevo. V nesreči je bil hudo ranjen vozni­kov sin Tomaž, star 17 let, ki je sedel na zadnjem sedežu, sopotnik To­mislav Premk je dobil pretres mož­ganov voznikova žena Marija, ki je sedela na prednjem sedežu pri­peta z varnostnim pasom tako kot voznik, pa je bila le lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 30.000 dinarjev.

SOPOTNIKA RANJENA D o v j e _ V nedeljo, 23. septemb­

ra, nekaj pred 7. uro zjutraj se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila lurški državljan Barjam Kilic je v ovinku zapeljal s ceste v drevo. V nesreči sta bila sopotnika ranjena in so ju pre­peljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 60.000din.

L; M.

7 SđMff

Ali bi kdo prepoznal ženske krznene copate jugoslovanske proizvodnje iz temnomodrega semiša, št. 39, skoraj nove, le malo nošene?

Obeski za ključe so neznanih lastni kov. V zgornjem kotu slike je okras­na zaponka iz cenenega materiala s perlami, spodaj pa svinčnik za sen • čenje vek v modri barvi ter manikir-ni pribor. Med predmeti, ki čakajo na prepoznava, so tudi spominski kovanci z dosedanjih olimpijskih iger v ceneni izvedbi.

Vse foto: UJV Kranj

POKLICNA ŠOLA Kranj, Cankarjeva 2

popravek objave z dne 21. 9. 1979; 4. točka se pravilno glasi:

Izjavo o poravnavi šolnine

O g e n j v s e n u

Moste pri Žirovnici — V sobota, 22. septembra, ob 7.30 je za gorel d gospodarsko poslopje Antona Tri-plata iz Most. Triplat je zjutraj na skednju ravnal seno, da bi pripra­vil prostor za novega, ki ga je name­raval s puhalnikom spraviti na ske­denj. Pri tem je opazil, da se iz sena kadi, v bližini cevi puhalnika pa je že gorelo. Ogenj je hotel zadušiti, tako da je nametal nanj seno, vendar pa mu to ni uspelo in se je pred ognjem moral umakniti. Pri tem je dobil opekline po rokah in obrazu. Komi­sija je ugotovila, da je do ognja ver­jetno prišlo zaradi samovžiga sena. Pogorel je skedenj z ostrešjem in vsemi stroji, delno pa je ožgana tudi hiša ob skednju. Škode je za okoli 500.000 din. Ogenj so gasili prosto­voljni gasilci in poklicni gasilci jese­niške železarne.

S t r o j

g a j e z g r a b i l

Tržič - V soboto, 22. septembra, se je v predilnici BPT hudo poškodo­val Zečir Rugovec (roj. 1953) iz Trt i ­ca. Rugovec je delal na rahljalnem stroju bombaža; ko se je ta zagozdil med rahljalnimi valji, je zastoj sku­šal odpraviti tako, da je z roko odstranjeval z valjev zagozdeni bombaž. To je bilo okoli 12. ure. Po nesreči pa je delavcu desno roko do komolca potegnilo med valje, njego­vih klicev na pomoč pa vse do 13. ure ni slišal nihče. Ko so ga končno reši­li, so ga z večkrat zlomljeno roko in zmečkaninami prepeljali v jeseniško bolnišnico.

G L A S 1 2 . S T R A N TOREK. 25. SEPTEMBRA

V novo pomlad in Vezenine Bled so pripravile izredno lepe

modne izdelke za novo pomlad in poletje 1980 — V korak s svetovno modo

B l e d — Ka r so nam pokazali na nedavni modni reviji v Kaz in i na Bledu, ob sodelovanju baletnega an­sambla Slovenskega narodnega gle­dališča v koreografiji Majne Sev-nikove. je vredno vse pohvale in vse pozornosti: blejske Vezenine, ki praznujejo letos 55-letnico, so se resnično s hi tr imi koraki približale svetovnemu modnemu utripu Iz preprostih obratov in z malo zapo­slenimi delavci se je tovarna čipk in vezenin razvila v sodobno konfek­cijsko delovno organizacijo, ki danes šteje okoli 7(K) zaposlenih in ki se s svojimi izdelki uveljavlja tako na domačem kot na tujem tržišču. Vezenine, bluze za delo in svečane priložnosti, modna kri la, obleke za veselo sončno popoldne, za sprehode al i za večerjo na terasi, za poskočni

Živahno in mladostno . .

Drznejše. a okusno . . .

ples v d i s c u klubu al i za diskretni valček v baru smo v naših trgovinah vedno občudovali, saj j im očitno nikol i ni pošla sapa izv irnih za­misli, odlične kval itete in solidne izdelave.

Vezeninini kreatorki tudi ob kolek­ciji za naslednjo pomlad in poletje niso bi l i brez domišljije, k i ' jo dovoljuje modni ukaz in k i so jo ukrot i l i v udobne in praktične

I

Vesele Vezeninine obleke za prihodnjo pomlad in poletje

z Vezeninami Ble okvire, dostopne vsem in vsakomur od ju t ra do večera. Preprosto uk­rojeno jutranjo haljo barv jutra , ki pozdravlja skozi pomladno ali po­letno okno krasi poživljajoč narodni motiv, ki se j im Vezenine nikol i ne odrečejo. Narodni motivi , vzorci in čipke so posute tako, da učinkujejo skladno in privlačno ter izredno de­korat ivno, naj bodo na jutranj i halj i al i na dolgi, črni obleki z ogrinjalom. Bluze modnega kroja z rahl imi čipkami po rokavih al i po izrezu današnje modne zapovedi delujejo nadvse okusno, sveže, mladostno in svečano.

P r i Vezeninah bodo naslednjo pomlad in poletje lahko izbiral i tako mladi kot starejši. Pr ipravi l i so nam kot sapa rahle jutranje obleke v paleti pastelnih barv, v tej nežni mavric i pa bo prav težko izbirati , saj je vsak model zase nadvse lep in privlačen. Nikjer nobene togosti, utrujajoče uniformiranosti al i dol­

gočasnega ponavljanja, saj je spret­na kreatorska roka znala vsakemu modelu posebej vdihnit i izvirnost in svojstvenost.

Poletni korak bo bolj poskočen in bolj sproščen v Vezenininih oblekah za vsak dan: droben vzorec polet­nega blaga in obleka z udobnimi žepi sodi prav v okolje, kjer se namerava izkazovat i : na zelen travnik s kate­r im se vtaplja, za delovno mizo, k i jo poživlja kot šopek travnat ih rož. Obleki se odličnost izkazuje v prak­tičnosti, udobnosti, v tem, da mladost poudarja, starejši letnik pa po mlaja.

D a kr i la za naslednje poletje in pomlad, tako kot svečane in manj svečane obleke terjajo širok pas, vedo " tudi v Vezeninah. Pas stisne ozko al i rahlo nagubano kri lo, ki ga bodo nadvse vesela predvsem mlada dekleta kot bodo vesela vseh popoldanskih oblek, ozkih in dolgih. Živo rdeča ali večno lepa črna

obleka za prihajajoče novo < | hotelu a l i restavraci j i se ni drobnem ženskem koraku, ramena pa j i spogledljivo uhr*' sojno ogrinjalo s folklornim;

Vezen in in ih oblek na trgovin skoraj ne bi bik? posebej označevati, saj imajo' nekaj svojstvenega, »veienii vezeni vzorc i in motm, >» pozabljeni, so rahločutno prvovrstno tkan ino , z skladnostjo najdejo svoje barvo, kakršenkoli je it ukaz. Vezenine m u sledijo, va l i so tud i vsa prihodnja pravi la, tako, da bo v Vet _ prodajalnah mogoče najti **] vsakršno postavo in vsikriN ložnost.

O tem so nas v Veseaatf] prepričali. Ponovno p« » dokazal i , da so kval i tetni i iu r . in nadvse konkurenčni trn) zadnji modni revi j i .

I n s t a l a c i j e p r a z n u j e j o 2 0 - l e t n i c o

Instalacije so bile ustanovljene pred 20. leti kot servis za Elrine izdelke — Danes nastopajo na trgu s celotno ponudbo instalacij od projekta do

izvedbe

Začetek podjetja Instalacije Škof­ja Loka sega v leto 1959, ko se je skupina delavcev takratne Elre odcepila z namenom, da ustanovijo servis za Elr ine izdelke. Začeli so s 4 delavci in 1 vajencem. Od pionirjev podjetja še vedno dva delata v Instalacijah.

Prostore so najprej imeli na Spodnjem trgu, kjer so bil i dobe­sedno porinjeni pod stopnice. Ma lo boljši prostor so potem našli v

Stikalno omarica izdelana v Instalacijah. - Foto: F Perdan

Od servisa do delovne organizacije

Blaževi ul ic i , kjer so se že začeli ukvarjat i z elektroinstalacijami. Ta ­krat je bilo v kolektivu 10 do 15 delavcev. Prostori so zaradi širjenja dejavnosti spet kmalu postali pre­tesni in so zato odkupil i stavbo ob Kidričevi cesti, kjer ima sedaj delavnice Šolski center za avto­mobilsko in avtomehansko stroko v Škofji Lok i . Tud i od tam so se namreč morali prav kmalu seliti.

Zanje je občinske skupščina dolo­čila prostor v industri jski coni na Tra t i , nasproti Jelovice ob Kidričevi cesti. T a m so zgradili nove delav­nice, pravzaprav bi temu lahko rekli že tovarna, v zadnjem srednjeroč­nem obdobju pa so jih še razširili. Dogradil i so Projektivni biro, k l ju­čavničarsko delavnico in skladišče.

Vse do leta 1975 je bila edina dejavnost Instalacij elektroinstala-

" terstvo. Imeli so tudi elektromeha-nično delavnico za lastne potrebe in prav tako lastno ključavničarsko de­lavnico. V tem srednjeročnem ob­dobju pa so se preusmerili na celot­no ponudbo strojnih instalacij ; na­peljujejo centralne kurjave, vodo­vod in prezračevalne naprave. Te dejavnosti so na Gorenjskem izred­no deficitarne in je po njih izredno veliko povpraševanje. Drug vzrok, da so se odločili za nov proizvodni program pa je v tem, da lahko sedaj potrošnikom — graditeljem — ustrežejo s celotno ponudbo insta­lacij , vključno s projektiranjem.

V začetku leta 1975 je namreč zaživel projektivni biro, marca istega leta so zgradili prve centralne kurjave in napeljali prve vodovodne instalacije, naslednje leto pa so začeli izdelovati tudi prezračevalne naprave. V tem času se je močno povečal prihodek, pa dohodek in število delavcev. Vendar je rast zaposlenosti rasla v skladu z občin­sko polit iko obseg proizvodnje pa je rastel v dobršni meri tudi na račun porasta produktivnosti in dobre organizacije dela. Sedaj imajo zaposlenih nekaj manj kot 130 delavcev, med njimi lepo število strokovnjakov.

Največ inštalacij vgradijo na ob­močju občine Škofja Loka, včasih tudi do 60 odstotkov, približno tretjino njihove ponudbe se nanaša na Slovenijo, nekaj pa tudi na celotno Jugoslavijo. V inozemstvu pa nastopajo skupaj z -Jelovico in T R I M O Trebnje. T o je tovarna

montažnih hiš i n jeklenih ko ci j . V n j ihov ih objektih Instalacij zgradijo w napeljave.

Sami ne izvažajo, pač pa < L T H . Za to tovarno namr lujejo s t ika lno opremo ta I tehniko. Sodelujejo pa tudi Tehnik iz Škofje Loke Z v* tovarnami imajo sklenjen* o poslovno-tehničnem Zlast i velja ob tem sporazum o razvijanju sončne energije.

Pa tud i sami posvečate -f\ veliko pozornost. Skupaj skovalno skupnost jo Slovenci vijajo družino električnih opremo gradbišč. Nekaj omaric so že naredi l i in i »1 pokrivajo slovensko tržišče vj hodnje pa bodo prek trgovaj ki jo i m a Je lov ica r, vsej Jugos lav i j i . poakuRa tudi v druge republike.

Ob h i t rem širjenju proi. rasti podjetja niso poiataj družbeni standard. Uspešno: stanovanjske probleme .•> planirajo stanovanjske pttftrj potem namensko izločajo sredstva. Ve l iko delavcev * izobražuje ob delu. Letov .v* organizirano, saj so nakup.. niške prikol ice. Imajo ureier hrano. V novem skladiVtv-1 jektu je tud i sodobna niča hrane. Pohvali jo pa • tudi z izredno aktivnimi političnimi organizacijami, delovna mlad ina in sindikat

Za prihodnje srednienv1-dobje pa so si zastavili čimveč kompletn ih insta.*. naprav od projekta do Vendar pa pri srednierocnr ranju, ker je njihova ; povezana z gradbeništvom je del njega, močno občut sena vprašanja urbanistkV;. niranja. Ker je težko planu-stanovanjske in tudr- inč gradnje, tudi Instalfcpvjt planirajo svoje delo Po dlV pa želijo vse oblike jih imajo sedaj / druj organizacijami sprem»*|tljt> kovno povezanost S aftir Poliksom pa se bo potrtfttv riti tudi o del i tv i del Instalacije namreč rf vodne napeljave, s Ponu oba k l ima napra\ e

w RARIZ - NOV SPOMIN V ZAKLADNICI USPEHOV Pivovarna UNION je ob svojem 115. rojstnem dnevu prejela še eno veliko potrditev za prizadevanja pri skrbi za kvaliteto svojih piv.

Mnenje mednarodne žirije »MONDE SELECTION DE LA QUALITE« je takole: Union pivo-lezak - zlata medalja Union pivo-grand - zlata medalja Uni-hmeljni napitek - zlata medalja Union pivo-svetlo - srebrna medalja Union pivo-temno - srebrna medalja

m

Pariz ' 7 9 - pet medalj za pet k v a l i t e t n i h vrst piva

G L , A S 1 4 . S T R A N TOREK. 25. SEPl1BgW •

ZA JESEN mehke flanele in druge različne tkanine modnih barv in vzorcev

Informativno prodajni center T E K S T I L I N D U S Hotel C R E I N A v Kranju

TEKSTILINDUS

K R A N J

prosta dela in

KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka objavlja naloge SKLADIŠČNEGA D E L A V C A za skladišče na Trati

Pogoj: dobro zdravstveno sta­nje Prijave sprejema sekreta­riat zadruge v Skofji Loki, Jegorovo predmestje 21. Motnost nastopa dela je ta­koj.

2IVIL.A T O Z D Veleprodaja Kran j

imza -Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne orgai cije Veletrgovine Živila Kranj v skladu s sklepom delavskega sveta DO in statuta delovne skupnosti skupnih služb ponovno razpisuje prosta dela oziroma naloge

1. Vodenje plansko analitskega in razvojnega sektorja

Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati se naslednje po­sebne pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske al i podobne smeri, — štiri leta delovnih izkušenj pri odgovornih finančnih al i računovod­

skih delih. — organizacijske sposobnosti za vodenje, — samoupravno zaveden in politično razgledan človek. Prosta dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema razpisna komisija DS Skupne službe Veletrgovine Ži­vila — Kranj — Poslovni prostori, Naklo, v zaprtih kuvertah z oznako: Za razpisno komisijo, 15 dni po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa.

r

Z a toplo zimo... V M e t a l k i v L jub l )an i . M a r i b o r u , K a m n i k u i n M e t l i k i v a m d o 1 3 1 0 n u d i m o o g r e v a l n e n a p r a v e d o m a č i h i z d e l o v a l c e v — vse n a e n e m k r a | u ^

o g r e v a l n e n a p r a v e za p l i n , t r d a in t e k o č a g o r i v a , o b raz l i čn ih v a r č e v a l n i h u k r e p i h p a vas o p o z a r j a m o n a o g r e v a l n e a p a r a t e na e l e k t r i k o , n a v o l j o so v a m t u d i razn i d o d a t k i za peč i ITPP pa t u d i reze rvn i d e l i , s t r o k o v n o v a m s v e t u j e m o

blagovnico Ijubljana

K v a l i t e t n o i n š i r o k o p o n u d b o

v a m z a g o t a v l j a j o

M e t a l k a L j u b l j a n a ,

M a r i b o r , K a m n i k M e t l i k a ,

E m o - T o b i Ce l j e ,

P l a m e n — S l a v o n s k a

P o ž e g a , I T P P R i b n i c a ,

G o r e n j e — V e l e n j e .

E l m d — V a l j e v o ,

Ce — č a č a k , M a g n o h r o m —

K r a l j e v o , I sk ra C o m m e r c e

L j u b l j a n a ,

R a d e K o n č a r — Z a g r e b ,

G o r i c a — D u g o se lo ,

I s t r a m e t a l Po r to rož

DELA VCEM IN OBRTNIKOM

GORENJSKIH OBČIN!

SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU K R A N J T r g r e v o l u c i j e 3 , p p 5 8

te l : 2 6 - 0 7 7

O b v e š č a m o v a s , d a S k l a d za d o p o l n i l n o i z o b r a ž e v a n i * * r c e v v z a s e b n e m s e k t o r j u K r a n j s s o d e l o v a n j e m Združi <' n i k o v o b č i n G o r e n j s k e O R G A N I Z I R A S T R O K O V N O E K S K U R Z I J O

SARAJEVO - TJENTIŠTE — BUGOJNO

Program 1. dan: Odhod izpred hotela Crema Kranj ob 5 uri zjutraj.

Vožnja mimo Zagreba do Banja Luke, kjer bo krajši postanek 1 do Jajca, kjer je postanek in kosilo Popoldne nadaljevan M skozi Travnik do Sarajeva Nastanitev v hotelu, večerja S! ^ čišče

dan: Nadaljevanje potovanja do Tjentišta O g l e d spomenika m ur 4! nega parka Peručica Popoldne n a d a l j e v a n j e vožn je pr*i, 3T sinjskega polja do Mostarja Ogled mesta, v e č e r j a , p r e n o č i ^

dan: Nadaljevanje potovanja skozi kraje z n a n e iz NOB preko Prozora do Bugojna, kjer bo p o s t a n e k za kosilo P™ć^ dalje proti morju skozi Kupreška vrata N a s t a n i t e v v hotelu ?H ali Trogiru, večerja i n prenočišče : Nadaljevanje potovanja po jadranski magistrali sko*i fcj/ adar, Maslenico, Titovo Korenico do Plitvic, kjer je post*

kosilo Popoldne povratek mimo Karlovca v Kranj Prihod <:

večernih urah

dan Zad

Ekskurzija je štiridnevna in je razdeljena v dva skupini Prva skupina ima odhod: 22. oktobra — 25. oktobra IQ->-Druga skupina ima odhod 26. oktobra — 29. oktobra i«-'; Rok prijav je do 4. oktobra 1979

Glede na omejeno število (avtobus) vas prosimo, da se roka pn držite Prijave sprejema Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v sektorju Kranj, Trg revolucije 3, tel 26-07 7 ter Združeme v občini Za vse eventuelne informacije se obrnite K o š i r j e v a

na telefon

Lesnina

26-071

TOZD obrtno proizvodni in uslužnoatni o b r a t TAPETNIŠTVO Radovljica Gorenjska c. 41

osa c

objavlja prodajo osnovnih sredstev, ki bo 28. 9. 1979 na LICITACIJI odprodala naslednja sredstva

1 ZIDANA POSLOVNA Z G R A D B A Z A P U Z E 14 a

stavbišče 186 kv. m, travnik 1300 kv. m. dvorišče sadovnjak 165 kv. m. s

Izkl icna cena 3,000.000 din.

2. KAMIONET TOVORNI A V T O Z A S T A V A 1300 TR leto nabave december 1974 Izkl icna cena 15.000 din.

Pričetek licitacije bo 28. 9. 1979 ob 8. uri za družbeni 9. uri za privatni sektor v prostorih Zapuže 14 a. **ktl* Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti k šini 10% od izklicne cene. Plačilo takoj po Hcita31x3 osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o o s n o v ' *

stvu. en-

ft

i CENA: Delavci plačajo 400 — din, ostale stroške povrne Sklad V"1 ' / plačajo 2 700 — din po osebi

i

X I '

dfiOaflttUtfi Trgovska delovna organizacija G O L I C A o.o. Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti za skupne zadeve o.sub.o. Jesenice objavlja prosta dela in naloge P R A V N E G A R E F E R E N T A s polnim delovnim časom za nedoločen čas

Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri, višja izobrazba pravne al i upravne smeri , dve leti delovnih izkušenj

Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opi^j'j sedanjega dela pošljejo na naslov: A B C P O M U R K A - Tn3 l delovna organizacija GOLICA Jesenice — Kadrovski jj/l Titova 1, v 15 dneh od objave. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v U fc^l opravljenem postopku.

OBIŠČITE MEDNARODNI GRAŠKI JUGOVZHODNI SEJEM

o d 2 9 . s e p t e m b r a

d o 7. o k t o b r a

1 9 7 9

I * « t t «

Posebne razstave: , A v s t r i j s k i G R A D B E N I S E J E M , K M E T I J S T V O , za I N D U S T R I J O i n O B R T , za H O T E L E i n G O S P O ­D I N J S T V O , Z A H I Š O in S T A N O V A N J E , K U R I L N A I N K L I M A T S K A T E H N I K A , M O D E R N A P I S A R N I ­Š K A T E H N I K A , za K U H I N J O in G O S P O D I N J ­S T V O i t d .

S e j e m je o d p r t v s a k d a n o d 9 d o 1 8 u re

VSE INFORMACIJE DAJEJO SLOVENSKI PO­TOVALNI URADI

s .

K

I « « , 25 SEPTEMBRA 1 9 7 9 1 5 . S T R A N G L A S

M A L I telefon

OGLASI 23-341

PRODAM E =

prodam eno leto stare- K O K O S I tonice in K O K O S I za z a k o l . Ce­l i c a 1, Naklo, tel.: 47-226 7517

Ijfodoo prodam novo G A R D E ­ROBNO O M A R O s T O A L E T N O MIZICO in vgrajenim r a z t e g l j i v i m lAVCEM Informacije p o t e l e f o n u Wll dopoldan 7520

Prodam novo E L E K T R O O M A ­RICO fza v hišo). B r e z o v a r J a n e z , K in6>va 25. Šk of j a L o k a 7650 Prodam 8 tednov s tare č is tokrvne

JAMSKE V O L C J A K E ( s a m c i ) -'h. rodovnik. Novak Jože, Podreča • Ksa 7651

Mam T E R M O A K U M U L A --USKO PEC, 3 k W . K o p l a n , R a -<Mnk 16, Železniki 7652

Poceni prodam nov p o g o n s k i |QXN za mletje sadja. G u z e l j A n -

Puftal 51. Škofja L o k a 7653 M n klavirsko H A R M O N I K O

•afcter atlantic IV. N — de l n x in IgSLIE, 80 W, cena po d o g o v o r u . Zjjrrl Janez, Sv. D u h 3, Škof ja L o k a

7654 Prodam plinsko -PEĆ I s k r a . B e r -

fcjrt. Lenart 2, Selca 7655 prodam nova desna v h o d n a V R A -

% ter 200 kosov rab l j ene Z I D N E t f U mali format . B r a d e S k o W Tavčarjeva 8. Škofja L o k a

7656 '"odam težko K R A V O , z m l e k o m .

L * Janez, Zasip 11, 64260 B l e d 7657

Prodam J A B O L K A z l a t a p a r m e -S ju dva zastekljena O K N A (160 *l«cm). Ferjan, R i b n o 19, B l e d

7658 Poceni prodam S T R E Š N O O P E -

••f> cementni bobrovec, z a p r e k r i -r'w »treh ' 9 x 8 ) H r i b a r V a l e n t i n , **»&va 5, K r a n j , t e l . : 27-452

7659 ,'lfodno prodam S E S A L E C za

Si H0OVER. I n f o r m a c i j e po Somi 25-849 7660 Poceni prodam 7 m a l o r a b l e j n i h *wh VRAT. G m a j n i c a 3 0 / d , K o -»Tid« pri Kamniku 7700

bino prodam D N E V N O S O B O %fc (4 deli), 8 m P O D O L I T A

JlOcm/. dva električna B R I V N I -'U. prednji ODBIJAČ z a z a s t a v o »hladilnik in pokrov o d A U S T I -*A FIKUS (s 40 Širokimi l i s t i ) , \iu SANI in K O L O p o n v , vse Šfeno Sava. Moša P i j a d e 5/1,

7661

Prodam trodelna klasična O K N A . Plešec Slavko, Preska 71/a. Medvo­de 7662

Ugodno prodam še ne rabljeno N A P O kuppersbusch Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Bele, Gorenj­ska 22, Radovlj ica 7663

Ugodno prodani dobro ohranjeno K U H I N J S K O O P R E M O (klasično) in kombiniran ŠTEDILNIK (3 pl in. 2 elektrika). Toporš, M l a k a 32. Kran j 7664

Prodam silažno K O R U Z O , 2 tro­delna O K N A , z roletama in grad­beno E L E K T R O O M A R I C O . Ben­cina, Ljubl janska 35, K ran j —Ore-hek 7665

Prodam betonsko ŽELEZO (8 0 in 10 O), M O P E D in M O T O R N O ŽAGO stihi . Naslov v oglasnem od­delku. 7666

Prodam 300 kom, nove STREŠ­N E O P E K E novoteks, veliki for­mat, rdeče barve. Ajdovec Ivan. M l a k a 19, K ran j 7667

Prodam črnobel T E L E V I Z O R R I Z in H L A D I L N I K Gorenje. J a -kupak, Gubčeva 2, tel.: 27-126 7668

Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE. Prešeren C i l ka , Zasip 12 7669

Prodam N A K L A D A L E C - leon 450. Naslov v oglasnem oddelku.

7670 Prodam A V T O - R A D I O s kase­

tami. Telefon 70-095 7690 Prodam barvni T E L E V I Z O R Go­

renje, star tr i leta. za 18000 din. Sever, Puštal 33, Škofja Loka 7691

KUPIM K u p im S A D J E za namakanje.

Hafner, Binkel j 13, Škofja Loka 7705

K u p im kiper P R I K O L I C O (31). Mesec Janez, Rovt 13. Selca 7706

VOZILA Prodam M I N I A U S T I N 1000,

letnik 1977, 37.000 km, s parno šte­vilko. Hrastje 86 ali tel.: 24-933

7599 Poceni prodam F I A T 1300, po­

treben nrnmjšega popravila. Boboven 5, Kranj 7523

K u p i m avto L A D O familiare, sta­ro do dveh let. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: Gotovina — Kran j 7524

Prodam Z A S T A V O 750. v dobrem stanju. Senično 19, Tržič 7533

Prodam Z A S T A V O 101 Lux , letnik 1976. Vlado, Smledniška 80, Cirče, Kran j 7535

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970. Križaj, Trstenik 19, Golnik

7541 Prodam F O R D T A U N U S , al i

menjam za zastavo 750. Pavkovič, Bistr ica 163, Tržič 7590

N S U P R I N Z 1000C. dobro ohra­njen in garažiran. prodam. Ogled popoldan. Franc Hajnrihar. Selca 130 (za šolo) 7671

Prodam V W 1200, letnik 1970. uvožen, 12 W. Ka l an Stanko. Polj-šica 6, Podna rt 7672

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974. Ogled možen samo po­poldan. Lazar Drago, Vrečk ova 4, Kran j , P lanina 7673

Prodam karamboliran citroen A M I 8. Tra tn ik Slavko, Begunje 60

7674 Po ugodni ceni prodam Z A S T A ­

V O 750, letnik 1972. Pavlic, Nasovče 10, Komenda 7675

Prodam R-4, 95.000 km. cena po dogovoru. Ceh Branimir , Gregorči­čeva 19, Radovl j ica, tel.: 75-934

7676 Nov 126-P zamenjam za novo

Z A S T A V O 750. Telefon 75-010 int. 383 ponedeljek od 11. do 14. ure 7677

Prodam A M I po delih (cena ugod­na), P E C na olje in P E C kuppers­busch. Sp. Besnica 75 7692

Ugodno prodam F I A T 125-PZ, leto izdelave 1971. motor industri j­sko obnovljen. Dopudja, Delavska 3. Kran j , Stražišče, tel.: 21-544 7678

Prodam avto S U N B E A M , letnik 1974. Informacije po telefonu 28-208

7679 Prodam ŠKODO 1000, registrira­

no do K), avgusta 1980. Lapanje, Zg. Bitnje 231 pri puškami 7680

Prodam VVV 1200. letnik 1962, neregistriran, vendar vozen. Hrastje 157, K ran j 7681

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971, dobro ohranjeno, za 22.000 d in. Delavska 54, K r a n j 7682

Prodam ohranjen F I A T 124. let­nik 1971. Naslov v oglasnem oddel­ku. 7683

Prodam F I A T 126-P, letnik 1976 in F I A T 750, letnik 1977. Ogled popoldan. Jereb Alojzi ja, Forme 16. Zabnica 7684

Prodam O P E L A S C O N O , letnik 1972, registrirano do avgusta 1980. Zupančič Janez, R ibno 74. Bled

I z da j a C P G l a s , K r a n j , U l i c a Mofte P i j a d e j a 1. S t a v e k : T K G o r e n j s k i t i s k K r a n j , t i s k : Z d r u ž e n o podjet je L j u d s k a p r a v i c a , L j u b l j a n a , K o p i ­t a r j e v a 2. - N a s l o v u r e d n i š t v a i n u p r a v a l i s t a : K r a n j , M o t e P i j a d e j a 1. - T e k o č i r a č u n p r i S D K v K r a ­n j u š t e v i l k a 51500-603-3199» - T e ­l e f o n i : g l a v n i u r e d n i k , o d g o v o r n i u r e d n i k i n u p r a v a 23 -341 , u r e d n i ­š t v o 21 -835 , n o v i n a r j i 21 -860 , m a l o -o g l a s n i i n n a r o č n i š k i o d d e l e k 23 -341 . - N a r o č n i n a : l e t n a 325 d i n , p o l l e t n a 175 d i n , c e n a z a 1 š t e v i l k o v ko lpo r t aJ . i 5 d i n a r j e v . - O p r o š č e ­n o p r o m e t n e g a d a v k a p o p r i s t o j n e m

m n e n j u 421 1/72.

Z A H V A L A

Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, ljubega atka, sina, brata in strica

P E T R A G R E G O R C A iz Tupalič 23

iskrena zahvala v s e m sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje.

Posebno zahvalo s m o dolžni kolektivu Jelovice — obrat Preddvor, sodelavcem Mehanične delavnice, K o n f e k c i j e M l a d i rod, G G - T O Z D Preddvor, Iskra Commerce Kranj, OŠ Matije Val javca, o b e m a pevskima zboroma za zapete žalostinke in tovarišu Umniku za

poslovilne besede.

Iskrena h v a l a g. župniku in p. Polikarpu za lepo opravljen pogrebni obred. V s e m , ki ste ga spremili v prerani grob, iskrena hvala!

Vsi njegovi!

Z A H V A L A

Ob boleči, m n o g o prezgodnji izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje

T E R E Z I J E Z V V O L F z O r ehka

M iskreno z ahva l j u j emo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in drugim, ki »te jo spremili na n j e n i zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Najlepša hvala t u d i ko lekt ivoma Iskre in podjetju Vodne skupnosti za podarjena venca in izrečeno sožalje. P r i s r čna hvala dr. Sternu in vsemu strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik. P o s e b n a hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, ter pevcem za

zapete žalostinke.

Žalujoči: h č e r k a Martina in sin Ivan z družinama ter vsi njeni sorodniki!

Orehek, 15. septembra 1979

Prodam Z A S T A V O 101 L. letnik 1977, prevoženih 20.000 km. Demšar Franc. Ribno 57. Bled 7686

Prodam karamboliran R-4. letnik 1974, cena 5.000 din. Hrovat Janez. Podkoren 5. Kran jska gora. tel.: 88-578 7687

Prodam VVV 1303 S. letnik 1973. Tenetiše 39, Golnik 7688

Prodam D E L E za ŠKODO 1000 M B . Jerman Stane, Hrušica 52. Jesenice, tel.: 77-292 7689

STANOVANJA Mat i s štiriletnim otrokom išče

G A R S O N J E R O al i S O B O z mož­nostjo kuhanja. Možnost predpla­čila. Zaželjene so ponudbe na ob­močju Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 7554

Študentka išče G A R S O N J E R O al i manjše S T A N O V A N J E v K r a ­nju. Možno je predplačilo. Telefon 21-539 7 6 9 7

Na območju Kranja iščem G A R ­S O N J E R O al i enosobno S T A N O ­V A N J E . Nudim nagrado in pred plačilo. Informacije po telefonu 23-048 od 6. do 14. ure 7698

Par brez otrok išče najemniško S T A N O V A N J E na relaciji K r a n j -Kamnik . Šifra: Vseljivo takoj 7699

Sprejmem dva mlajša delavca za kleparsko obrt, možnost imata tudi za priučitev tega pokl ica. Dober poklic in zaslužek! Markič Franc. Partizanska 14, Kran j 7628

V A R U J F C M otroke na mojem ali vašem domu (tudi izmenično). Pis mene ponudbe oddajte pod šifro: Varuhinja 769}

Iščem V A R S T V O za 8. mesečno deklico, v dopoldanskem času, po možnosti na Planini . Ponudbe pod: Varstvo 7694

Nekvali f icirano D E L A V K O za lažje delo pri strojih za plastiko takoj zaposlim. Škofja Loka, tel 60-922 7695

Zaposlim D E L A V C A za polnjenje in vzdrževanje avtomatov. Klanšek V i l i , S O D O V I C A R S T V O Brezje

OBVESTILA;

1 POSESTI G O S P O D A R S K O P O S L O P J E .

D E L A V N I C O ali Z A Z I D L J I V O P A R C E L O za delavnico v bližini Kranja , kupim. .Ponudbe oddati na Glas pod: Tud i v"slabem stanju

7618 Najamem GARAŽO na P lanin i .

Ponudbe pod: Zima 7701 V najem vzamem GARAŽO kjer­

kol i v Kranju . Plačam dobro. Spo­ročite po telefonu 21 746 - zvečer

7702 Prodam GARAŽO v garažni hiši

na Planini . Naslov v oglasnem od delku. ™

ZAPOSLITVE i Sprejmem M I Z A R S K E G A PO­

MOČNIKA - vajenca in delavca. M I Z A R S T V O . Hafner, Kran j , Za­savska 2 7 f i 26

P L E S N I T E Č A J I

za mladino in starejše v hotelu Cre-ina K ran j , se prično v torek, 25. sep­tembra. 1. ZAČETNI TEČAJ ob 18. uri 2. TEČAJ D I S C O P L E S O V

ob 19.30 Cena tečaja za dijake — študente 150 din. za zaposlene 300 din Tečaj bo vodil plesni učitelj I). HO-M A N . vodja plesne šole v Ljubl jani

V s a k o soboto i n nedel jo ob 18. uri od 29. 9. 1979 dalje organizira Društvo M O D R I N A s svojimi ansambli P L E S v D e l a v s k e m d o m u v K r a n j u

S E R V I S za čiščenje: preprog, tapisoma in itisona, izvršuje s t o ritve. Telefon 22-043 7256

Izoliram centralno, ugodno in poceni. Praprotnik Ivan. Frankovo 68. Škofja Loka 7622

Sprejmemo vsa Z I D A R S K A D E ­L A in prekrivanje streh. Voglje 26 Šenčur. 7 7 0 4

mira stavbno in pohištveno mizarstvo 64240 Radovljica, Šercerjeva 22

Komisija za volitve in imenovanja ter komis i j a z a medse­bojna razmerja

razpisuje prosta dela in naloge:

1. D IREKTORJA - OZD Pogoj: - zahteva se višja izobrazba ekonomske ali lesne

smeri in najmanj tr i leta delovnih izkušenj na podobni delovni nalogi

al i . . . — srednjo strokovno izobrazbo — lesne smeri in pet

let delovnih izkušenj, na podobni delovni nalogi, — da je moralnopolitično neoporečen, — delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za

dobo štirih let 2. RAČUNOVODJE - OZD

Pogoj: — najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj t r i leta delovnih izkušenj v finančnem poslo­vanju,

— delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za dobo štirih let

3. TEHNOLOGA - K A L K U LA NT A Pogoj: — srednja tehnična šola lesne stroke,

— dve leti delovnih izkušenj, od tega eno leto na tehnoloških delih

Kandidati naj pošljejo pismene prijave 8 potrebnimi dokazili v IS dneh po razpisu na naslov: pod točko 1. in 2. — Komisija za volitve in imenovanja poslovodnega organ a pod točko 3. — Komisija za medsebojna razmerja MIRA, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Radovljica, Sercer­jeva 22.

Kmetijsko živilski kombinat Z n.sol.o. Kran j , C . J L A 2 T O Z D K O O P E R A C I J A Radovlj ica objavlja na podlagi sklepa Komisi je za delovna razmerja prosta dela oz i roma oprav i la za nedoločen čas:

nočnega dežurstva na delovišču Poljče (dva delavca)

Posebni pogoji: K V živinorejec a l i delavec s končano osemletko, smisel za delo z živino in pravilen odnos do družbene lastnine, delo se opravlja 20 ur tedensko, zato lahko dela tudi upokojenec, poznavanje požarno-varnostnih ukre­pov in poznavanje dela čuvajske službe.

Stanovanja ni.

Kandidati naj pošljejo pismene prošnje Splošno kadrovskemu sektorja KŽK Kranj. C. J L A 2 16 dni po objavi.

Občinska revija folklornih skupin na Visokem

Ohranjajmo, kar je slovensko! V i s o k o — Ohranjanje slovenske

ljudske umetnosti je ena izmed na­log naroda, bogatega po neizmerni zakladnici ljudskega plesa in pesmi. V tej zvestobi ljudskemu kulturne­mu izročilu in v razvijanju ideje narodnega ponosa kaže iskati glavni motiv za razvito in bogato folklorno

dejavnost v kranjski občini in na Gorenjskem.

Ned» ljs ;a občinska revija folklor­nih sk ipin. ki jo je v počastitev praznika krajevne skupnosti Visoko pripravila Zveza kul turn ih organiza­cij Kran j v sodelovanju z domačim kulturnoumetniškim društvom, je

Tri desetletja žirovskega Kladivarja

Program zasnovan na domačem znanju

Delavci Kladivarja so v soboto proslavili 30. ob­letnico ustanovitve delovne organizacije — V proizvodnjo vnašajo najnovejše dosežke znanosti

V soboto dopoldne je bila v to­varni Kladivarja v Zireh proslava ob 30-letnici te delovne organizacije. Poleg delavcev, predstavnikov kra­jevne skupnosti in številnih delovnih organizacij iz občine in Gorenjske, so bil i na slovesnosti predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka, Peter Petrič, ki je imel slavnostni govor in je poudaril izredno velik pomen Kladivarja za razvoj Zirov in občine, dekan fakultete za strojništvo ljubljanske univerze, prof. fr. Viktor Prosen in predsednik kolektivnega poslovod­nega organa Združenih podjetij strojegradnje, katerih član je tudi Kladivar, Boštjan Barborič.

Predsednik delavskega sveta K l a ­divarja, Andrej Starman, je v svojem govoru opisal razvoj kolekti­va od prvih začetkov pa do danes. 21. septembra 1949. leta je občinski ljudski odbor Zir i ustanovil podjetje z imenom Splošno kleparstvo in mehanična delavnica Ziri. Z vztraj­nim delom je podjetje širilo program in počasi se je začelo preusmerjati v industrijsko proizvodnjo. Navezalo je stike z Nikom iz Železnikov, od katerega je prevzelo proizvodnjo šestil.

Pomemben mejnik v razvoju Kladivarja je bilo leto 1965, ko so začeli razvijati proizvodnjo elemen­tov za avtomatizacijo. V sodelova­nju z Zavodom za avtomatizacijo Ljubljana, je Kladivar razvil vi­

bracijske dodajalnike in družino elektromagnetov za hidravlične si- -steme. T a proizvodni program je postal osnova za nadaljnj i razvoj podjetja in jedro proizvodnega programa, k i ga Klad ivar še danes uspešno razvija.

Večanje tega programa pa je bilo odvisno od razvoja strojegradnje pri nas, zato K lad ivar tesno sodeluje z nosilci razvoja ta panoge, posebno na področju razvoja hidravlike in robotike. Član S O Z D Z P S pa je Kladivar od ustanovitve te sestav­ljene organizacije, to je od maja 1974 dalje. Sodeluje pa tudi s tuj imi firmami, zlasti z zahodnoevropski­mi. Velja omenit i firmo F E S T O P N E V M A T I K , S katero imajo sklenjeno pogodbo b dolgoročnem sodelovanju na proizvodni koope­raciji. V zadnjem času pa navezujejo stike tudi z vodi ln imi f irmami na področju hidravlike.

K ladivar je tudi prva delovna or­ganizacija v škofjeloški občini, k i je navezala konkretno sodelovanje z najvišjimi znanstvenimi inst i tuci­jami. Najnovejše dosežke Inštituta za elektroniko in vakuumsko teh­niko, Fakultete za strojništvo in republiške raziskovalne skupnosti vnašajo v proizvodnjo.

Tud i za prihodnje srednjeročno obdobje načrtujejo nadal jnj i razvoj na združevanju razvojno-raziskoval-nih programov in nadaljnj i speciali­zaciji proizvodnje.

L. Bogataj

najlepši dokaz za to. Na odru se je zvrstilo sedem skupin s preko 150 plesalci, k i so v dobrih dveh urah prikazal i le delček tistega, kar so se naučili v prostem času. D lan i gle­dalcev je najprej ogrela folklorna skupina Turističnega društva Pred­dvor, k i letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja in nastopanja. Predstavila se je z venčkom gorenj­skih plesov. Nasploh so bi l i na letoš­nji reviji plesi Gorenjske najbolj za­stopani. Poleg preddvorske skupine so j ih pr ikazal i še plesalci iz Nemil j in Podblice, folkloristi osnovne šole Luci jan Seljak iz Stražišča in doma­ča mladinska skupina. Posebnost teh plesov so hi tr i obrati ter ritmični potrki in poskoki. Se vedno živ je med Gorenjci tudi šaljivi »ples z metlo«.

V dolino Rezije so nas s plesi po­peljali folklorist i kranjske Save, sku­pine, k i se pripravlja na častitljiv jubilej — 15-letnico, odkar so orga­nizirano pričeli vaditi plesne korake.. Rezi jski plesi so se ohrani l i do danes. Nj ihova posebnost je v tem, da se plesalca med plesom nikol i ne spri-meta_ temveč se le elegantno »spre­hajata« drug mimo drugega. Zani­miva sta tudi instrumenta, s kater im spremljajo plesalce: »cvtira« — viol ina in »bunkula« — čelo.

Fo lk lorna skupina osnovne šole Mat i j a Valjavec iz Preddvora je bi la edina, k i se je na občinski reviji na Visokem predstavila z belokranjski­mi plesi. N j ihova starost se kaže v preprostih plesnih korakih in skoraj­da naivnem izražanju veselja, v nj ih so v idni tudi vpl iv i Hrvatov in Usko­kov. Plese je za skupino napisala in postavila Tončka Maroltova. Naj še povemo, da preddvorska osnovnošol-

Prjdsednik delavskega si*ta Andrej Starman je opisal trideset let razvoja Kladivarja. — Foto: L. B. J r J

K U P I T E C R E V L J E Kranj — Potrošnik kupi

čevlje iz Bačke Topole, delov­ne organizacije »Petdfi«. De­klaracija je v sedmih jezikih, med drugim naj bi bila tudi v slovenskem jeziku. Slovenski napotek se takole glasi:

»Moški črevelj. Način izdelka: Izdelano z

lepljenjem pomošču sintetiških lepkov.

Sirovski sestav: Zgorenji del črevelja: klasičen teletji usnje . . .

Vnutrenja varina črevelja: na­ravni v kombinaciji z tekstila v barvi naravni.

Vila nošenja: Ker črevelj bo izdelan od čistega naravnega materijalja junetje usnje, lica in usnji djon z štiklo, se priporočuje nošenje v vsakej suhoj meteorolo­škoj situaciji.

Održavanje črevelja: Je po­treben vsakdanji očistiti z mehe-kim in suhim sredstvom in včasih mazanje z terpentinškimi pas tirni za črevlji. Če se črevelj v toku no­šenja bo moker, je potreben pre suhenje na naravni način na ka-lopu i v temperaturi ni več od 20 stopinj C.

Porabljenjem tih instrukcij se prodolguje let trajnosti našimi izdelkami . . .«

in našemu jeziku'

Folklorna skupina osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča se » M predstavila z gorenjskimi plesi. — Foto: F. Perdan

ska skupina praznuje letos že deseto obletnico.

Nič manj niso polne dvorane navdušili fo lklor ist i iz Nemi l j in Podblice, k i so letos med drugim go­stoval i tud i na Pol jskem. Prvič sta se na občinski reviji z uspešnim na­stopom predstavi l i tudi domači fo lklorni skupini . N j ihova mladost je zagotovilo, da bo Visoko v kranj­ski občini kmalu močan »folklorni center«.

Revi jo fo lk lornih sknpin, s katero se je zaključilo praznovanje visoške

krajevne skupnos t i , so si o* tudi pobrat imi iz italijanskem> lija in Tončka Maroltova, ki zaslužnejša za razmah folklor^ javnosti v k r a n j s k i občini iS ' dokazujemo, da smo Slovenci t* ni in da vemo ka j je naše sko,« je deja la Tončka. nest/1

renjskih fo lk lor is tov , potem V prejela iz rok predsednika ocV1! folklorno de javnost pri Z v e i i ^ i nih organizacij K r a n j ZvoneuH tarja pr iznanje za dolgoletno f |

C

5 i M

0 0 .

Stražisče — V nedeljo, 23. septembra, je bil v Stražišču četrti orj«V tek za pokal Kranja 1979. Tekmovanje je dobro organiziral 7VimJkU^1 Kranj. Na orientacijskem teku je nastopilo 14 ekip. Na prvo /JJ'J uvrstila ekipa ŠD Kokrica v postavi Lotrič, Kavčič in Dolenc na aW?J ekipa košarkarjev Save (Dolenc, Benedik, Mraz), na tretje ekiDa^Jl Save (Bajželj, Lebar, Potočnik), na četrto ekipa NK Jezen) -ZbUu> £ 4 * mesto druga ekipa košarkarjev Save. (-fp) Foto: F. Perddan

tovarniška prodajalna

ODetel ica vam nudi

bogato izbiro

DEŽURNI NOVINAR

j ^ H ? ' t e l - 2 1 - 8 6 0

D e m o k r a t i č n a K a m p u č i j a v O Z N -t«eneralna skupščina j«* p « večurni d r « matični razpravi v petek pozno |>nn<>('i sprejela polnomočja delegacije Demo ­kratične Kafiipučije v svetovni organi­zaciji kol ^ o lnove l j a vna . -V razpravi je sode l ova l ^ tudi vod ) « statne delegacije SFRJ v O Z N veleposlanik M i l i m i K o m a l in«, ki je med drug im dejal, da je dele garija vlade Demokratične Kampuči je edina zakonita pnilstHvnua države v O Z N

P o g a j a n j a v M o s k v i - K i t a i ska dt le garija je pnspela v Moskvo , na pogajanja o nekaterih vprašanjih med oherna drža­vama Vendar pa v Sovjetski zvezi dvo­mijo o uspehu teh pogajanj ter menijo, da hodo dolgotrajna Prav tako si k tajska stran <«d pogajani ne obet I veliko. sa| sovjetsko vodstvo nikakor ne spreiema nobene izmed maoističnih postavk

P o s o j i l o O r n i flori - Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dodeli la ("'rni gori posebno posojilo v visini 21 mili jonov dolarjev /n obnov'o prometnih KI, ki so bile po l k od ovalne ob potresu T o je prvo nakazi lo <»d skupne vsote H5 mi l i ­jonov dolarjev, ki lih je banka nameni la T r n i gori.

K o n e c po le t j a - -lesen se je začela s podavinami in hladnejšim vremenom Meteorologi za naslednje dni na|>ovedu jejo oblačno vreme s padav inami -Infra-nje temperature bodo med KI in 15 sto­pin jami . najviSje dnevne temperature pa med lfi in 22 stopinjami Ce lz i ja .

D. S

Tekmovalo skoraj 500 gasilcev 1 ŽOHSkih SkOPtlj^ Kranj — Občinska gasilska zveza

iz Kran ja je v nedeljo dopoldne na športnem igrišču v Stražišču orga­nizirala področno tekmovanje go­renjskih gasilskih društev. Priredi­tev je bila posvečena letošnjim ju­bilejem 100-letnici gasilstva v K r a ­nju in je sodila v akcijo Nič nas ne sme presenetiti.

Na stražiškem stadionu se je zbralo 48 ekip, najuspešnejših na letošnjih občinskih tekmovanjih. Pri javi lo se j ih je sicer 66, vendar je bilo najverjetneje krivo slabo vreme, da vse niso prišle.

K l jub temu je na tekmovanju sodelovalo skoraj 600 gasilk in gasilcev, ki so se pomerili v vajah s hidrantom, z vedrovko. z motorno brizgalno in v štafetah z ovirami. Tekmovale se ekipe pionirjev in pionirk A in B . mladincev in mladink, članov in članic iz krajev­nih in industri jskih gasilskih društev na Gorenjskem.

Zdaj pa k rezultatom. Med pionirji A je zmagalo gasilsko društvo Nomenj s 175 točkami pred društvom Hrastje—Prebačevo, ki je zbralo 94 točk, med pionirkami A so bile najboljše Mavčiče 220 točk pred Pol janami 183,5, med pionirji B Begunje 251.7 pred Bledom 236.5.

med pionirkami B pa so zmagale Leščanke z 213,7 točke pred Gor-jankami 183,5 točke. V skupini mladincev je bil boj precej izenačen; zmagalo je gasilsko društvo Gorje s 476 točkami pred Staro loko 450,7, tretje pa je bilo K ran j —Primskovo 450,2. Mlad inke so tekmovale v A in B skupini. V prvi so s 389 točkami zmagale članice iz Podgore, v drugi pa s 435 točkami Poljane.

T u d i članice so nastopile v dveh skupinah, in sicer posebej krajevna in industri jska gasilska društva. Rezu l ta t i članic A v prvi skupini: Mavčiče 577,1, Spodnji Brnik 499,8, članice B: Begunje 682,6, Smokuč 669,5. Med industri jskimi društvi so v A skupini zmagale članice L ipa z Rečice s 617,1 točke pred Savo iz Kran ja 600, v B skupini pa Gorenjska predilnica iz Škofje Loke 636 pred B P T Tržič 643,2. Med člani je v konkurenci industri jskih gasil­skih društev zmagala Veriga iz Lesc z 834 točkami pred ekipo Tomaža Godca iz Bohinjske Bistrice 828 točk, med krajevnimi gasilskimi društvi, ta skupina je bi la tudi najštevilnejša, pa je vrstni red naslednji: 1. Begunje 845, 2. Smokuč 840, 3. Cešnjica 798 točk.

H . Jelovčan

v kletnem prostoru

1 ' JaWls^^^ff^Bs v