MO

NIK

A B

RL

JAK

2

018

ZA

KL

JUČ

NA

PR

OJE

KT

NA

NA

LO

GA

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA MANAGEMENT

MONIKA BRLJAK

KOPER, 2018

ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA

Koper, 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA MANAGEMENT

MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA INTERNETU

Monika Brljak

Zaključna projektna naloga

Mentor: izr. prof. dr. Viktorija Florjančič

III

POVZETEK

Zaključna projektna naloga obravnava medvrstniško nasilje na internetu. V prvem delu so

predstavljeni temeljni pojmi (informacijsko-komunikacijska tehnologija, internet,

socialna/družabna omrežja). Prav tako je opredeljena uporaba IKT v šoli in v prostem času.

Drugi del zaključne projektne naloge prikazuje empirično raziskavo, s katero smo želeli

preveriti postavljene hipoteze. Izvedena je bila spletna anketa o medvrstniškem nasilju na

internetu. Ugotovili smo, da je pri elektronskem nasilju vključenih več fantov kot deklet,

najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje, nasilneži so običajno

seznanjeni s posledicami nasilja pri drugi osebi in nimajo težav z vedenjem tudi v realnem

svetu.

Ključne besede: IKT, internet, družabno omrežje, medvrstniško nasilje, elektronsko nasilje.

SUMMARY

The final project assignment deals with peer violence on the internet. The first part introduces

the basic concepts (information and communication technology /ICT/, the internet, social

networks). It also identifies the use of ICT in school and in leisure. The second part of the

final project assignment presents an empirical study that we intended to confirm our set

hypotheses with. A web survey was carried out on the online peer violence. The results show

that there are more boys involved in electronic violence than girls, that ignoring it is the most

frequent victims' response to electronic violence, that the perpetrators are usually familiar

with the consequences of violence onto the victim, and that they have no behavioral problems

in the real world.

Key words: ICT, internet, social networking, peer violence, electronic violence.

UDK: 004.738.5:179.8-053.6(043.2)

V

ZAHVALA

Za vso pomoč pri zaključni projektni nalogi se iskreno zahvaljujem svoji mentorici,

izr. prof. dr. Viktoriji Florjančič.

VII

VSEBINA

1 Uvod ...................................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema ..................................................................................................... 1

1.2 Namen in cilji ................................................................................................................. 2

1.3 Metode za doseganje ciljev ............................................................................................ 3

1.4 Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 3

2 Informacijsko-komunikacijska tehnologija med mladimi ............................................... 4

2.1 Opredelitev osnovnih pojmov ........................................................................................ 4

2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli ........................................... 5

2.3 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prostem času ............................ 7

3 Medvrstniško nasilje ......................................................................................................... 11

3.1 Opredelitev osnovnih pojmov ...................................................................................... 11

3.2 Pojavne oblike elektronskega nasilja ........................................................................... 13

3.3 Posledice elektronskega nasilja .................................................................................... 14

3.4 Preprečevanje elektronskega nasilja ............................................................................ 15

4 Raziskava elektronskega nasilja med dijaki ................................................................... 17

4.1 Potek raziskave in predstavitev vzorca raziskave ........................................................ 17

4.2 Analiza podatkov ......................................................................................................... 18

4.3 Preverjanje hipotez ....................................................................................................... 25

5 Sklep .................................................................................................................................... 27

Literatura ................................................................................................................................ 29

VIII

SLIKE

Slika 1: Uporaba spletnih družabnih omrežij ......................................................................... 9

Slika 2: Sodelovanje v spletnih družabnih omrežjih .............................................................. 9

Slika 3: Pet korakov elektronskega nasilja ........................................................................... 13

Slika 4: Struktura anketirancev glede na starost ................................................................... 17

Slika 5: Čas uporabe računalnika ......................................................................................... 18

Slika 6: Ure, preživete na internetu ...................................................................................... 18

Slika 7: Uporaba družbenih omrežij ..................................................................................... 19

Slika 8: Način dostopa do družbenih omrežij ....................................................................... 19

Slika 9: Vloga pri nasilju na družbenih omrežjih ................................................................. 20

Slika 10: Sodelovanje pri elektronskem nasilju ..................................................................... 20

Slika 11: Pogostost pošiljanja sramotilne slike nekoga tretji osebi preko spleta ................... 21

Slika 12: Pogostost dejavnega sodelovanja v žaljivih diskusijah ........................................... 21

Slika 13: Pogostost širjenja lažnih in žaljivih informacij o drugi osebi preko spleta ............. 22

Slika 14: Poznavanje števila vrstnikov (žrtev nasilja na internetu) ........................................ 22

Slika 15: Reakcija na elektronsko nasilje ............................................................................... 23

Slika 16: Cilj izvajalca nasilja ................................................................................................ 23

Slika 17: Potreba po tem, da se obvesti policijo ..................................................................... 24

Slika 18: Škodljivost elektronskega nasilja za žrtev .............................................................. 24

Slika 19: Občutenje vznemirjenosti zaradi vsebin na spletu .................................................. 25

Slika 20: Pogostost fizičnega nasilja v realnem okolju .......................................................... 25

PREGLEDNICE

Preglednica 1: Prednost uporabe IKT v izobraževanju ............................................................. 6

Preglednica 2: Namen uporabe mobilnega telefona (v %) ........................................................ 8

Preglednica 3: Elektronsko nasilje glede na spol (v %) .......................................................... 26

Preglednica 4: Nasilnež in seznanjenost s posledicami nasilja (v %) ..................................... 26

Preglednica 5: Nasilnež in vedenje v realnem svetu (v %) .................................................... 26

1

1 UVOD

V nalogi se ukvarjamo s pojavom nasilja med mladostniki, starimi me 14 in 18 let, ob uporabi

interneta.

V tem poglavju smo opredelili problem, predstavili namen in cilje naloge, metode za

doseganje ciljev ter predpostavke in omejitve naloge.

1.1 Opredelitev problema

V zadnjih letih se o internetu in sodobnih dosežkih v informatiki govori več kot o vseh ostalih

medijih skupaj. Število uporabnikov se iz leta v leto povečuje, internetne vsebine pa so vedno

bolj bogate in raznolike. Vedno več je novih strani o različnih temah, razvijajo pa se tudi

možnosti komuniciranja med uporabniki. Internet je dostopen ljudem vseh starosti, ljudem z

različnim znanjem in spretnostmi ter za različne namene uporabe. Vse privlačnejši postaja

internet tudi za otroke in mlade, saj jim, zaradi številnih možnosti, ponuja priložnost za

učenje, dostop do informacij in aktualnih novic, nakupovanje itn. Internet olajša tudi

načrtovanje in organizacijo potovanj, predstavlja vir zabave, omogoča komuniciranje z ljudmi

ter hitro in enostavno dopisovanje z vrstniki in ljudmi iz različnih delov sveta. Mladi prek

interneta izmenjujejo izkušnje, mnenja in informacije z vrstniki, pa tudi z osebami, ki so

starejše. Uporabniki lahko internet in njegove storitve uporabljajo tudi za zlonamerna dejanja.

Že pred množično uporabo interneta je obstajalo nasilno vedenje med vrstniki, ki je dandanes

še posebej problematično. Nasilje je v splošnem opredeljeno kot uporaba sile proti drugemu,

kar ima za posledico škodo (Henry 2000). Izredne posledice nasilnega vedenja so

samomorilne misli ali misli nasilnega maščevanja (Donegan 2012, 37). Smith in Sharp (2002,

2) nasilno vedenje (angl. bullying) opredelita kot sistematično zlorabo moči, ki se lahko

pojavi v različnih kontekstih, na delovnem mestu, doma, v šoli, zaporu ipd. Problematika

nasilnega vedenja je sistematična in presega nasilneža in žrtev (O’Connell, Pepler in Craig

1999, 438).

Čeprav internet omogoča hiter dostop do različnih in zanimivih informacij, kot tudi

komuniciranje z velikim številom ljudi, moramo biti seznanjeni tudi z nevarnostmi, ki jih

lahko predstavlja. Internet zagotavlja anonimnost, ki jo je nemogoče doseči v kateri koli drugi

vrsti komuniciranja. Ta anonimnost osvobaja in spodbuja ljudi k intimnejšemu

komuniciranju, kot bi to naredili preko osebnih stikov. Omogoča pa tudi lažno predstavljanje

(Buljan-Flander, Karlović in Ćosić 2004, 159). Z množično uporabo interneta so se pojavile

tudi nove oblike nasilja, ki ga bomo v nadaljevanju imenovali elektronsko nasilje,1 kot ga

imenuje tudi Olweus (2012). Rus in Bernik (2012) sta ob pregledu literature sicer opazila, da

1 Angl. cyberbullying. Tudi elektronsko nadlegovanje ali spletna agresija (Selkie idr. 2015, 79).

2

se za to vrsto nasilja pojavlja več imen, npr. kibernetsko nasilje, virtualno nasilje, spletno

nasilje.

Elektronsko nasilje predstavlja agresivno, ponavljajoče se dejanje ali vedenje do žrtve, ki se

težko brani, in ga izvaja skupina ali posameznik z elektronskimi sredstvi (Smith 2013, 83).

Skozi zadnje desetletje se je zavedanje o elektronskem nasilju, ki so mu sledile raziskave in

objave, povečalo. Večina raziskav proučuje elektronsko nasilje pri mladih (Smith, Steffgen in

Sittichai 2013, 3).

Glede na to, da se elektronsko nasilje povečuje predvsem med mladimi, so vzgojitelji in

učitelji razumljivo zaskrbljeni, saj problem narašča hitreje, kot so se sposobni odzvati

vzgojitelji, učitelji in starši (Bauman 2010, 1).

Z razvojem informacijske družbe, kjer sposobnosti uporabe informacijsko-komunikacijske

tehnologije (IKT) vplivajo na enakopravno vključenost posameznikov v družbo in se IKT že

zelo zgodaj uporablja doma in v šoli, postajajo težave elektronskega nasilja še toliko bolj

pereče. Z namenom priprave otrok in mladostnikov na izzive sodobne družbe, IKT v šolah

uporabljajo vse bolj intenzivno. Posledično bi šole otroke in mladostnike, pa tudi starše,

morale ozavestiti o varni rabi interneta in o morebitnih posledicah, ki jih intenzivna in

vsakodnevna raba interneta povzroča.

1.2 Namen in cilji

Intenzivna raba IKT v šoli in doma, predvsem pa uporaba različnih spletnih družbenih

omrežij, nas je spodbudila, da poglobimo področje medvrstniškega nasilja in pridobimo nova

znanja, ki bodo pripomogla h kritičnemu uvajanju IKT v šolski prostor ter k zavedanju o

nevarnostih, ki so jim mladi izpostavljeni.

V zaključni projektni nalogi:

opredelimo osnovne pojme s področja IKT,

predstavimo uporabo IKT v šoli in v prostem času,

predstavimo pojavne oblike medvrstniškega nasilja s poudarkom na elektronskem nasilju

med mladimi,

prestavimo oblike in razloge za pojavljanje elektronskega nasilja med mladimi,

proučimo načine preprečevanja oziroma načine zmanjševanja elektronskega nasilja med

mladimi.

V empiričnem delu naloge preverjamo naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: V nasprotju s klasičnim (fizičnim) nasiljem, ki je pogostejše pri osebah

moškega spola, je pri elektronskem nasilju vključenih enako število deklet in fantov.

Hipoteza 2: Najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje.

3

Hipoteza 3: Nasilnež običajno ni seznanjen s posledicami nasilja pri drugi osebi.

Hipoteza 4: Nasilneži na internetu imajo težave z vedenjem tudi v realnem svetu.

1.3 Metode za doseganje ciljev

Zaključna projektna naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za razumevanje

elektronskega nasilja smo proučili tujo sodobno literaturo in vire, dostopne na spletu. V

teoretičnem delu naloge smo pojme povzeli, jih združevali in razložili oziroma opisali.

V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo (anketo) med mladimi v starostni skupini od

14 do 18 let. Anketiranje je potekalo elektronsko. Vabilo k sodelovanju v raziskavi smo

poslali mladim uporabnikom Facebooka, saj je Facebook najpogosteje uporabljeno spletno

družabno omrežje. Širitev povezave na anketni vprašalnik je potekala tudi prek učiteljev

srednjih šol, sicer uporabnikov Facebooka. Vzorec je bil naključen. Pridobljene podatke smo

obdelali v programu Microsoft Excel, jih prikazali v obliki grafov in tabel ter jih opisali.

1.4 Predpostavke in omejitve

Predpostavljali smo, da bodo imeli anketiranci izkušnjo z nasiljem – ali so za nasilje izvedeli

prek prijateljev oziroma so bili sami žrtve ali povzročitelji elektronskega nasilja.

V raziskavi smo se omejili na starostno skupino otrok oziroma mladih od 14 do 18 let, ki se z

IKT srečujejo dnevno – v šoli in doma. Prav mladi v tej starostni skupini so najpogostejši

uporabniki družabnih socialnih omrežij. Posledično smo anketiranje izvedli prek Facebooka.

4

2 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA MED MLADIMI

V tem poglavju smo opredelili osnovne pojme, predstavili uporabo informacijsko-

komunikacijske tehnologije v šoli in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v

prostem času.

2.1 Opredelitev osnovnih pojmov

Enotne opredelitve IKT sicer ni, na splošno pa pod pojmom IKT razumemo vse naprave,

omrežne komponente, aplikacije in sisteme, ki združene ljudem in organizacijam (npr.

podjetja, neprofitne agencije, vlade in kriminalne združbe) omogočajo, da medsebojno

delujejo v digitalnem svetu (Rouse 2017). Tan idr. (2009) IKT opredelijo kot infrastrukturo,

vključno z računalniškim omrežjem, programsko in strojno opremo, potrebno za internetno

povezavo. SURS (2017) pod IKT razume programsko in strojno opremo, ki omogoča

uporabo, zbiranje, shranjevanje, razpošiljanje, obdelavo in prenos podatkov, internet pa kot

svetovno omrežje računalnikov, ki se med seboj povezujejo po standardiziranem

(internetnem) protokolu in omogočajo, da si uporabniki na različnih mestih izmenjujejo

besedilne in avdiovizualne podatke.

Robnik (2011, 264) predlaga, da bi bilo akronim IKT smiselno spremeniti v informacije,

komunikacije in tehnologije (angl. information, communications and technologies), saj imajo

informacije (prenos informacij v znanje, trženjske zakonitosti, delo s kupci, medijsko

oglaševanje, nadzor v globalnem prostoru), ne le informacijske tehnologije, izjemen pomen.

Internet je telekomunikacijsko omrežje, ki temelji na protokolu TCP/IP in ki omogoča

različne storitve (Islovar 2016). Najpogosteje uporabljeni storitvi sta svetovni splet in

elektronska pošta. Razvoj svetovnega spleta (angl. World Wide Web – WWW) je omogočil

razvoj drugih številnih storitev, med njimi tudi socialnih omrežij.

Socialna omrežja predstavljajo spletne strani, aplikacije ali spletne storitve, ki oblikujejo in

vzdržujejo socialne odnose ali socialne mreže med ljudmi, npr. Facebook, Instagram,

Snapchat (SURS 2017). Sicer pa je težko podati neko vsesplošno opredelitev socialnih

(družabnih) omrežij, saj se ta neprestano in hitro razvijajo ter prinašajo spremembe. Socialna

omrežja uporabnikom omogočijo oblikovanje skupin, preko katerih lahko medsebojno,

zasebno ali javno, komunicirajo. V določenem socialnem omrežju so uporabniki lahko člani

več skupin, skupine pa se med seboj lahko povezujejo. Posamezniki se v socialna omrežja

povezujejo zaradi stikov s prijatelji in znanci, spoznavanja novih ljudi, samopromocije,

izmenjave informacij, uporabnih vsebin itd. Spletna socialna omrežja niso več le sinonim za

družabna omrežja, kot sta npr. Facebook in Twitter, ampak se vzpostavljajo praktično na vseh

področjih človekovega zasebnega in poslovnega življenja. Tovrstna omrežja so spodbuda za

5

timsko delo, odprto inoviranje in ustvarjalnost ter podpora pri učenju in integraciji znanja

(Lah 2010).

2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli

Družbene, vzgojne, izobraževalne in gospodarske potrebe so dandanes vse večje, zato je

uvedba IKT na vsa področja našega življenja še bolj pomembna. Tudi družbeni razvoj je

usmerjen k razvijanju in razširjanju visoke tehnologije. IKT se uporablja v vseh delovnih

okoljih, na vseh področjih. Tako se IKT uvaja že v predšolsko in osnovnošolsko

izobraževanje z namenom razvijati veščine za prilagajanje na spremembe v družbi.

Izobraževanje otrok v vrtcih in osnovnih šolah je treba prilagoditi času in prostoru, v katerem

živijo, jih vzgajati in izobraževati na način, da bodo lahko obvladovali hiter razvoj tehnologije

v družbi (Tišler idr. 2006, 11). Računalnike in mobilne telefone uporabljajo že predšolski

otroci (Krnel 2008, 6). V šolah že uporabljajo različno računalniško strojno opremo, kot so

npr. namizni računalnik, prenosni računalnik, tiskalnik, skener, video-konferenčna oprema,

projektor, interaktivna tabla itn.

Uporaba IKT pri učenju in poučevanju je predmet raziskav, hkrati pa tudi ena poglavitnih

komponent izobraževalnih politik v razvitih državah (Brečko in Vehovar 2008). Krapeževa

(2013, 18) v uporabi IKT v osnovni šoli vidi prvi korak pred resnejšo rabo v srednji šoli in pri

študiju. Lipovnikova (2016) je izvedla anketo na šestih srednjih šolah Koroške. Ugotovila je,

da imajo učitelji večinoma na voljo računalnik, projektor in prenosne računalnike, ki so tudi

najbolj uporabljeni IKT pripomočki pri poučevanju v zadnjih petih letih. Njihov odnos do

uporabe IKT pri poučevanju je zelo pozitiven. IKT večinoma uporabljajo za urejanje besedil,

brskanje po spletu in pri delu z elektronsko redovalnico. Večina v uporabi IKT pri poučevanju

vidi dodatno motivacijo za dijake, predvsem pri uporabi merilnikov in uporabi interaktivne

table (i-tabla). Še vedno se IKT uporablja predvsem za podajanje nove snovi, manj pa za

ocenjevanje znanja. Nekaj učiteljev izpostavlja problem znanja o uporabi IKT, ki se jim zdi

pomanjkljivo. Pri tem izpostavljajo pomanjkanje izobraževanj na področju uporabe IKT.

Bokal (2017) v raziskavi med učiteljicami razrednega pouka od 1. do 5. razreda ugotavlja, da

pri pouku IKT pogosto uporabljajo predvsem učiteljice, redkeje pa uporabo IKT prepuščajo

učencem. Najbolj uporabljen IKT pripomoček je računalnik, na katerem učiteljice uporabljajo

predvsem e-učbenike. Učiteljice IKT uporabljajo pri pripravi na pouk in pri izvedbi učne ure.

Med učiteljicami 1. in 2. triade glede uporabe IKT pri pouku ni bilo razlik. V splošnem

učiteljice menijo, da uporaba IKT delo močno olajša, izpostavile pa so tudi pozitivne odzive

učencev. Učna gradiva so dostopnejša, s pomočjo IKT pa postane razlaga učne snovi bolj

nazorna. V raziskavi so bile izpostavljene tudi slabosti uporabe IKT, ki se kažejo predvsem v

ponavljajočih se tehničnih težavah ter v potrebi po povečanem nadzoru nad učenci, ki hitro

zaidejo od obravnavane snovi. Šole imajo do uporabe IKT večinoma pozitiven odnos. Tako

namenjajo denar za posodabljanje opreme ter zagotavljajo zadostno število dostopnih naprav

6

na šoli. Kljub temu v raziskavi niso zasledil, da bi katera od šol za uporabo IKT v

izobraževanju imela izdelan akcijski načrt.

Uporaba IKT pri pouku je odvisna od učitelja, ki ima na voljo ustrezno opremo. Učitelji se na

različne pristope pri uporabi IKT odzivajo na različne načine. Odzivi učiteljev so odvisni od

njihovega lastnega prepričanja in pristopa k poučevanju ter njihovega individualnega znanja.

Če učitelj pogosto uporablja določen pristop ali opremo, se ta izkaže za uspešno izhodišče pri

uvajanju bolj učinkovitega vključevanja IKT v pouk. Bolj sposobni in samozavestni učitelji

so hitro pripravljeni sprejeti nove učne pristope, manj samozavestni pa se redkeje odločijo za

uporabo IKT. Učitelji z bolj razvitimi sposobnosti za uporabo IKT tudi laže razumejo

priložnosti uporabe IKT ter so bolj odločni za takšno uporabo pri poučevanju. Zato je

usposobljenost učiteljev za uporabo IKT pomembna, pomemben pa je tudi odziv učencev na

uporabo IKT pri pouku (Wegerif in Dawes 2004, po Tišler idr. 2006, 14).

Škabarjeva (2011) ugotavlja, da z uporabo interneta in računalnika učenje učencem postane

zanimivejše, nekaterim tudi enostavnejše. Uporaba IKT pri pouku omogoča večjo dejavnost

učencev, uveljavljajo pa lahko tudi svoje individualne posebnosti. Uporaba IKT v prvi triadi

je pomembna predvsem zaradi razvoja IKT spretnosti pri učencih in učiteljih. Podroben

pregled prednosti uporabe IKT v izobraževanju prikazujemo v preglednici 1.

Uporaba računalnika in interneta pri pouku lahko otroke tudi hitro zamoti in vpliva na slabše

komuniciranje otrok v učilnici (Tišler idr. 2006, 14).

Preglednica 1: Prednost uporabe IKT v izobraževanju

Uporabniki Prednosti

Splošno - Na splošno večja učinkovitost na šoli

- Različni komunikacijski kanali (e-pošta, skupine za razprave, klepetalnice)

- Redna uporaba IKT pri različnih predmetih lahko koristno motivacijsko

vpliva na učenje učencev

Učitelji - IKT olajša izmenjavo virov, strokovnega znanja in primerov dobre rabe

- Večja je časovna in prostorska prilagodljivost pri opravljanju nalog

- Izboljšanje spretnosti uporabe računalnika in interneta

- Lažje načrtovanje in priprava učnih ur ter oblikovanje gradiva

- Dostop do podatkov o učencih in šoli kadar koli in od koder koli

- Izboljšanje strokovne podobe učitelja, ki se predstavlja kolegom

- Učne ure so višje kakovosti zaradi večjega sodelovanja med učitelji pri

načrtovanju in pripravi gradiv

- Bolj usmerjeno poučevanje, prilagojeno prednostim in slabostim učencev z

boljšo analizo podatkov o dosežkih

- Lažje sledenje učencem in obvladovanje njihovega vedenja

Se nadaljuje

7

Preglednica 1 – nadaljevanje

Uporabniki Prednosti

Učenci - Učenci se v splošnem bolj posvetijo nalogi in izražajo bolj pozitivne

občutke, ko uporabljajo računalnike, kot pa, kadar dobijo druge naloge,

- Uporaba računalnikov med učnimi urami motivira učence za učenje izven

šole

- Povečanje razumevanja in analitičnih sposobnosti, vključno z izboljšanjem

branja

- Razumevanje, razvijanje sposobnosti pisanja (črkovanje, slovnica,

ločevanje, urejanje, preoblikovanje), vključno z zgovornostjo, izvirnostjo in

strokovnostjo

- Spodbujanje samostojnega in dejavnega učenja ter lastne odgovornosti za

učenje

- Razvoj učenja na višji ravni

- Učenci, ki so v šoli uporabljali izobraževalno tehnologijo, so se v šoli

počutili bolj uspešne, so bili bolj motivirani za učenje, povečala se jim je

tudi samozavest

- Uporaba tehnologije učence motivira bolj kot delo v tradicionalni učilnici

- Širokopasovna internetna tehnologija podpira zanesljivo in neprekinjeno

nalaganje izobraževalnih večpredstavnih vsebin

- Priložnosti, da svoje delo predstavijo zunaj meja šole

- Uporaba tehnologije omogoča sodelovanje z vrstniki znotraj šole in izven

nje

Starši - Lažja komunikacija z učitelji

- Poročila učencev so boljša (višja kakovost) – bolj čitljiva, podrobnejša,

bolje predstavljena

- Lažji dostop do natančnejših informacij o prisotnosti in dosežkih

- Večja vključenost staršev v izobraževanje

- So bolje seznanjeni z učenjem otrok ter njihovimi sposobnostmi, saj učenje

poteka tudi doma

- Starši bolj verjetno sodelujejo v šolski skupnosti

Vir: Suraksha Bansal 2016.

Na komuniciranje otrok vpliva tudi vedno bolj prisotna raba mobilnih naprav (pametnih

telefonov), ki jih učenci uporabljajo med odmori in tako, namesto, da bi komunicirali s

sošolci, preživljajo svoj čas v obliki virtualnih pogovorov ali z brskanjem po družabnih

omrežjih (Ružić-Baf, Rajović in Debeljuh 2017, 883).

2.3 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prostem času

Danes otroci preživljajo svoj prosti čas pred številnimi zasloni, kot so računalniki, prenosni

računalniki, tablični računalniki, pametni telefoni, igralne konzole in televizor, ki je pogosto,

skupaj z omenjenimi napravami, nameščen v otroški sobi. Večinoma so jim naprave dostopne

ves dan, vse dni v tednu, otroci pa jih uporabijo že takoj po prihodu domov in tako uživajo v

8

»digitalnem počitku« pred zasloni, med navideznimi prijatelji v navideznem svetu (Ružić-

Baf, Rajović in Debeljuh 2017, 883).

Mobilnega telefona že dolgo ne uporabljamo le za telefoniranje, saj njegove zmožnosti

omogočajo uporabo številnih storitev. Naprave uporabljamo tudi odrasli, se pa namen

uporabe, glede na starost uporabnikov, razlikuje (preglednica 2).

Preglednica 2: Namen uporabe mobilnega telefona (v %)

Učenec,

dijak,

študent

Zaposlen,

samo-

zaposlen

Upoko-

jenec Drugo

Pošiljanje/sprejemanje SMS sporočil 9 11 15 11

Fotografiranje 9 10 14 11

Budilka, alarm 8 9 9 9

Ura 8 10 13 11

Svetilka 8 8 7 8

Poslušanje glasbe ali radia 8 6 4 7

Koledar 8 9 10 9

Elektronska pošta 8 8 6 7

Brskanje po internetu 9 9 8 8

Uporaba spletnih družabnih omrežij, npr. Snapchat,

Facebook, Instagram

8 6 4 6

Telefoniranje ali video telefoniranje s spletno kamero 6 5 4 6

Igranje iger 5 3 1 3

Uporaba zemljevidov za navigacijo 6 6 4 5

Vir: SURS 2017.

Za uporabo spletnih družabnih omrežij, npr. Snapchat, Facebook, Instagram, kot namena

uporabe mobilnega telefona se odloča 8 % učencev, dijakov in študentov, 6 % zaposlenih,

samozaposlenih, 4 % upokojencev in 6 % drugih.

Če se osredotočimo zgolj na uporabo spletnih družabnih omrežij preko mobilnega telefona

(slika 1), lahko ugotovimo, da spletna družabna omrežja v največji meri uporabljajo zaposleni

in samozaposleni (68 %), sledijo učenci, dijaki in študenti (18 %).

9

Slika 1: Uporaba spletnih družabnih omrežij

Vir: SURS 2017.

Primerjava podatkov po starostnih skupinah (slika 2) kaže, da v spletnih družbenih omrežjih

najpogosteje sodelujejo uporabniki v starostni skupini od 25 do 34 let (29 %), sledi starostna

skupina od 35 do 44 let (23 %). Najmanj uporabnikov pa je v starostnih skupini nad 65 let

oziroma v skupini od 65 do 74 let (3 %).

Slika 2: Sodelovanje v spletnih družabnih omrežjih

Vir: SURS 2017.

S pojavom družabnih omrežij se je njihova uporaba večala eksponentno. Primer takšnega

omrežje je omrežje Facebook. Te spremembe so vplivale tudi na naš način delovanja in

bivanja. Družabno omrežje in družabni mediji so spremenili način interakcije med ljudmi ter

vplivali tudi na čas, ki ga preživimo skupaj. Čeprav obstajajo razlike v vedenju uporabnikov

glede na kulturno okolje ter glede na starostno skupino, pa je med uporabniki zaslediti nekaj

podobnosti. Spremembe vplivajo na prostočasne dejavnosti v razvitih gospodarstvih in tudi v

18 %

68 %

5 % 9 %

Učenec, dijak, študent

Zaposlen, samozaposlen

Upokojenec Drugo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

22 %

29 %

23 %

14 %

9 %

3 %

16–24 25–34 35–44 45–54 55–64 65–74

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

10

gospodarstvih v razvoju – vplivajo na to, kaj ljudje počnejo in na kakšen način sledijo tem

dejavnostim (Ciochetto 2015).

Julija 2018 so uporabniki v Sloveniji v največjem številu uporabljali družabno omrežje

Facebook (75,6 %), sledili so Pinterest (10,3 %), Twitter (4,8 %), Instagram (3,8 %),

YouTube (3,1 %) in Tumblr (1,0 %) (StatCounter 2018).

11

3 MEDVRSTNIŠKO NASILJE

V tem poglavju smo opredelili osnovne pojme, predstavili pojavne oblike elektronskega

nasilja, posledice elektronskega nasilja in opisali načine njegovega preprečevanja.

3.1 Opredelitev osnovnih pojmov

Medvrstniško nasilje in nadlegovanje vrstnikov sta že dolgo temi, ki skrbita vzgojitelje in

učitelje (Patchin in Hinduja 2010, 615). Medvrstniško nasilje se zgodi, ko učenec ali skupina

učencev drugemu učencu govori nespodobne besede, mu uničuje šolske potrebščine ali

oblačila, ga tepe, brca, zafrkava, obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v učilnico ali

garderobo ali počne druge stvari, zaradi katerih učenec trpi in se ne more braniti. Nasilje se

pojavlja vse okrog nas, deležni so ga tudi šolski otroci in mladina, in sicer v vlogi nasilneža,

žrtve ali opazovalca (Vošnjak, Smrtnik Vitulić in Polak 2011, 205 in 221). Pod omenjeno

nasilje uvrščamo besedno nasilje (širjenje lažnih govoric, žaljivke, žaljivi vzdevki), psihično

nasilje (grožnje, ustrahovanje, izločanje, osamitev), izsiljevanje ali ekonomsko nasilje

(zahteva po denarju in drugih materialnih dobrinah) in telesno nasilje (odrivanje, lasanje,

brcanje, omejevanje gibanja). Najbolj prikrita oblika nasilja je psihično nasilje (sovražnost,

izključevanje, zavračanje, zasmehovanje), saj se dogaja za hrbtom žrtve (Cvek in Pšunder

2013, 107).

Medvrstniško nasilje se zgodi, ko je manj močna oseba od druge osebe ali skupine namerno in

(običajno) večkrat prizadeta, ne da bi si zaslužila takšno obravnavo (Rigby 2003, 3).

Govorimo o negativnih dejanjih, ki so lahko fizična ali besedna, imajo sovražno namero, se

ponavljajo in vključujejo razliko v moči. Vključujejo lahko enega ali več storilcev in

sprejemnikov (Farrington 1993, po O’Connell, Pepler in Craig 1999, 438).

Medvrstniško nasilje, ki ga vežemo na šolo, se lahko zgodi v šoli, na poti v šolo ali na poti iz

šole. Konflikt (fizični, psihološki, besedni) med dvema enako močnima učencema ne

dojemamo kot medvrstniško nasilje (Farrington in Ttofi 2009, 321). Takšno nasilje lahko

izvaja posameznik – nasilnež, lahko tudi skupina (Pečjak 2014, 10). Tipičen nasilnež je

učenec, ki agresivno vedenje kombinirana s telesno močjo (Olweus 1995, 23).

Tarča nasilja je lahko posameznik – žrtev ali skupina (Pečjak 2014, 10). Tipična žrtev je

pogosto mirna, občutljiva in previdna ter kaže več negotovosti in tesnobnosti od ostalih

(Olweus 1995, 21).

12

»Otrok je žrtev trpinčenja2 (vrstniškega nasilja), ko ga močnejši otrok ali skupina otrok

besedno ponižuje ali mu počne neprijetne in grde stvari (eno od oblik nasilja).« (King idr.

1996, po Rus Makovec 2003, 100)

Razvoj naprav (televizija, telefonija, predvajalniki filmov in glasbe, dostop do interneta – e-

pošta, spletna socialna omrežja in druge storitve interneta 2.0) v prenosne in mobilne naprave

(tablični računalniki, »pametni« telefoni in druge »pametne« naprave) je ponudil nove

priložnosti za nadlegovanje uporabnikov in kršitev njihove zasebnosti (Završnik 2013, 219).

S širitvijo uporabe interneta v različnih okoljih vedno več ljudi na internetu izraža svoje

frustracije in agresijo. Elektronsko nasilje je ena od oblik kibernetske agresije, ki je v zadnjih

letih pridobila pozornost raziskovalcev in javnosti. Tovrstno nasilje opredelimo kot agresijo,

ki se namerno in večkrat izvaja prek omrežij in elektronskih storitev, npr. prek elektronske

pošte, blogov, sistemov za takojšnje sporočanje, besedilnih sporočil, proti osebi, ki se ne more

braniti (Kowalski, Limber in Agatston 2012; Patchin in Hinduja 2012, po Kowalski idr. 2014,

1073). Pojav elektronskega nasilja je prisoten med otroki, mladino, pa tudi med odraslimi

(Kopecký 2014).

Pečjakova (2014, 16 in 18) tovrstno nasilje poimenuje spletno ali internetno nasilje, ki

vključuje nasilno vedenje, izkazano preko pošiljanja digitalnih sporočil po telefonu ali z

uporabo drugih elektronskih medijev. Ugotavlja (prav tam), da je to vse večji problem, ki je

povezan z velikim številom uporabnikov različnih telekomunikacijskih sredstev. Žrtve

spletnega nasilja so pogosto tudi žrtve drugih oblik medvrstniškega nasilja. Nasilje pogosto

izvajajo osebe, ki jih žrtev pozna. Pogostejši uporabniki interneta so pogostejše žrtve

medvrstniškega spletnega nasilja.

Pomembno je poudariti, da med znanstveniki še ni skupnega dogovora o opredelitvi

elektronskega nasilja ali celo o tem, ali so vedenja, ki se običajno uvrščajo v ta »terminološki

dežnik«, dejansko medvrstniško nasilje (Bauman 2010, 2).

Sullivan (2010) elektronsko nasilje predstavi v obliki petstopenjskega procesa, ki ga

prikazujemo na sliki 3.

2 V starejši literaturi je bila angleška beseda »bullying« tako slovenjena, v novejši literaturi se

uporablja izraz medvrstniško nasilje (Pečjak 2014, 8).

13

Slika 3: Pet korakov elektronskega nasilja

Vir: Sullivan 2010, 60.

3.2 Pojavne oblike elektronskega nasilja

Pečjakova (2014, 16) loči med nasiljem, ki poteka po spletu (spletne strani, spletne

klepetalnice, e-pošta, takojšnja sporočila) od nasilja, ki se izvaja prek prenosnega telefona

(kratka sporočila SMS, večpredstavna sporočila MMS, telefonski klici).

Z napredkom IKT se je sovražna propaganda preselila tudi na svetovni splet. Na spletu

obstaja več vrst nasilja in v vseh so otroci in mladostniki lahko udeleženi kot storilci, žrtve ali

kot opazovalci. Nasilje se lahko izvaja prek objave slik ali videoposnetkov nasilja na spletu,

igranja nasilnih spletnih iger, spletnih strani, ki pozivajo k sovraštvu itn. Na spletu se

objavljajo tudi domači videoposnetki pretepov, ki se širijo med mladimi, spletno ustrahovanje

in trpinčenje ter posnetki, ki jih naredijo žrtve, da se maščujejo svojim mučiteljem

(Safe.si b. l.).

Willard (2006, po Kowalski, Limber in Agaston 2008, 62–68) omenja naslednje oblike

elektronskega nasilja:

žaljiva sporočila (angl. flaming): kratka, stopnjujoča se izmenjava takšnih sporočil med

dvema ali več posamezniki s pomočjo IKT; običajno se pojavlja v javnih navideznih

prostorih, kot so klepetalnice ali skupine za razprave, manj v zasebni izmenjavi

elektronskih sporočil;

Korak 5: Odločitev (pritisniti na sprožilec?)

Korak 4: Izbira medija (prostor in način

predstavitve)

Korak 3: Izbira tehnologije (orožje za ustvarjanje in

streljanje v kibernetski prostor)

Korak 2: Izbira načina elektronskega

nasilja (strelivo za ustvarjanje škode)

Korak 1: Odločitev za začetek

elektronskega nasilja

14

nadlegovanje (angl. harrasment): ponavljajoča se žaljiva sporočila poslana tarči;

najpogosteje se izvaja preko osebnih komunikacijskih kanalov, kot je elektronska pošta;

traja dalj časa in ima eno tarčo;

očrnitev (angl. denigration): neresnična informacija o nekom, kar je za njega/njo

poniževalno; informacija je lahko objavljena na spletni strani ali se razširja preko

elektronske pošte ali sistemov za takojšnje sporočanje v obliki digitalno spremenjenih

fotografij žrtve, posnetkov pesmi, v katerih se norčujejo iz nekoga, negativnih seznamov,

ki so objavljeni na spletu, ipd.;

poosebljanje (angl. impersonation): storilec se predstavlja kot žrtev, najpogosteje tako, da

uporabi žrtvino geslo za dostop do njenega računa, potem pa v njenem imenu komunicira

z ostalimi v obliki negativnih, krutih ali neprimernih informacij;

posredovanje lažnih podatkov (angl. outing and trickery): posredovanje osebnih, pogosto

žaljivih podatkov o nekom drugem z namenom posredovanja teh podatkov in informacij

drugim;

izključitev/izgon (angl. exclusion/ostracism): otroci pogosto dojemajo, da so »znotraj« ali

»zunaj« skupine; spletna izključitev/izgon se lahko pojavi v katerem koli okolju, ki je

zaščiteno z geslom, ali na primer z odstranitvijo s seznama prijateljev na družabnem

omrežju;

zalezovanje (angl. cyberstalking): uporaba elektronske komunikacije za zasledovanje

nekoga drugega v obliki ponavljajoče se komunikacije z nadlegovanjem in grožnjami.

Na spletu se pojavljata še dve obliki nasilja – »happy slapping« (»veselo pretepanje«) in

»sexting« (seksting). Pri prvem primeru gre za prikazovanje prerekanj in prepirov med

najstniki, ki so posneti, posnetki pa razposlani prek interneta. Druga oblika se nanaša na

mlade, ki fotografirajo sebe ali druge (prostovoljno ali pod prisilo) in te fotografije objavljajo

na spletu (Kandlapalli idr. 2017, 716–717).

Omenimo še spletno sovraštvo (angl. cyberhate), ki predstavlja širjenje antisemitskih,

rasističnih, pobratenih, ekstremističnih ali terorističnih sporočil ali informacij prek spleta

(ADL 2010).

3.3 Posledice elektronskega nasilja

Elektronsko nasilje je povezano z več resnimi negativnimi posledicami, zato predstavlja skrb

za javno zdravje (Selkie idr. 2015, 79). Raziskovalci in mediji poročajo o številnih resnih

negativnih učinkih elektronskega nasilja, ki so običajno enaki učinkom tradicionalnega

nasilja: depresija, slaba samopodoba, tesnoba, samomorilne misli in psihosomatske težave,

kot so npr. glavoboli in motnje spanja (Olweus 2012, 532). Raskauskas in Stoltz (2007, 565)

navajata, da ima elektronsko nasilje lahko večji učinek na čustveni razvoj in dobro počutje

mladih, kot ga ima tradicionalno nasilje. Pri elektronskem nasilju gre za večje neravnovesje

moči, ki pa ga ustvarja dejstvo, da veliko žrtev elektronskega nasilja morda nikoli ne bo

15

poznalo identitete svojega nasilneža, poleg tega pa ima transcendenco tudi izven šolskih tal in

je razpoložljivo 24 ur na dan. Otroci pred nasiljem niso varni niti v lastnih domovih.

Žakljeva (2013, 113) s pregledom študij ugotavlja, da so psihološke posledice doživljanja

nasilja v kibernetskem prostoru med mladimi zelo heterogene. Študije (prav tam)

izpostavljajo izgubo občutka varnosti, samopoškodovanje, samomorilne misli, samomor,

zmanjšano samozavest, nespečnost, depresijo, prenehanje šolanja ipd.

Završnik (2013) v pregledu literature ugotavlja, da se žrtve kibernetskega nadlegovanja

počutijo žalostne, osramočene, jezne, frustrirane, določenih pa se dejanja ne dotaknejo.

Osramočenost je večja, kadar si uporabniki zaupajo gesla za dostop do elektronske pošte ali

profila v spletnem socialnem omrežju ali kadar lahkomiselno privolijo v lokacijsko sledenje

po aplikacijah in spletnih socialnih omrežjih. Slovenska raziskava o čustvenem

opismenjevanju šolajoče se mladine (Muršič in Brvar 2010) ugotavlja, da največ neprijetnih

čustev doživljajo učenci, ki trdijo, da so doživeli nadlegovanje po telefonu. Kibernetsko

nadlegovanje je dejavnik tveganja pri razvoju simptomov depresije. Mladoletniki, žrtve

kibernetskega nadlegovanja, poročajo o psihičnih in fizičnih bolečinah, počutijo se ničvredne,

v šolo hodijo s strahom ali pa jim je v šoli nerodno. Adolescenti imajo psihosomatske

simptome, kot so nespečnost, glavoboli in prebavne težave. Tudi enkratno agresivno ravnanje

se lahko odraža v čustveni škodi in skrbi za prihodnost. Posamezniki z več znanja o IKT in

tehnološko bolj vešči ob izkušnji kibernetskega zalezovanja občutijo manjši stres. Statistično

pomembne povezave so tudi med kibernetskim nadlegovanjem in težavami v družini, šolskim

uspehom in odklonskim vedenjem (Mitchell, Ybarra in Finkelhor 2007). Obstajajo pa

nasprotujoči si rezultati o povezanosti med slabim šolskim uspehom in kibernetskim

nadlegovanjem – učenci so lahko manj uspešni v šoli zaradi kibernetskega nadlegovanja,

velja pa tudi obratno, žrtve nadlegovanja so zato, ker so slabi učenci.

Z vidika šole elektronsko nasilje vpliva tudi na učitelje. Z anketiranjem učiteljev zbrani

podatki so pokazali, da elektronsko nasilje vpliva na delovno življenje osebja in tudi na

motivacijo zaposlenih, na zadovoljstvo pri delu in na poučevanje. Žrtve se srečujejo s

številnimi akademskimi in socialnimi težavami, od umika iz šolskih dejavnosti, odsotnosti od

pouka in šolskega neuspeha do prehranjevalnih motenj, zlorabe substanc, depresije in tudi

samomora (Notar, Padgett in Roden 2013, 133).

3.4 Preprečevanje elektronskega nasilja

Za Franklovo (2017, 43) spletno ustrahovanje potrebuje več pozornosti prav zaradi vse

pogostejše uporabe domačih računalnikov in pametnih telefonov. Spletno ustrahovanje in

nadlegovanje je po njenem mnenju najteže ustaviti, saj ga zunanji opazovalci veliko teže

opazijo. Poudari tudi, da je spletno ustrahovanje in nadlegovanje treba vključiti v vse

pogovore, ki jih o medvrstniškem nasilju vodimo z otroki.

16

Zgolj podatki o oblikah, pogostosti, vplivu spola, starosti, učinkih ipd. za spopadanje z

obstoječo problematiko niso dovolj. O nasilju v kibernetskem prostoru je treba ozavestiti

otroke in mlade, starše, šolske delavce in širšo javnost. Pri tem je treba predstaviti pomen

posredovanja podatkov prek spleta, oblike nasilja med mladimi v kibernetskem prostoru ter

tudi možnosti za spoprijemanje s problematiko. Oblikovati bi bilo treba tudi mrežo pomoči za

žrtve nasilja v kibernetskem prostoru. Tovrstno nasilje je treba prepoznati kot obliko nasilja,

do katere ne smemo biti strpni ali jo obravnavati zgolj kot problem posameznika (Žakelj

2013, 118–119).

Willard (2006, 256–257) navaja nekaj predlogov, kako se izogniti temu, da postanemo tarča

elektronskega nasilja:

zaščita – posamezniki naj ne posredujejo informacij ali slik v elektronski obliki, ki bi jih

nekdo lahko uporabil proti njemu;

raziskati je treba načine komuniciranja, ki vodijo k napadom; nepravilen način namreč

lahko draži druge ali prizadene njihove občutke;

poiskati je treba nekaj novih prijateljev: če se posameznik želi pridružiti skupini ljudi, ki z

njim ravna slabo, je morda lažje, če posameznik najde nekaj prijaznejših prijateljev;

posameznik naj pred nasilneži ostane miren in s tem ne spodbuja zadovoljstva storilcev ob

trpinčenju oziroma nadlegovanju.

Glede na to, da je tradicionalno nasilje veliko bolj razširjeno kot elektronsko nasilje in da je

velika večina učencev, nad katerimi se izvaja elektronsko nasilje, deležna tudi tradicionalnih

načinov nasilja, se šolam priporoča, da večino svojih prizadevanj usmerijo k preprečevanju

tradicionalnega nasilja, po možnosti z uporabo programa, ki že ima dokumentirane učinke.

Treba je vložiti čas in tehnično usposobljenost za temeljito razkrivanje nekaterih zaznanih

primerov elektronskega nasilja in nadalje jasno in odprto (anonimno) predstaviti rezultate

učencem. Tehnološko usmerjeni raziskovalci in številni avtorji knjig poudarjajo pomen

poučevanja učencev, staršev in vzgojiteljev o različnih vidikih spletnega bontona (angl.

netiquette), predvsem v zvezi z varnostjo na internetu, delovanjem različnih tehnologij in s

pravili obnašanja na spletu (Olweus 2012, 535–537).

Preventivno delo je edino pravo orodje za preprečevanje spletnega vrstniškega nasilja. V

Sloveniji delujejo nevladne organizacije (Spletno oko, Center za varnejši internet SAFE-SI,

TOM telefon, Varni na internetu, SI-CERT), ki svoje delo usmerjajo prav v to problematiko.

Določene organizacije izvajajo tudi preventivne dejavnosti o varni rabi interneta po

slovenskih šolah. Pri tem poleg otrok izobražujejo tudi njihove starše, učitelje in širšo javnost.

Otroci v stiski se lahko obrnejo na eno od varnih točk Unicefa Slovenije in na policijo (Rus in

Bernik 2012).

17

4 RAZISKAVA ELEKTRONSKEGA NASILJA MED DIJAKI

V tem poglavju smo predstavili potek raziskave, vzorec raziskave in analizo podatkov,

preverili pa smo tudi poprej zastavljene hipoteze.

4.1 Potek raziskave in predstavitev vzorca raziskave

Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletne ankete (priloga 1). Pri tem smo uporabili

odprtokodno aplikacijo EnKlikAnketa – 1KA.3 Anketiranje je potekalo od 5. julija do 5.

septembra 2018.

Vabilo za sodelovanje v raziskavi smo poslali mladim uporabnikom Facebooka, širitev

povezave na anketni vprašalnik pa je potekala še s pomočjo učiteljev srednjih šol,

uporabnikov Facebooka. V anketiranje so bili tako vključeni mladi uporabniki Facebooka v

starostni skupini od 14 do 18 let.

Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili program Microsoft Excel. Podatke smo

prikazali v obliki grafov in tabel ter jih opisali.

V raziskavi je sodelovalo sto anketirancev, od tega 45 % moških in 55 % žensk.

Odgovori anketirancev so bili glede na njihovo starost enakomerno porazdeljeni (slika 4).

Slika 4: Struktura anketirancev glede na starost

3 Https://www.1ka.si/a/176344.

18 %

22 %

21 %

20 %

19 %

14 let 15 let 16 let 17 let 18 let

18

4.2 Analiza podatkov

Anketiranci računalnik uporabljajo različno intenzivno. Tri četrtine anketirancev (75 %)

računalnik uporablja več kot tri ure dnevno (slika 5).

Slika 5: Čas uporabe računalnika

Iz slike 6 vidimo, da največ anketirancev (65 %) preživi na internetu več kot tri ure dnevno.

Slika 6: Ure, preživete na internetu

Največ anketirancev uporablja družbeno omrežje Facebook (81 %), pogosto tudi YouTube

(59 %) in Instagram (55 %), najmanj (7 %) pa uporabljajo Twitter (slika 7). Pod drugo so

anketiranci navedli še Viber (20 %). Anketiranci so lahko izbrali enega ali več možnih

odgovorov.

7 %

18 %

41 %

34 %

Manj kot 1 uro 1-2 uri 3-4 ure Več kot 4 ure

16 %

19 %

52 %

13 %

Manj kot 1 uro 1-2 uri 3-4 ure Več kot 4 ure

19

Slika 7: Uporaba družbenih omrežij

Največ anketirancev dostopa do družbenih omrežij preko pametnega telefona (84 %), najmanj

(12 %) pa preko tabličnega računalnika (slika 8).

Slika 8: Način dostopa do družbenih omrežij

Več kot polovica anketirancev (52 %) je žrtev nasilja (28 %) ali izvajalcev nasilja (13 %) ali

obenem žrtev in izvajalcev nasilja (11 %) (slika 9).

81 %

59 %55 %

40 % 40 %

20 %

7 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

Facebook YouTube Instagram Snapchat WhatsApp Drugo Twitter

25 %

52 %84 %

12 %

Stacionarni računalnik Prenosni računalnik Pametni telefon Tablični računalnik

20

Slika 9: Vloga pri nasilju na družbenih omrežjih

Pri elektronskem nasilju je sodelovalo 46 % anketirancev, verbalno (32 %) ali obenem fizično

in verbalno (14 %) (slika 10).

Slika 10: Sodelovanje pri elektronskem nasilju

Sramotilno sliko nekoga je tretji osebi preko spleta pošiljala več kot tretjina anketirancev

(36 %) (slika 11).

28 %

13 %

11 %

48 %

Žrtev nasilja Izvajalec nasilja Žrtev in izvajalec nasilja Nevpleten v nasilje

32 %

14 %

54 %

Verbalno Fizično in verbalno Nisem sodeloval

21

Slika 11: Pogostost pošiljanja sramotilne slike nekoga tretji osebi preko spleta

Preseneča, da je 45 % anketirancev že sodelovalo v žaljivih diskusijah, 7 % celo redno ali

pogosto (slika 12).

Slika 12: Pogostost dejavnega sodelovanja v žaljivih diskusijah

Slika 13 prikazuje, da je lažne in žaljive informacije o drugi osebi preko spleta že širila več

kot tretjina anketirancev (31 %).

64 %10 %

22 %

4 %

Nikoli 1-krat Manj kot 10-krat 10-krat ali več

55 %34 %

4 %5 %

2 %

Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno

22

Slika 13: Pogostost širjenja lažnih in žaljivih informacij o drugi osebi preko spleta

Slika 14 prikazuje, da 79 % anketirancev pozna vsaj enega vrstnika, ki naj bi bil žrtev nasilja

na internetu.

Slika 14: Poznavanje števila vrstnikov (žrtev nasilja na internetu)

O elektronskem nasilju spregovori 68 % anketirancev, z nasiljem pa se na elektronsko nasilje

odzove 19 % anketirancev (slika 15).

69 %

20 %

6 %

3 % 2 %

Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno

21 %

33 %

43 %

3 %

Nobenega 1 Manj kot 10 10 ali več

23

Slika 15: Reakcija na elektronsko nasilje

Anketiranci, ki so izvajali nasilje, to počnejo z namenom, da osramotijo drugo osebo (58 %)

(slika 16).

Slika 16: Cilj izvajalca nasilja

Mnenja o tem, kaj je v primeru nasilja treba storiti, so med anketiranci različna (slika 17). Le

desetina anketirancev (12 %) meni, da je o elektronskem nasilju vedno treba obvestiti

policijo.

47 % 47 %

19 % 19 %

2 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

45 %

50 %

Ignoriranje Povem prijatelju Povem staršem Odzovem se na enak način - z

nasiljem

Povem učitelju

58 %

39 % 37 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

Želja, da osramoti drugo osebo

Maščevanje drugi osebi

Zabava/šala Drugo

24

Slika 17: Potreba po tem, da se obvesti policijo

Različna so tudi mnenja o tem, kako škodljivo je elektronsko nasilje (slika 18). Skoraj

polovica anketirancev (44 %) meni, da je elektronsko nasilje za žrtev vedno škodljivo, tretjina

(33 %) pa meni, da je škodljivost odvisna od dejanja.

Slika 18: Škodljivost elektronskega nasilja za žrtev

Anketiranci so v večini (75 %) že občutili vznemirjenost zaradi vsebin na spletu (slika 19).

20 %

12 %

68 %

Nikoli Vedno Odvisno od trajanja in vrste nasilja

3 %

33 %

15 %

5 %

44 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

45 %

50 %

Nikoli Odvisno od dejanja

Odvisno od žrtve Odvisno od trajanja nasilja

Vedno, ne glede na dejanje, žrtev in trajanje nasilja

25

Slika 19: Občutenje vznemirjenosti zaradi vsebin na spletu

V realnem okolju je že bila nasilna skoraj tretjina anketirancev (29 %) (slika 20).

Slika 20: Pogostost fizičnega nasilja v realnem okolju

4.3 Preverjanje hipotez

Hipoteza 1: V nasprotju s klasičnim (fizičnim) nasiljem, ki je pogostejše pri osebah moškega

spola, je pri elektronskem nasilju vključenih enako število deklet in fantov.

Kowalski in Limber (2007, 29) ugotavljata, da v nasprotju s tradicionalnim nasiljem, kjer so

bolj verjetno storilci fantje, elektronsko nasilje v večji meri izvajajo dekleta in prav tako je

nad njimi izvedenega več elektronskega nasilja kot nad fanti. V našem primeru to ne velja, saj

skoraj tri četrtine (72,7 %) oseb ženskega spola ni sodelovalo v elektronskem nasilju, medtem

ko je pri osebah moškega spola takšnih le 31,1 % oziroma deklet, ki so sodelovale v

25 %

57 %

18 %

Nikoli Nekajkrat Pogosto

71 %

23 %

5 %

1 %0 %

Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno

26

elektronskem nasilju, je bilo 27,2 %, fantov pa kar 68,9 % (preglednica 3). Hipoteze 1 tako ne

moremo potrditi.

Preglednica 3: Elektronsko nasilje glede na spol (v %)

Fizično Verbalno Fizično in verbalno Nisem sodeloval(a)

Moški 0,0 40,0 28,9 31,1

Ženske 0,0 25,5 1,8 72,7

Hipoteza 2: Najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje.

Na osnovi zbranih podatkov (slika Slika 15) ugotavljamo, da se 19 % anketirancev na

elektronsko nasilje odzove z nasiljem, po 47 % pa o tem pove prijatelju ali pa nasilneža

ignorira. Hipotezo 2 lahko tako pogojno potrdimo.

Hipoteza 3: Nasilnež običajno ni seznanjen s posledicami nasilja pri drugi osebi.

Le 17,4 % anketirancev, ki so verbalno ali fizično in verbalno nasilni na spletu, meni, da

nasilje ne povzroča posledic, več kot 55 % pa jih meni, da ima nasilje posledice vedno, ne

glede na dejanje, žrtev ali trajanje nasilja (preglednica 4). Hipoteze 3 tako ne moremo sprejeti.

Preglednica 4: Nasilnež in seznanjenost s posledicami nasilja (v %)

Nikoli

Odvisno od

dejanja

Odvisno

od žrtve

Odvisno od

trajanja

nasilja

Vedno, ne glede na

dejanje, žrtev in

trajanje nasilja

Verbalno 3,1 53,1 3,1 6,3 34,4

Fizično in verbalno 14,3 21,4 35,7 7,2 21,4

Hipoteza 4: Nasilneži na internetu imajo težave z vedenjem tudi v realnem svetu.

Na osnovi analize zbranih podatkov (preglednica 5) ugotavljamo, da anketiranci, ki so

verbalno ali fizično in verbalno nasilni na spletu, nikoli niso fizično nasilni do vrstnikov v

realnem svetu (78,6 %) ali pa so redko fizično nasilni do vrstnikov v realnem svetu (90,6 %).

Tako hipoteze 4 ne moremo potrditi.

Preglednica 5: Nasilnež in vedenje v realnem svetu (v %)

Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno

Verbalno 50,0 40,6 6,3 3,1 0,0

Fizično in verbalno 28,6 50,0 21,4 0,0 0,0

27

5 SKLEP

Enostaven dostop do interneta in posledično anonimna možnost za širjenje (žaljivih, lažnih,

sramotilnih) vsebin nekoga tretji osebi zvišuje verjetnost elektronskega nasilja, kar predstavlja

hudo stisko med mladimi, ki so tega deležni.

Tega se zavedamo tudi sami, zato smo izvedli spletno anketo o medvrstniškem nasilju na

internetu. Pri analizi smo se osredotočili na mlade, stare med 14 in 18 let.

Na osnovi podatkov, zbranih prek spletne ankete, smo ugotovili, da je pri elektronskem

nasilju vključenih več fantov (55 %) kot deklet (45 %), kar je presenetljivo. Druga ugotovitev

je, da je najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje ignoriranje (47 % anketirancev).

Nadalje smo ugotovili, da so nasilneži običajno seznanjeni s posledicami nasilja pri drugi

osebi, kar je zaskrbljujoče. Zadnja ugotovitev pa je, da nasilneži nimajo težav z vedenjem tudi

v realnem svetu.

Z raziskavo v okviru zaključne projektne naloge smo tako prispevali dodatno vedenje o

ravnanju mladih pri elektronskem nasilju kot posledici uporabe IKT, kar bo pripomoglo k

dodatnim dejavnostim v šoli in doma za varno rabo IKT.

Ker je najpogostejši odziv na elektronsko nasilje ignoriranje, je treba to problematiko širše

izpostaviti. Z ignoriranjem nasilja ne bomo odpravili. O njem je treba govoriti in določene

primere javno predstaviti, učencem, učiteljem in staršem, vključno z njegovimi negativnimi

posledicami.

29

LITERATURA

ADL. 2010. Responding to cyberhate. Toolkit for action.

Https://www.adl.org/sites/default/files/documents/assets/pdf/combating-hate/ADL-

Responding-to-Cyberhate-Toolkit.pdf (7. 8. 2018).

Bauman, Sheri. 2010. Cyberbullying in a rural intermediate school: An exploratory study. The

Journal of Early Adolescence 30 (6): 803–833.

Bokal, Žiga. 2017. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v družboslovju od 1.

do 5. razreda. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Brečko, Barbara Neža in Vasja Vehovar. 2008. Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri

poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Buljan-Flander, Gordana, Ana Karlović in Ivana Ćosić. 2004. Izloženost djece zlostavljanju

putem interneta. Medix: specijalizirani medicinski dvomjesečnik 10 (54/55): 159–161.

Ciochetto, Lynne. 2015. The impact of new technologies on leisure activities in developed

and emerging economies. International and Multidisciplinary Journal of Social Sciences

4 (2): 194–214.

Cvek, Mihaela in Majda Pšunder. 2013. Učenci, žrtve medvrstniškega nasilja. Revija za

elementarno izobraževanje 6 (4): 105–116.

Donegan, Richard. 2012. Bullying and cyberbullying: history, statistics, law, prevention and

analysis. The Elon Journal of Undergraduate Research in Communications 3 (1): 33–42.

Farrington, David P. 1993. Understanding and preventing bullying. Crime and Justice 17:

381–458.

Farrington, David P. in Maria M. Ttofi. 2009. How to reduce school bullying. Victims and

Offenders 4: 321–326.

Frankel, Erin. 2017. Nihče! Zgodba o tem, kako premagati medvrstniško nasilje v šolah. Izola:

Grlica.

Henry, Stuart. 2000. What is school violence? An integrated definition. The annals of the

American Academy of Political and Social Science 567 (1): 16–29.

Islovar. 2016. Internet. Http://www.islovar.org/islovar (2. 8. 2018).

Kandlapalli, Naveen, Shobha Shinde, Priyanka Shriramoji in Pooja Uke. 2017. Defending

mechanism for cyber bullying. International Journal of Scientific Research in Computer

Science, Engineering and Information Technology 2 (2): 716–719.

King, Alan, Bente Wold, Chris Tudor-Smith in Yossi Harel. 1996. The health of youth: a

cross-national survey. Copenhagen, Denmark: WHO Regional Publications.

Kopecký, Kamil. 2014. Cyberbullying and other risks of internet communication focused on

university students. Procedia – Social and Behavioral Sciences 112: 260–269.

Kowalski, Robin M. in Susan P. Limber. 2007. Electronic bullying among middle school

students. Journal of Adolescent Health 41 (6): S22–S30.

Kowalski, Robin M., Susan P. Limber in Patricia W. Agatston. 2008. Cyber bullying. bullying

in the digital age. Malden, MA: Blackwell.

Kowalski, Robin M., Gary W. Giumetti, Amber N. Schroeder in Micah R. Lattanner. 2014.

Bullying in the digital age: a critical review and meta-analysis of cyberbullying research

among youth. Psychological Bulletin 140 (4): 1073–1137.

30

Kowalski, Robin M., Susan P. Limber in Patricia W. Agatston. 2012. Cyberbullying: bullying

in the digital age. Malden, MA: Wiley-Blackwell.

Krapež, Ines. 2013. Učiteljeva vloga pri informacijski komunikacijski tehnologiji. Didakta 23

(163): 18–20.

Krnel, Dušan. 2008. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku v

nižjih razredih osnovne šole. Naravoslovna solnica 13 (1): 6–12.

Lah, Sergej. 2010. Družbeni mediji – zabava ali orodje? Organizacija znanja 15 (3): 100–

108.

Lipovnik, Tina. 2016. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za

poučevanje naravoslovnih predmetov na srednjih šolah Koroške. Magistrsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Mitchell, Kimberly J., Michele L. Ybarra in David Finkelhor. 2007. The relative importance

of online victimization in understanding depression, delinquency, and substance abuse.

Child Maltreatmant 12 (4): 314–324.

Muršič, Mitja in Bogomil Brvar. 2010. Izbor (s čustvi povezanih) ugotovitev naše raziskave.

Http://nenasilje.inst-krim.si/images/docs/inst-krim_znanje-o-custvih.pdf (23. 8. 2018).

Notar, Charles E., Sharon Padgett in Jessica Roden. 2013. Cyberbullying: resources for

intervention and prevention. Universal Journal of Educational Research 1 (3): 133–145.

O’Connell, Paul, Debra Pepler in Wendy Craig. 1999. Peer involvement in bullying: insights

and challenges for intervention. Journal of Adolescence 22 (4): 437–452.

Olweus, Dan. 1995. Trpinčenje med učenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Olweus, Dan. 2012. Cyberbullying: an overrated phenomenon? European Journal of

Developmental Psychology 9 (5): 520–538.

Patchin, Justin W. in Sameer Hinduja. 2010. Cyberbullying and self-esteem. Journal of

School Health 80 (12): 614–621.

Patchin, Justin W. in Sameer Hinduja. 2012. Cyberbullying: an update and synthesis of the

research. V Cyberbullying prevention and response: expert perspectives, ur. Justin W.

Patchin in Sameer Hinduja, 13–36. New York, NY: Routledge.

Pečjak, Sonja. 2014. Medvrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske

fakultete.

Raskauskas, Juliana in Ann D. Stoltz. 2007. Involvement in traditional and electronic bullying

among adolescents. Developmental Psychology 43 (3): 564–575.

Rigby, Ken. 2003. Bullying among young children. A guide for parents.

Http://www.narrabeen-

h.schools.nsw.edu.au/documents/3637175/3647878/Bullying_among_young_children_-

_a_guide_for_parents.pdf (3. 8. 2018).

Robnik, Ana. 2011. Sektor IKT z roko v roki z drugimi sektorji za trajnejšo prihodnost.

Elektrotehniški vestnik 78 (5): 263–269.

Rouse, Margaret. 2017. ICT (information and communications technology, or technologies).

Https://searchcio.techtarget.com/definition/ICT-information-and-communications-

technology-or-technologies (2. 8. 2018).

31

Rus Makovec, Maja. 2003. Zloraba moči in duševne motnje ter poti iz stiske. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Rus, Rok in Igor Bernik. 2012. Spletno vrstniško nasilje.

Https://www.fvv.um.si/dv2012/zbornik/splosna_sekcija/rus_bernik.pdf (1. 8. 2018).

Ružić-Baf, Maja, Ranko Rajović in Andrea Debeljuh. 2017. ICT, digital rest (or tiredness?)

spending free time in front of a screen. TEM Journal 6 (2): 883–887.

Safe.si. B. l. Nasilje na spletu. Https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-

vsebine/nasilje-na-spletu (1. 8. 2018).

Selkie, Ellen M., Rajitha Kota, Ya-Fen Chan in Megan Moreno. 2015. Cyberbullying,

depression, and problem alcohol use in female college students: a multisite study.

Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking 18 (2): 79–86.

Smith, Peter K. 2013. School bullying. Sociologia: Problemas e Práticas 71: 81–98.

Smith, Peter K. in Sonia Sharp. 2002. The problem of school bullying. V School bullying:

insights and perspectives, ur. Peter K. Smith in Sonia Sharp, 1–19. New York:

Routledge.

Smith, Peter K., Georges Steffgen in Ruthaychonnee (Ruth) Sittichai. 2013. The nature of

cyberbullying, and an international network. V Cyberbullying through the new media:

findings from an international network, ur. Peter K. Smith in Georges Steffgen, 3–20.

New York: Psychology Press.

StatCounter. 2018. Social media stats Slovenia. Http://gs.statcounter.com/social-media-

stats/all/slovenia/#monthly-201807-201807-bar (2. 8. 2018).

Sullivan, Keith. 2010. The anti-bullying handbook. London: Sage.

Suraksha Bansal, Emmanuel. 2016. Impact of information and communication technology

(ICT) on secondary school level. International Journal of Information and

Communication Technology Research 6 (4).

SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2017. Metodološko pojasnilo uporaba

informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih.

Http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8277 (1. 8. 2018).

Škabar, Barbara. 2011. Uporaba informacijske-komunikacijske tehnologije v prvem triletju

osnovne šole. V Znanje: teorija in praksa. Zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in

managementa, 789–797. Koper: Fakulteta za management.

Tan, Khong Sin, Binshan Lin, Uchenna Cyril Eze in Siong Choy Chong. 2009. Internet-based

ICT adoption: evidence from Malaysian SMEs. Industrial Management and Data

Systems 109 (2): 224–244.

Tišler, Tomas, Boris Černilec, Majda Vehovec, Damijana Korošec, Darja Brezovar in Srečko

Pungartnik. 2006. Vodenje za spodbujanje informacijsko-komunikacijske tehnologije na

šolah. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Vošnjak, Špela, Helena Smrtnik Vitulić in Alenka Polak. 2011. Doživljanje različnih vlog v

situacijah vrstniškega nasilja. Socialna pedagogika 3 (15): 205–222.

Wegerif, Rupert in Lyn Dawes. 2004. Thinking and learning with ICT. London: Routledge.

Willard, Nancy E. 2006. Cyberbullying and cyberthreats: responding to the challenge of

online social aggression, threats, and distress. Champaign, Illinois: Research Press.

32

Završnik, Aleš. 2013. Spletno in mobilno nadlegovanje: pojem, oblike, posledice in soočanje

s kazenskim pravom. Http://nenasilje.inst-krim.si/images/docs/spletno-in-mobilno-

nadlegovanje-zbornik.pdf (3. 8. 2018).

Žakelj, Tjaša. 2013. Nasilje med mladimi v kibernetskem prostoru: neraziskanost pojava v

Sloveniji. Družboslovne razprave 29 (74): 107–123.

33

PRILOGA

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Priloga 1

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Monika Brljak, absolventka dodiplomskega študija na Univerzi na Primorskem, Fakulteti

za management v Kopru. V okviru zaključne projektne naloge pripravljam raziskavo na temo

medvrstniškega nasilja na internetu, zato te prosim, da na spodnja vprašanja odgovoriš

iskreno in mi tako pomagaš zbrati podatke za zaključno projektno nalogo. Zbrani podatki

bodo uporabljeni le za potrebe raziskave v okviru zaključne projektne naloge. Za sodelovanje

se ti vnaprej zahvaljujem!

Q1 – Koliko ur dnevno, v povprečju, uporabljaš računalnik?

Manj kot 1 uro

1–2 uri

3–4 ure

Več kot 4 ure

Q2 – Koliko ur dnevno, v povprečju, uporabljaš internet?

Manj kot 1 uro

1–2 uri

3–4 ure

Več kot 4 ure

Q3 – Katera družbena omrežja uporabljaš?

Možnih je več odgovorov!

Facebook

Instagram

Twitter

Snapchat

WhatsApp

YouTube

Drugo:

Priloga 1

Q4 – Do družbenih omrežij dostopam prek

Možnih je več odgovorov!

Stacionarnega računalnika

Prenosnega računalnika

Pametnega telefona

Tabličnega računalnika

Q5 – Ali si že bil(a)

Žrtev nasilja na spletu

Izvajalec(ka) nasilja na spletu

Žrtev in izvajalec(ka) nasilja na spletu

Nisem bil(a) vpleten(a) v nasilje na spletu

Q6 – Pri elektronskem nasilju si sodeloval(a)

Fizično

Verbalno

Fizično in verbalno

Nisem sodeloval(a)

Q7 – Kolikokrat si prek spleta poslal(a) sramotilno sliko nekoga tretji osebi?

Nikoli

1-krat

Manj kot 10-krat

10-krat ali več

Q8 – Kako pogosto dejavno sodeluješ v diskusijah, ki so žaljive?

Nikoli

Redko

Včasih

Pogosto

Redno

Priloga 1

Q9 – Kako pogosto prek spleta širiš lažne in žaljive informacije o drugi osebi?

Nikoli

Redko

Včasih

Pogosto

Redno

Q10 – Koliko vrstnikov poznaš, ki so bili žrtev nasilja na internetu?

Nobenega

1

Manj kot 10

10 ali več

Q11 – Kaj narediš ko slišiš ali se srečaš z elektronskim nasiljem?

Možnih je več odgovorov!

Ignoriram

Povem staršem

Povem učiteljem

Povem prijatelju

Na nasilje se odzovem na enak način – z nasiljem

Q12 – Najpogostejši cilj izvajalca nasilja je

Možnih je več odgovorov!

Zabava/šala

Maščevanje drugi osebi

Želja, da osramoti drugo osebo

Drugo:

Q13 – V primeru elektronskega nasilja je treba obvestiti policijo

Nikoli

Vedno

Odvisno od trajanja in vrste nasilja

Priloga 1

Q14 – Ali je elektronsko nasilje škodljivo za žrtev?

Nikoli

Odvisno od dejanja

Odvisno od žrtve

Odvisno od trajanja nasilja

Vedno, ne glede na dejanje, žrtev in trajanje nasilja

Q15 – Zaradi vsebin na spletu sem bil(a) vznemirjen(a)

Nikoli

Nekajkrat

Pogosto

Q16 – V realnem okolju sem fizično nasilen(a) do vrstnikov

Nikoli

Redko

Včasih

Pogosto

Redno

Q17 – Spol:

Moški

Ženski

Q18 – Starost:

14

15

16

17

18