MO
NIK
A B
RL
JAK
2
018
ZA
KL
JUČ
NA
PR
OJE
KT
NA
NA
LO
GA
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
MONIKA BRLJAK
KOPER, 2018
ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA
Koper, 2018
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA INTERNETU
Monika Brljak
Zaključna projektna naloga
Mentor: izr. prof. dr. Viktorija Florjančič
III
POVZETEK
Zaključna projektna naloga obravnava medvrstniško nasilje na internetu. V prvem delu so
predstavljeni temeljni pojmi (informacijsko-komunikacijska tehnologija, internet,
socialna/družabna omrežja). Prav tako je opredeljena uporaba IKT v šoli in v prostem času.
Drugi del zaključne projektne naloge prikazuje empirično raziskavo, s katero smo želeli
preveriti postavljene hipoteze. Izvedena je bila spletna anketa o medvrstniškem nasilju na
internetu. Ugotovili smo, da je pri elektronskem nasilju vključenih več fantov kot deklet,
najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje, nasilneži so običajno
seznanjeni s posledicami nasilja pri drugi osebi in nimajo težav z vedenjem tudi v realnem
svetu.
Ključne besede: IKT, internet, družabno omrežje, medvrstniško nasilje, elektronsko nasilje.
SUMMARY
The final project assignment deals with peer violence on the internet. The first part introduces
the basic concepts (information and communication technology /ICT/, the internet, social
networks). It also identifies the use of ICT in school and in leisure. The second part of the
final project assignment presents an empirical study that we intended to confirm our set
hypotheses with. A web survey was carried out on the online peer violence. The results show
that there are more boys involved in electronic violence than girls, that ignoring it is the most
frequent victims' response to electronic violence, that the perpetrators are usually familiar
with the consequences of violence onto the victim, and that they have no behavioral problems
in the real world.
Key words: ICT, internet, social networking, peer violence, electronic violence.
UDK: 004.738.5:179.8-053.6(043.2)
V
ZAHVALA
Za vso pomoč pri zaključni projektni nalogi se iskreno zahvaljujem svoji mentorici,
izr. prof. dr. Viktoriji Florjančič.
VII
VSEBINA
1 Uvod ...................................................................................................................................... 1
1.1 Opredelitev problema ..................................................................................................... 1
1.2 Namen in cilji ................................................................................................................. 2
1.3 Metode za doseganje ciljev ............................................................................................ 3
1.4 Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 3
2 Informacijsko-komunikacijska tehnologija med mladimi ............................................... 4
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov ........................................................................................ 4
2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli ........................................... 5
2.3 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prostem času ............................ 7
3 Medvrstniško nasilje ......................................................................................................... 11
3.1 Opredelitev osnovnih pojmov ...................................................................................... 11
3.2 Pojavne oblike elektronskega nasilja ........................................................................... 13
3.3 Posledice elektronskega nasilja .................................................................................... 14
3.4 Preprečevanje elektronskega nasilja ............................................................................ 15
4 Raziskava elektronskega nasilja med dijaki ................................................................... 17
4.1 Potek raziskave in predstavitev vzorca raziskave ........................................................ 17
4.2 Analiza podatkov ......................................................................................................... 18
4.3 Preverjanje hipotez ....................................................................................................... 25
5 Sklep .................................................................................................................................... 27
Literatura ................................................................................................................................ 29
VIII
SLIKE
Slika 1: Uporaba spletnih družabnih omrežij ......................................................................... 9
Slika 2: Sodelovanje v spletnih družabnih omrežjih .............................................................. 9
Slika 3: Pet korakov elektronskega nasilja ........................................................................... 13
Slika 4: Struktura anketirancev glede na starost ................................................................... 17
Slika 5: Čas uporabe računalnika ......................................................................................... 18
Slika 6: Ure, preživete na internetu ...................................................................................... 18
Slika 7: Uporaba družbenih omrežij ..................................................................................... 19
Slika 8: Način dostopa do družbenih omrežij ....................................................................... 19
Slika 9: Vloga pri nasilju na družbenih omrežjih ................................................................. 20
Slika 10: Sodelovanje pri elektronskem nasilju ..................................................................... 20
Slika 11: Pogostost pošiljanja sramotilne slike nekoga tretji osebi preko spleta ................... 21
Slika 12: Pogostost dejavnega sodelovanja v žaljivih diskusijah ........................................... 21
Slika 13: Pogostost širjenja lažnih in žaljivih informacij o drugi osebi preko spleta ............. 22
Slika 14: Poznavanje števila vrstnikov (žrtev nasilja na internetu) ........................................ 22
Slika 15: Reakcija na elektronsko nasilje ............................................................................... 23
Slika 16: Cilj izvajalca nasilja ................................................................................................ 23
Slika 17: Potreba po tem, da se obvesti policijo ..................................................................... 24
Slika 18: Škodljivost elektronskega nasilja za žrtev .............................................................. 24
Slika 19: Občutenje vznemirjenosti zaradi vsebin na spletu .................................................. 25
Slika 20: Pogostost fizičnega nasilja v realnem okolju .......................................................... 25
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Prednost uporabe IKT v izobraževanju ............................................................. 6
Preglednica 2: Namen uporabe mobilnega telefona (v %) ........................................................ 8
Preglednica 3: Elektronsko nasilje glede na spol (v %) .......................................................... 26
Preglednica 4: Nasilnež in seznanjenost s posledicami nasilja (v %) ..................................... 26
Preglednica 5: Nasilnež in vedenje v realnem svetu (v %) .................................................... 26
1
1 UVOD
V nalogi se ukvarjamo s pojavom nasilja med mladostniki, starimi me 14 in 18 let, ob uporabi
interneta.
V tem poglavju smo opredelili problem, predstavili namen in cilje naloge, metode za
doseganje ciljev ter predpostavke in omejitve naloge.
1.1 Opredelitev problema
V zadnjih letih se o internetu in sodobnih dosežkih v informatiki govori več kot o vseh ostalih
medijih skupaj. Število uporabnikov se iz leta v leto povečuje, internetne vsebine pa so vedno
bolj bogate in raznolike. Vedno več je novih strani o različnih temah, razvijajo pa se tudi
možnosti komuniciranja med uporabniki. Internet je dostopen ljudem vseh starosti, ljudem z
različnim znanjem in spretnostmi ter za različne namene uporabe. Vse privlačnejši postaja
internet tudi za otroke in mlade, saj jim, zaradi številnih možnosti, ponuja priložnost za
učenje, dostop do informacij in aktualnih novic, nakupovanje itn. Internet olajša tudi
načrtovanje in organizacijo potovanj, predstavlja vir zabave, omogoča komuniciranje z ljudmi
ter hitro in enostavno dopisovanje z vrstniki in ljudmi iz različnih delov sveta. Mladi prek
interneta izmenjujejo izkušnje, mnenja in informacije z vrstniki, pa tudi z osebami, ki so
starejše. Uporabniki lahko internet in njegove storitve uporabljajo tudi za zlonamerna dejanja.
Že pred množično uporabo interneta je obstajalo nasilno vedenje med vrstniki, ki je dandanes
še posebej problematično. Nasilje je v splošnem opredeljeno kot uporaba sile proti drugemu,
kar ima za posledico škodo (Henry 2000). Izredne posledice nasilnega vedenja so
samomorilne misli ali misli nasilnega maščevanja (Donegan 2012, 37). Smith in Sharp (2002,
2) nasilno vedenje (angl. bullying) opredelita kot sistematično zlorabo moči, ki se lahko
pojavi v različnih kontekstih, na delovnem mestu, doma, v šoli, zaporu ipd. Problematika
nasilnega vedenja je sistematična in presega nasilneža in žrtev (O’Connell, Pepler in Craig
1999, 438).
Čeprav internet omogoča hiter dostop do različnih in zanimivih informacij, kot tudi
komuniciranje z velikim številom ljudi, moramo biti seznanjeni tudi z nevarnostmi, ki jih
lahko predstavlja. Internet zagotavlja anonimnost, ki jo je nemogoče doseči v kateri koli drugi
vrsti komuniciranja. Ta anonimnost osvobaja in spodbuja ljudi k intimnejšemu
komuniciranju, kot bi to naredili preko osebnih stikov. Omogoča pa tudi lažno predstavljanje
(Buljan-Flander, Karlović in Ćosić 2004, 159). Z množično uporabo interneta so se pojavile
tudi nove oblike nasilja, ki ga bomo v nadaljevanju imenovali elektronsko nasilje,1 kot ga
imenuje tudi Olweus (2012). Rus in Bernik (2012) sta ob pregledu literature sicer opazila, da
1 Angl. cyberbullying. Tudi elektronsko nadlegovanje ali spletna agresija (Selkie idr. 2015, 79).
2
se za to vrsto nasilja pojavlja več imen, npr. kibernetsko nasilje, virtualno nasilje, spletno
nasilje.
Elektronsko nasilje predstavlja agresivno, ponavljajoče se dejanje ali vedenje do žrtve, ki se
težko brani, in ga izvaja skupina ali posameznik z elektronskimi sredstvi (Smith 2013, 83).
Skozi zadnje desetletje se je zavedanje o elektronskem nasilju, ki so mu sledile raziskave in
objave, povečalo. Večina raziskav proučuje elektronsko nasilje pri mladih (Smith, Steffgen in
Sittichai 2013, 3).
Glede na to, da se elektronsko nasilje povečuje predvsem med mladimi, so vzgojitelji in
učitelji razumljivo zaskrbljeni, saj problem narašča hitreje, kot so se sposobni odzvati
vzgojitelji, učitelji in starši (Bauman 2010, 1).
Z razvojem informacijske družbe, kjer sposobnosti uporabe informacijsko-komunikacijske
tehnologije (IKT) vplivajo na enakopravno vključenost posameznikov v družbo in se IKT že
zelo zgodaj uporablja doma in v šoli, postajajo težave elektronskega nasilja še toliko bolj
pereče. Z namenom priprave otrok in mladostnikov na izzive sodobne družbe, IKT v šolah
uporabljajo vse bolj intenzivno. Posledično bi šole otroke in mladostnike, pa tudi starše,
morale ozavestiti o varni rabi interneta in o morebitnih posledicah, ki jih intenzivna in
vsakodnevna raba interneta povzroča.
1.2 Namen in cilji
Intenzivna raba IKT v šoli in doma, predvsem pa uporaba različnih spletnih družbenih
omrežij, nas je spodbudila, da poglobimo področje medvrstniškega nasilja in pridobimo nova
znanja, ki bodo pripomogla h kritičnemu uvajanju IKT v šolski prostor ter k zavedanju o
nevarnostih, ki so jim mladi izpostavljeni.
V zaključni projektni nalogi:
opredelimo osnovne pojme s področja IKT,
predstavimo uporabo IKT v šoli in v prostem času,
predstavimo pojavne oblike medvrstniškega nasilja s poudarkom na elektronskem nasilju
med mladimi,
prestavimo oblike in razloge za pojavljanje elektronskega nasilja med mladimi,
proučimo načine preprečevanja oziroma načine zmanjševanja elektronskega nasilja med
mladimi.
V empiričnem delu naloge preverjamo naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: V nasprotju s klasičnim (fizičnim) nasiljem, ki je pogostejše pri osebah
moškega spola, je pri elektronskem nasilju vključenih enako število deklet in fantov.
Hipoteza 2: Najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje.
3
Hipoteza 3: Nasilnež običajno ni seznanjen s posledicami nasilja pri drugi osebi.
Hipoteza 4: Nasilneži na internetu imajo težave z vedenjem tudi v realnem svetu.
1.3 Metode za doseganje ciljev
Zaključna projektna naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za razumevanje
elektronskega nasilja smo proučili tujo sodobno literaturo in vire, dostopne na spletu. V
teoretičnem delu naloge smo pojme povzeli, jih združevali in razložili oziroma opisali.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo (anketo) med mladimi v starostni skupini od
14 do 18 let. Anketiranje je potekalo elektronsko. Vabilo k sodelovanju v raziskavi smo
poslali mladim uporabnikom Facebooka, saj je Facebook najpogosteje uporabljeno spletno
družabno omrežje. Širitev povezave na anketni vprašalnik je potekala tudi prek učiteljev
srednjih šol, sicer uporabnikov Facebooka. Vzorec je bil naključen. Pridobljene podatke smo
obdelali v programu Microsoft Excel, jih prikazali v obliki grafov in tabel ter jih opisali.
1.4 Predpostavke in omejitve
Predpostavljali smo, da bodo imeli anketiranci izkušnjo z nasiljem – ali so za nasilje izvedeli
prek prijateljev oziroma so bili sami žrtve ali povzročitelji elektronskega nasilja.
V raziskavi smo se omejili na starostno skupino otrok oziroma mladih od 14 do 18 let, ki se z
IKT srečujejo dnevno – v šoli in doma. Prav mladi v tej starostni skupini so najpogostejši
uporabniki družabnih socialnih omrežij. Posledično smo anketiranje izvedli prek Facebooka.
4
2 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA MED MLADIMI
V tem poglavju smo opredelili osnovne pojme, predstavili uporabo informacijsko-
komunikacijske tehnologije v šoli in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v
prostem času.
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov
Enotne opredelitve IKT sicer ni, na splošno pa pod pojmom IKT razumemo vse naprave,
omrežne komponente, aplikacije in sisteme, ki združene ljudem in organizacijam (npr.
podjetja, neprofitne agencije, vlade in kriminalne združbe) omogočajo, da medsebojno
delujejo v digitalnem svetu (Rouse 2017). Tan idr. (2009) IKT opredelijo kot infrastrukturo,
vključno z računalniškim omrežjem, programsko in strojno opremo, potrebno za internetno
povezavo. SURS (2017) pod IKT razume programsko in strojno opremo, ki omogoča
uporabo, zbiranje, shranjevanje, razpošiljanje, obdelavo in prenos podatkov, internet pa kot
svetovno omrežje računalnikov, ki se med seboj povezujejo po standardiziranem
(internetnem) protokolu in omogočajo, da si uporabniki na različnih mestih izmenjujejo
besedilne in avdiovizualne podatke.
Robnik (2011, 264) predlaga, da bi bilo akronim IKT smiselno spremeniti v informacije,
komunikacije in tehnologije (angl. information, communications and technologies), saj imajo
informacije (prenos informacij v znanje, trženjske zakonitosti, delo s kupci, medijsko
oglaševanje, nadzor v globalnem prostoru), ne le informacijske tehnologije, izjemen pomen.
Internet je telekomunikacijsko omrežje, ki temelji na protokolu TCP/IP in ki omogoča
različne storitve (Islovar 2016). Najpogosteje uporabljeni storitvi sta svetovni splet in
elektronska pošta. Razvoj svetovnega spleta (angl. World Wide Web – WWW) je omogočil
razvoj drugih številnih storitev, med njimi tudi socialnih omrežij.
Socialna omrežja predstavljajo spletne strani, aplikacije ali spletne storitve, ki oblikujejo in
vzdržujejo socialne odnose ali socialne mreže med ljudmi, npr. Facebook, Instagram,
Snapchat (SURS 2017). Sicer pa je težko podati neko vsesplošno opredelitev socialnih
(družabnih) omrežij, saj se ta neprestano in hitro razvijajo ter prinašajo spremembe. Socialna
omrežja uporabnikom omogočijo oblikovanje skupin, preko katerih lahko medsebojno,
zasebno ali javno, komunicirajo. V določenem socialnem omrežju so uporabniki lahko člani
več skupin, skupine pa se med seboj lahko povezujejo. Posamezniki se v socialna omrežja
povezujejo zaradi stikov s prijatelji in znanci, spoznavanja novih ljudi, samopromocije,
izmenjave informacij, uporabnih vsebin itd. Spletna socialna omrežja niso več le sinonim za
družabna omrežja, kot sta npr. Facebook in Twitter, ampak se vzpostavljajo praktično na vseh
področjih človekovega zasebnega in poslovnega življenja. Tovrstna omrežja so spodbuda za
5
timsko delo, odprto inoviranje in ustvarjalnost ter podpora pri učenju in integraciji znanja
(Lah 2010).
2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli
Družbene, vzgojne, izobraževalne in gospodarske potrebe so dandanes vse večje, zato je
uvedba IKT na vsa področja našega življenja še bolj pomembna. Tudi družbeni razvoj je
usmerjen k razvijanju in razširjanju visoke tehnologije. IKT se uporablja v vseh delovnih
okoljih, na vseh področjih. Tako se IKT uvaja že v predšolsko in osnovnošolsko
izobraževanje z namenom razvijati veščine za prilagajanje na spremembe v družbi.
Izobraževanje otrok v vrtcih in osnovnih šolah je treba prilagoditi času in prostoru, v katerem
živijo, jih vzgajati in izobraževati na način, da bodo lahko obvladovali hiter razvoj tehnologije
v družbi (Tišler idr. 2006, 11). Računalnike in mobilne telefone uporabljajo že predšolski
otroci (Krnel 2008, 6). V šolah že uporabljajo različno računalniško strojno opremo, kot so
npr. namizni računalnik, prenosni računalnik, tiskalnik, skener, video-konferenčna oprema,
projektor, interaktivna tabla itn.
Uporaba IKT pri učenju in poučevanju je predmet raziskav, hkrati pa tudi ena poglavitnih
komponent izobraževalnih politik v razvitih državah (Brečko in Vehovar 2008). Krapeževa
(2013, 18) v uporabi IKT v osnovni šoli vidi prvi korak pred resnejšo rabo v srednji šoli in pri
študiju. Lipovnikova (2016) je izvedla anketo na šestih srednjih šolah Koroške. Ugotovila je,
da imajo učitelji večinoma na voljo računalnik, projektor in prenosne računalnike, ki so tudi
najbolj uporabljeni IKT pripomočki pri poučevanju v zadnjih petih letih. Njihov odnos do
uporabe IKT pri poučevanju je zelo pozitiven. IKT večinoma uporabljajo za urejanje besedil,
brskanje po spletu in pri delu z elektronsko redovalnico. Večina v uporabi IKT pri poučevanju
vidi dodatno motivacijo za dijake, predvsem pri uporabi merilnikov in uporabi interaktivne
table (i-tabla). Še vedno se IKT uporablja predvsem za podajanje nove snovi, manj pa za
ocenjevanje znanja. Nekaj učiteljev izpostavlja problem znanja o uporabi IKT, ki se jim zdi
pomanjkljivo. Pri tem izpostavljajo pomanjkanje izobraževanj na področju uporabe IKT.
Bokal (2017) v raziskavi med učiteljicami razrednega pouka od 1. do 5. razreda ugotavlja, da
pri pouku IKT pogosto uporabljajo predvsem učiteljice, redkeje pa uporabo IKT prepuščajo
učencem. Najbolj uporabljen IKT pripomoček je računalnik, na katerem učiteljice uporabljajo
predvsem e-učbenike. Učiteljice IKT uporabljajo pri pripravi na pouk in pri izvedbi učne ure.
Med učiteljicami 1. in 2. triade glede uporabe IKT pri pouku ni bilo razlik. V splošnem
učiteljice menijo, da uporaba IKT delo močno olajša, izpostavile pa so tudi pozitivne odzive
učencev. Učna gradiva so dostopnejša, s pomočjo IKT pa postane razlaga učne snovi bolj
nazorna. V raziskavi so bile izpostavljene tudi slabosti uporabe IKT, ki se kažejo predvsem v
ponavljajočih se tehničnih težavah ter v potrebi po povečanem nadzoru nad učenci, ki hitro
zaidejo od obravnavane snovi. Šole imajo do uporabe IKT večinoma pozitiven odnos. Tako
namenjajo denar za posodabljanje opreme ter zagotavljajo zadostno število dostopnih naprav
6
na šoli. Kljub temu v raziskavi niso zasledil, da bi katera od šol za uporabo IKT v
izobraževanju imela izdelan akcijski načrt.
Uporaba IKT pri pouku je odvisna od učitelja, ki ima na voljo ustrezno opremo. Učitelji se na
različne pristope pri uporabi IKT odzivajo na različne načine. Odzivi učiteljev so odvisni od
njihovega lastnega prepričanja in pristopa k poučevanju ter njihovega individualnega znanja.
Če učitelj pogosto uporablja določen pristop ali opremo, se ta izkaže za uspešno izhodišče pri
uvajanju bolj učinkovitega vključevanja IKT v pouk. Bolj sposobni in samozavestni učitelji
so hitro pripravljeni sprejeti nove učne pristope, manj samozavestni pa se redkeje odločijo za
uporabo IKT. Učitelji z bolj razvitimi sposobnosti za uporabo IKT tudi laže razumejo
priložnosti uporabe IKT ter so bolj odločni za takšno uporabo pri poučevanju. Zato je
usposobljenost učiteljev za uporabo IKT pomembna, pomemben pa je tudi odziv učencev na
uporabo IKT pri pouku (Wegerif in Dawes 2004, po Tišler idr. 2006, 14).
Škabarjeva (2011) ugotavlja, da z uporabo interneta in računalnika učenje učencem postane
zanimivejše, nekaterim tudi enostavnejše. Uporaba IKT pri pouku omogoča večjo dejavnost
učencev, uveljavljajo pa lahko tudi svoje individualne posebnosti. Uporaba IKT v prvi triadi
je pomembna predvsem zaradi razvoja IKT spretnosti pri učencih in učiteljih. Podroben
pregled prednosti uporabe IKT v izobraževanju prikazujemo v preglednici 1.
Uporaba računalnika in interneta pri pouku lahko otroke tudi hitro zamoti in vpliva na slabše
komuniciranje otrok v učilnici (Tišler idr. 2006, 14).
Preglednica 1: Prednost uporabe IKT v izobraževanju
Uporabniki Prednosti
Splošno - Na splošno večja učinkovitost na šoli
- Različni komunikacijski kanali (e-pošta, skupine za razprave, klepetalnice)
- Redna uporaba IKT pri različnih predmetih lahko koristno motivacijsko
vpliva na učenje učencev
Učitelji - IKT olajša izmenjavo virov, strokovnega znanja in primerov dobre rabe
- Večja je časovna in prostorska prilagodljivost pri opravljanju nalog
- Izboljšanje spretnosti uporabe računalnika in interneta
- Lažje načrtovanje in priprava učnih ur ter oblikovanje gradiva
- Dostop do podatkov o učencih in šoli kadar koli in od koder koli
- Izboljšanje strokovne podobe učitelja, ki se predstavlja kolegom
- Učne ure so višje kakovosti zaradi večjega sodelovanja med učitelji pri
načrtovanju in pripravi gradiv
- Bolj usmerjeno poučevanje, prilagojeno prednostim in slabostim učencev z
boljšo analizo podatkov o dosežkih
- Lažje sledenje učencem in obvladovanje njihovega vedenja
Se nadaljuje
7
Preglednica 1 – nadaljevanje
Uporabniki Prednosti
Učenci - Učenci se v splošnem bolj posvetijo nalogi in izražajo bolj pozitivne
občutke, ko uporabljajo računalnike, kot pa, kadar dobijo druge naloge,
- Uporaba računalnikov med učnimi urami motivira učence za učenje izven
šole
- Povečanje razumevanja in analitičnih sposobnosti, vključno z izboljšanjem
branja
- Razumevanje, razvijanje sposobnosti pisanja (črkovanje, slovnica,
ločevanje, urejanje, preoblikovanje), vključno z zgovornostjo, izvirnostjo in
strokovnostjo
- Spodbujanje samostojnega in dejavnega učenja ter lastne odgovornosti za
učenje
- Razvoj učenja na višji ravni
- Učenci, ki so v šoli uporabljali izobraževalno tehnologijo, so se v šoli
počutili bolj uspešne, so bili bolj motivirani za učenje, povečala se jim je
tudi samozavest
- Uporaba tehnologije učence motivira bolj kot delo v tradicionalni učilnici
- Širokopasovna internetna tehnologija podpira zanesljivo in neprekinjeno
nalaganje izobraževalnih večpredstavnih vsebin
- Priložnosti, da svoje delo predstavijo zunaj meja šole
- Uporaba tehnologije omogoča sodelovanje z vrstniki znotraj šole in izven
nje
Starši - Lažja komunikacija z učitelji
- Poročila učencev so boljša (višja kakovost) – bolj čitljiva, podrobnejša,
bolje predstavljena
- Lažji dostop do natančnejših informacij o prisotnosti in dosežkih
- Večja vključenost staršev v izobraževanje
- So bolje seznanjeni z učenjem otrok ter njihovimi sposobnostmi, saj učenje
poteka tudi doma
- Starši bolj verjetno sodelujejo v šolski skupnosti
Vir: Suraksha Bansal 2016.
Na komuniciranje otrok vpliva tudi vedno bolj prisotna raba mobilnih naprav (pametnih
telefonov), ki jih učenci uporabljajo med odmori in tako, namesto, da bi komunicirali s
sošolci, preživljajo svoj čas v obliki virtualnih pogovorov ali z brskanjem po družabnih
omrežjih (Ružić-Baf, Rajović in Debeljuh 2017, 883).
2.3 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prostem času
Danes otroci preživljajo svoj prosti čas pred številnimi zasloni, kot so računalniki, prenosni
računalniki, tablični računalniki, pametni telefoni, igralne konzole in televizor, ki je pogosto,
skupaj z omenjenimi napravami, nameščen v otroški sobi. Večinoma so jim naprave dostopne
ves dan, vse dni v tednu, otroci pa jih uporabijo že takoj po prihodu domov in tako uživajo v
8
»digitalnem počitku« pred zasloni, med navideznimi prijatelji v navideznem svetu (Ružić-
Baf, Rajović in Debeljuh 2017, 883).
Mobilnega telefona že dolgo ne uporabljamo le za telefoniranje, saj njegove zmožnosti
omogočajo uporabo številnih storitev. Naprave uporabljamo tudi odrasli, se pa namen
uporabe, glede na starost uporabnikov, razlikuje (preglednica 2).
Preglednica 2: Namen uporabe mobilnega telefona (v %)
Učenec,
dijak,
študent
Zaposlen,
samo-
zaposlen
Upoko-
jenec Drugo
Pošiljanje/sprejemanje SMS sporočil 9 11 15 11
Fotografiranje 9 10 14 11
Budilka, alarm 8 9 9 9
Ura 8 10 13 11
Svetilka 8 8 7 8
Poslušanje glasbe ali radia 8 6 4 7
Koledar 8 9 10 9
Elektronska pošta 8 8 6 7
Brskanje po internetu 9 9 8 8
Uporaba spletnih družabnih omrežij, npr. Snapchat,
Facebook, Instagram
8 6 4 6
Telefoniranje ali video telefoniranje s spletno kamero 6 5 4 6
Igranje iger 5 3 1 3
Uporaba zemljevidov za navigacijo 6 6 4 5
Vir: SURS 2017.
Za uporabo spletnih družabnih omrežij, npr. Snapchat, Facebook, Instagram, kot namena
uporabe mobilnega telefona se odloča 8 % učencev, dijakov in študentov, 6 % zaposlenih,
samozaposlenih, 4 % upokojencev in 6 % drugih.
Če se osredotočimo zgolj na uporabo spletnih družabnih omrežij preko mobilnega telefona
(slika 1), lahko ugotovimo, da spletna družabna omrežja v največji meri uporabljajo zaposleni
in samozaposleni (68 %), sledijo učenci, dijaki in študenti (18 %).
9
Slika 1: Uporaba spletnih družabnih omrežij
Vir: SURS 2017.
Primerjava podatkov po starostnih skupinah (slika 2) kaže, da v spletnih družbenih omrežjih
najpogosteje sodelujejo uporabniki v starostni skupini od 25 do 34 let (29 %), sledi starostna
skupina od 35 do 44 let (23 %). Najmanj uporabnikov pa je v starostnih skupini nad 65 let
oziroma v skupini od 65 do 74 let (3 %).
Slika 2: Sodelovanje v spletnih družabnih omrežjih
Vir: SURS 2017.
S pojavom družabnih omrežij se je njihova uporaba večala eksponentno. Primer takšnega
omrežje je omrežje Facebook. Te spremembe so vplivale tudi na naš način delovanja in
bivanja. Družabno omrežje in družabni mediji so spremenili način interakcije med ljudmi ter
vplivali tudi na čas, ki ga preživimo skupaj. Čeprav obstajajo razlike v vedenju uporabnikov
glede na kulturno okolje ter glede na starostno skupino, pa je med uporabniki zaslediti nekaj
podobnosti. Spremembe vplivajo na prostočasne dejavnosti v razvitih gospodarstvih in tudi v
18 %
68 %
5 % 9 %
Učenec, dijak, študent
Zaposlen, samozaposlen
Upokojenec Drugo
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
22 %
29 %
23 %
14 %
9 %
3 %
16–24 25–34 35–44 45–54 55–64 65–74
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
10
gospodarstvih v razvoju – vplivajo na to, kaj ljudje počnejo in na kakšen način sledijo tem
dejavnostim (Ciochetto 2015).
Julija 2018 so uporabniki v Sloveniji v največjem številu uporabljali družabno omrežje
Facebook (75,6 %), sledili so Pinterest (10,3 %), Twitter (4,8 %), Instagram (3,8 %),
YouTube (3,1 %) in Tumblr (1,0 %) (StatCounter 2018).
11
3 MEDVRSTNIŠKO NASILJE
V tem poglavju smo opredelili osnovne pojme, predstavili pojavne oblike elektronskega
nasilja, posledice elektronskega nasilja in opisali načine njegovega preprečevanja.
3.1 Opredelitev osnovnih pojmov
Medvrstniško nasilje in nadlegovanje vrstnikov sta že dolgo temi, ki skrbita vzgojitelje in
učitelje (Patchin in Hinduja 2010, 615). Medvrstniško nasilje se zgodi, ko učenec ali skupina
učencev drugemu učencu govori nespodobne besede, mu uničuje šolske potrebščine ali
oblačila, ga tepe, brca, zafrkava, obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v učilnico ali
garderobo ali počne druge stvari, zaradi katerih učenec trpi in se ne more braniti. Nasilje se
pojavlja vse okrog nas, deležni so ga tudi šolski otroci in mladina, in sicer v vlogi nasilneža,
žrtve ali opazovalca (Vošnjak, Smrtnik Vitulić in Polak 2011, 205 in 221). Pod omenjeno
nasilje uvrščamo besedno nasilje (širjenje lažnih govoric, žaljivke, žaljivi vzdevki), psihično
nasilje (grožnje, ustrahovanje, izločanje, osamitev), izsiljevanje ali ekonomsko nasilje
(zahteva po denarju in drugih materialnih dobrinah) in telesno nasilje (odrivanje, lasanje,
brcanje, omejevanje gibanja). Najbolj prikrita oblika nasilja je psihično nasilje (sovražnost,
izključevanje, zavračanje, zasmehovanje), saj se dogaja za hrbtom žrtve (Cvek in Pšunder
2013, 107).
Medvrstniško nasilje se zgodi, ko je manj močna oseba od druge osebe ali skupine namerno in
(običajno) večkrat prizadeta, ne da bi si zaslužila takšno obravnavo (Rigby 2003, 3).
Govorimo o negativnih dejanjih, ki so lahko fizična ali besedna, imajo sovražno namero, se
ponavljajo in vključujejo razliko v moči. Vključujejo lahko enega ali več storilcev in
sprejemnikov (Farrington 1993, po O’Connell, Pepler in Craig 1999, 438).
Medvrstniško nasilje, ki ga vežemo na šolo, se lahko zgodi v šoli, na poti v šolo ali na poti iz
šole. Konflikt (fizični, psihološki, besedni) med dvema enako močnima učencema ne
dojemamo kot medvrstniško nasilje (Farrington in Ttofi 2009, 321). Takšno nasilje lahko
izvaja posameznik – nasilnež, lahko tudi skupina (Pečjak 2014, 10). Tipičen nasilnež je
učenec, ki agresivno vedenje kombinirana s telesno močjo (Olweus 1995, 23).
Tarča nasilja je lahko posameznik – žrtev ali skupina (Pečjak 2014, 10). Tipična žrtev je
pogosto mirna, občutljiva in previdna ter kaže več negotovosti in tesnobnosti od ostalih
(Olweus 1995, 21).
12
»Otrok je žrtev trpinčenja2 (vrstniškega nasilja), ko ga močnejši otrok ali skupina otrok
besedno ponižuje ali mu počne neprijetne in grde stvari (eno od oblik nasilja).« (King idr.
1996, po Rus Makovec 2003, 100)
Razvoj naprav (televizija, telefonija, predvajalniki filmov in glasbe, dostop do interneta – e-
pošta, spletna socialna omrežja in druge storitve interneta 2.0) v prenosne in mobilne naprave
(tablični računalniki, »pametni« telefoni in druge »pametne« naprave) je ponudil nove
priložnosti za nadlegovanje uporabnikov in kršitev njihove zasebnosti (Završnik 2013, 219).
S širitvijo uporabe interneta v različnih okoljih vedno več ljudi na internetu izraža svoje
frustracije in agresijo. Elektronsko nasilje je ena od oblik kibernetske agresije, ki je v zadnjih
letih pridobila pozornost raziskovalcev in javnosti. Tovrstno nasilje opredelimo kot agresijo,
ki se namerno in večkrat izvaja prek omrežij in elektronskih storitev, npr. prek elektronske
pošte, blogov, sistemov za takojšnje sporočanje, besedilnih sporočil, proti osebi, ki se ne more
braniti (Kowalski, Limber in Agatston 2012; Patchin in Hinduja 2012, po Kowalski idr. 2014,
1073). Pojav elektronskega nasilja je prisoten med otroki, mladino, pa tudi med odraslimi
(Kopecký 2014).
Pečjakova (2014, 16 in 18) tovrstno nasilje poimenuje spletno ali internetno nasilje, ki
vključuje nasilno vedenje, izkazano preko pošiljanja digitalnih sporočil po telefonu ali z
uporabo drugih elektronskih medijev. Ugotavlja (prav tam), da je to vse večji problem, ki je
povezan z velikim številom uporabnikov različnih telekomunikacijskih sredstev. Žrtve
spletnega nasilja so pogosto tudi žrtve drugih oblik medvrstniškega nasilja. Nasilje pogosto
izvajajo osebe, ki jih žrtev pozna. Pogostejši uporabniki interneta so pogostejše žrtve
medvrstniškega spletnega nasilja.
Pomembno je poudariti, da med znanstveniki še ni skupnega dogovora o opredelitvi
elektronskega nasilja ali celo o tem, ali so vedenja, ki se običajno uvrščajo v ta »terminološki
dežnik«, dejansko medvrstniško nasilje (Bauman 2010, 2).
Sullivan (2010) elektronsko nasilje predstavi v obliki petstopenjskega procesa, ki ga
prikazujemo na sliki 3.
2 V starejši literaturi je bila angleška beseda »bullying« tako slovenjena, v novejši literaturi se
uporablja izraz medvrstniško nasilje (Pečjak 2014, 8).
13
Slika 3: Pet korakov elektronskega nasilja
Vir: Sullivan 2010, 60.
3.2 Pojavne oblike elektronskega nasilja
Pečjakova (2014, 16) loči med nasiljem, ki poteka po spletu (spletne strani, spletne
klepetalnice, e-pošta, takojšnja sporočila) od nasilja, ki se izvaja prek prenosnega telefona
(kratka sporočila SMS, večpredstavna sporočila MMS, telefonski klici).
Z napredkom IKT se je sovražna propaganda preselila tudi na svetovni splet. Na spletu
obstaja več vrst nasilja in v vseh so otroci in mladostniki lahko udeleženi kot storilci, žrtve ali
kot opazovalci. Nasilje se lahko izvaja prek objave slik ali videoposnetkov nasilja na spletu,
igranja nasilnih spletnih iger, spletnih strani, ki pozivajo k sovraštvu itn. Na spletu se
objavljajo tudi domači videoposnetki pretepov, ki se širijo med mladimi, spletno ustrahovanje
in trpinčenje ter posnetki, ki jih naredijo žrtve, da se maščujejo svojim mučiteljem
(Safe.si b. l.).
Willard (2006, po Kowalski, Limber in Agaston 2008, 62–68) omenja naslednje oblike
elektronskega nasilja:
žaljiva sporočila (angl. flaming): kratka, stopnjujoča se izmenjava takšnih sporočil med
dvema ali več posamezniki s pomočjo IKT; običajno se pojavlja v javnih navideznih
prostorih, kot so klepetalnice ali skupine za razprave, manj v zasebni izmenjavi
elektronskih sporočil;
Korak 5: Odločitev (pritisniti na sprožilec?)
Korak 4: Izbira medija (prostor in način
predstavitve)
Korak 3: Izbira tehnologije (orožje za ustvarjanje in
streljanje v kibernetski prostor)
Korak 2: Izbira načina elektronskega
nasilja (strelivo za ustvarjanje škode)
Korak 1: Odločitev za začetek
elektronskega nasilja
14
nadlegovanje (angl. harrasment): ponavljajoča se žaljiva sporočila poslana tarči;
najpogosteje se izvaja preko osebnih komunikacijskih kanalov, kot je elektronska pošta;
traja dalj časa in ima eno tarčo;
očrnitev (angl. denigration): neresnična informacija o nekom, kar je za njega/njo
poniževalno; informacija je lahko objavljena na spletni strani ali se razširja preko
elektronske pošte ali sistemov za takojšnje sporočanje v obliki digitalno spremenjenih
fotografij žrtve, posnetkov pesmi, v katerih se norčujejo iz nekoga, negativnih seznamov,
ki so objavljeni na spletu, ipd.;
poosebljanje (angl. impersonation): storilec se predstavlja kot žrtev, najpogosteje tako, da
uporabi žrtvino geslo za dostop do njenega računa, potem pa v njenem imenu komunicira
z ostalimi v obliki negativnih, krutih ali neprimernih informacij;
posredovanje lažnih podatkov (angl. outing and trickery): posredovanje osebnih, pogosto
žaljivih podatkov o nekom drugem z namenom posredovanja teh podatkov in informacij
drugim;
izključitev/izgon (angl. exclusion/ostracism): otroci pogosto dojemajo, da so »znotraj« ali
»zunaj« skupine; spletna izključitev/izgon se lahko pojavi v katerem koli okolju, ki je
zaščiteno z geslom, ali na primer z odstranitvijo s seznama prijateljev na družabnem
omrežju;
zalezovanje (angl. cyberstalking): uporaba elektronske komunikacije za zasledovanje
nekoga drugega v obliki ponavljajoče se komunikacije z nadlegovanjem in grožnjami.
Na spletu se pojavljata še dve obliki nasilja – »happy slapping« (»veselo pretepanje«) in
»sexting« (seksting). Pri prvem primeru gre za prikazovanje prerekanj in prepirov med
najstniki, ki so posneti, posnetki pa razposlani prek interneta. Druga oblika se nanaša na
mlade, ki fotografirajo sebe ali druge (prostovoljno ali pod prisilo) in te fotografije objavljajo
na spletu (Kandlapalli idr. 2017, 716–717).
Omenimo še spletno sovraštvo (angl. cyberhate), ki predstavlja širjenje antisemitskih,
rasističnih, pobratenih, ekstremističnih ali terorističnih sporočil ali informacij prek spleta
(ADL 2010).
3.3 Posledice elektronskega nasilja
Elektronsko nasilje je povezano z več resnimi negativnimi posledicami, zato predstavlja skrb
za javno zdravje (Selkie idr. 2015, 79). Raziskovalci in mediji poročajo o številnih resnih
negativnih učinkih elektronskega nasilja, ki so običajno enaki učinkom tradicionalnega
nasilja: depresija, slaba samopodoba, tesnoba, samomorilne misli in psihosomatske težave,
kot so npr. glavoboli in motnje spanja (Olweus 2012, 532). Raskauskas in Stoltz (2007, 565)
navajata, da ima elektronsko nasilje lahko večji učinek na čustveni razvoj in dobro počutje
mladih, kot ga ima tradicionalno nasilje. Pri elektronskem nasilju gre za večje neravnovesje
moči, ki pa ga ustvarja dejstvo, da veliko žrtev elektronskega nasilja morda nikoli ne bo
15
poznalo identitete svojega nasilneža, poleg tega pa ima transcendenco tudi izven šolskih tal in
je razpoložljivo 24 ur na dan. Otroci pred nasiljem niso varni niti v lastnih domovih.
Žakljeva (2013, 113) s pregledom študij ugotavlja, da so psihološke posledice doživljanja
nasilja v kibernetskem prostoru med mladimi zelo heterogene. Študije (prav tam)
izpostavljajo izgubo občutka varnosti, samopoškodovanje, samomorilne misli, samomor,
zmanjšano samozavest, nespečnost, depresijo, prenehanje šolanja ipd.
Završnik (2013) v pregledu literature ugotavlja, da se žrtve kibernetskega nadlegovanja
počutijo žalostne, osramočene, jezne, frustrirane, določenih pa se dejanja ne dotaknejo.
Osramočenost je večja, kadar si uporabniki zaupajo gesla za dostop do elektronske pošte ali
profila v spletnem socialnem omrežju ali kadar lahkomiselno privolijo v lokacijsko sledenje
po aplikacijah in spletnih socialnih omrežjih. Slovenska raziskava o čustvenem
opismenjevanju šolajoče se mladine (Muršič in Brvar 2010) ugotavlja, da največ neprijetnih
čustev doživljajo učenci, ki trdijo, da so doživeli nadlegovanje po telefonu. Kibernetsko
nadlegovanje je dejavnik tveganja pri razvoju simptomov depresije. Mladoletniki, žrtve
kibernetskega nadlegovanja, poročajo o psihičnih in fizičnih bolečinah, počutijo se ničvredne,
v šolo hodijo s strahom ali pa jim je v šoli nerodno. Adolescenti imajo psihosomatske
simptome, kot so nespečnost, glavoboli in prebavne težave. Tudi enkratno agresivno ravnanje
se lahko odraža v čustveni škodi in skrbi za prihodnost. Posamezniki z več znanja o IKT in
tehnološko bolj vešči ob izkušnji kibernetskega zalezovanja občutijo manjši stres. Statistično
pomembne povezave so tudi med kibernetskim nadlegovanjem in težavami v družini, šolskim
uspehom in odklonskim vedenjem (Mitchell, Ybarra in Finkelhor 2007). Obstajajo pa
nasprotujoči si rezultati o povezanosti med slabim šolskim uspehom in kibernetskim
nadlegovanjem – učenci so lahko manj uspešni v šoli zaradi kibernetskega nadlegovanja,
velja pa tudi obratno, žrtve nadlegovanja so zato, ker so slabi učenci.
Z vidika šole elektronsko nasilje vpliva tudi na učitelje. Z anketiranjem učiteljev zbrani
podatki so pokazali, da elektronsko nasilje vpliva na delovno življenje osebja in tudi na
motivacijo zaposlenih, na zadovoljstvo pri delu in na poučevanje. Žrtve se srečujejo s
številnimi akademskimi in socialnimi težavami, od umika iz šolskih dejavnosti, odsotnosti od
pouka in šolskega neuspeha do prehranjevalnih motenj, zlorabe substanc, depresije in tudi
samomora (Notar, Padgett in Roden 2013, 133).
3.4 Preprečevanje elektronskega nasilja
Za Franklovo (2017, 43) spletno ustrahovanje potrebuje več pozornosti prav zaradi vse
pogostejše uporabe domačih računalnikov in pametnih telefonov. Spletno ustrahovanje in
nadlegovanje je po njenem mnenju najteže ustaviti, saj ga zunanji opazovalci veliko teže
opazijo. Poudari tudi, da je spletno ustrahovanje in nadlegovanje treba vključiti v vse
pogovore, ki jih o medvrstniškem nasilju vodimo z otroki.
16
Zgolj podatki o oblikah, pogostosti, vplivu spola, starosti, učinkih ipd. za spopadanje z
obstoječo problematiko niso dovolj. O nasilju v kibernetskem prostoru je treba ozavestiti
otroke in mlade, starše, šolske delavce in širšo javnost. Pri tem je treba predstaviti pomen
posredovanja podatkov prek spleta, oblike nasilja med mladimi v kibernetskem prostoru ter
tudi možnosti za spoprijemanje s problematiko. Oblikovati bi bilo treba tudi mrežo pomoči za
žrtve nasilja v kibernetskem prostoru. Tovrstno nasilje je treba prepoznati kot obliko nasilja,
do katere ne smemo biti strpni ali jo obravnavati zgolj kot problem posameznika (Žakelj
2013, 118–119).
Willard (2006, 256–257) navaja nekaj predlogov, kako se izogniti temu, da postanemo tarča
elektronskega nasilja:
zaščita – posamezniki naj ne posredujejo informacij ali slik v elektronski obliki, ki bi jih
nekdo lahko uporabil proti njemu;
raziskati je treba načine komuniciranja, ki vodijo k napadom; nepravilen način namreč
lahko draži druge ali prizadene njihove občutke;
poiskati je treba nekaj novih prijateljev: če se posameznik želi pridružiti skupini ljudi, ki z
njim ravna slabo, je morda lažje, če posameznik najde nekaj prijaznejših prijateljev;
posameznik naj pred nasilneži ostane miren in s tem ne spodbuja zadovoljstva storilcev ob
trpinčenju oziroma nadlegovanju.
Glede na to, da je tradicionalno nasilje veliko bolj razširjeno kot elektronsko nasilje in da je
velika večina učencev, nad katerimi se izvaja elektronsko nasilje, deležna tudi tradicionalnih
načinov nasilja, se šolam priporoča, da večino svojih prizadevanj usmerijo k preprečevanju
tradicionalnega nasilja, po možnosti z uporabo programa, ki že ima dokumentirane učinke.
Treba je vložiti čas in tehnično usposobljenost za temeljito razkrivanje nekaterih zaznanih
primerov elektronskega nasilja in nadalje jasno in odprto (anonimno) predstaviti rezultate
učencem. Tehnološko usmerjeni raziskovalci in številni avtorji knjig poudarjajo pomen
poučevanja učencev, staršev in vzgojiteljev o različnih vidikih spletnega bontona (angl.
netiquette), predvsem v zvezi z varnostjo na internetu, delovanjem različnih tehnologij in s
pravili obnašanja na spletu (Olweus 2012, 535–537).
Preventivno delo je edino pravo orodje za preprečevanje spletnega vrstniškega nasilja. V
Sloveniji delujejo nevladne organizacije (Spletno oko, Center za varnejši internet SAFE-SI,
TOM telefon, Varni na internetu, SI-CERT), ki svoje delo usmerjajo prav v to problematiko.
Določene organizacije izvajajo tudi preventivne dejavnosti o varni rabi interneta po
slovenskih šolah. Pri tem poleg otrok izobražujejo tudi njihove starše, učitelje in širšo javnost.
Otroci v stiski se lahko obrnejo na eno od varnih točk Unicefa Slovenije in na policijo (Rus in
Bernik 2012).
17
4 RAZISKAVA ELEKTRONSKEGA NASILJA MED DIJAKI
V tem poglavju smo predstavili potek raziskave, vzorec raziskave in analizo podatkov,
preverili pa smo tudi poprej zastavljene hipoteze.
4.1 Potek raziskave in predstavitev vzorca raziskave
Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletne ankete (priloga 1). Pri tem smo uporabili
odprtokodno aplikacijo EnKlikAnketa – 1KA.3 Anketiranje je potekalo od 5. julija do 5.
septembra 2018.
Vabilo za sodelovanje v raziskavi smo poslali mladim uporabnikom Facebooka, širitev
povezave na anketni vprašalnik pa je potekala še s pomočjo učiteljev srednjih šol,
uporabnikov Facebooka. V anketiranje so bili tako vključeni mladi uporabniki Facebooka v
starostni skupini od 14 do 18 let.
Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili program Microsoft Excel. Podatke smo
prikazali v obliki grafov in tabel ter jih opisali.
V raziskavi je sodelovalo sto anketirancev, od tega 45 % moških in 55 % žensk.
Odgovori anketirancev so bili glede na njihovo starost enakomerno porazdeljeni (slika 4).
Slika 4: Struktura anketirancev glede na starost
3 Https://www.1ka.si/a/176344.
18 %
22 %
21 %
20 %
19 %
14 let 15 let 16 let 17 let 18 let
18
4.2 Analiza podatkov
Anketiranci računalnik uporabljajo različno intenzivno. Tri četrtine anketirancev (75 %)
računalnik uporablja več kot tri ure dnevno (slika 5).
Slika 5: Čas uporabe računalnika
Iz slike 6 vidimo, da največ anketirancev (65 %) preživi na internetu več kot tri ure dnevno.
Slika 6: Ure, preživete na internetu
Največ anketirancev uporablja družbeno omrežje Facebook (81 %), pogosto tudi YouTube
(59 %) in Instagram (55 %), najmanj (7 %) pa uporabljajo Twitter (slika 7). Pod drugo so
anketiranci navedli še Viber (20 %). Anketiranci so lahko izbrali enega ali več možnih
odgovorov.
7 %
18 %
41 %
34 %
Manj kot 1 uro 1-2 uri 3-4 ure Več kot 4 ure
16 %
19 %
52 %
13 %
Manj kot 1 uro 1-2 uri 3-4 ure Več kot 4 ure
19
Slika 7: Uporaba družbenih omrežij
Največ anketirancev dostopa do družbenih omrežij preko pametnega telefona (84 %), najmanj
(12 %) pa preko tabličnega računalnika (slika 8).
Slika 8: Način dostopa do družbenih omrežij
Več kot polovica anketirancev (52 %) je žrtev nasilja (28 %) ali izvajalcev nasilja (13 %) ali
obenem žrtev in izvajalcev nasilja (11 %) (slika 9).
81 %
59 %55 %
40 % 40 %
20 %
7 %
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
Facebook YouTube Instagram Snapchat WhatsApp Drugo Twitter
25 %
52 %84 %
12 %
Stacionarni računalnik Prenosni računalnik Pametni telefon Tablični računalnik
20
Slika 9: Vloga pri nasilju na družbenih omrežjih
Pri elektronskem nasilju je sodelovalo 46 % anketirancev, verbalno (32 %) ali obenem fizično
in verbalno (14 %) (slika 10).
Slika 10: Sodelovanje pri elektronskem nasilju
Sramotilno sliko nekoga je tretji osebi preko spleta pošiljala več kot tretjina anketirancev
(36 %) (slika 11).
28 %
13 %
11 %
48 %
Žrtev nasilja Izvajalec nasilja Žrtev in izvajalec nasilja Nevpleten v nasilje
32 %
14 %
54 %
Verbalno Fizično in verbalno Nisem sodeloval
21
Slika 11: Pogostost pošiljanja sramotilne slike nekoga tretji osebi preko spleta
Preseneča, da je 45 % anketirancev že sodelovalo v žaljivih diskusijah, 7 % celo redno ali
pogosto (slika 12).
Slika 12: Pogostost dejavnega sodelovanja v žaljivih diskusijah
Slika 13 prikazuje, da je lažne in žaljive informacije o drugi osebi preko spleta že širila več
kot tretjina anketirancev (31 %).
64 %10 %
22 %
4 %
Nikoli 1-krat Manj kot 10-krat 10-krat ali več
55 %34 %
4 %5 %
2 %
Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno
22
Slika 13: Pogostost širjenja lažnih in žaljivih informacij o drugi osebi preko spleta
Slika 14 prikazuje, da 79 % anketirancev pozna vsaj enega vrstnika, ki naj bi bil žrtev nasilja
na internetu.
Slika 14: Poznavanje števila vrstnikov (žrtev nasilja na internetu)
O elektronskem nasilju spregovori 68 % anketirancev, z nasiljem pa se na elektronsko nasilje
odzove 19 % anketirancev (slika 15).
69 %
20 %
6 %
3 % 2 %
Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno
21 %
33 %
43 %
3 %
Nobenega 1 Manj kot 10 10 ali več
23
Slika 15: Reakcija na elektronsko nasilje
Anketiranci, ki so izvajali nasilje, to počnejo z namenom, da osramotijo drugo osebo (58 %)
(slika 16).
Slika 16: Cilj izvajalca nasilja
Mnenja o tem, kaj je v primeru nasilja treba storiti, so med anketiranci različna (slika 17). Le
desetina anketirancev (12 %) meni, da je o elektronskem nasilju vedno treba obvestiti
policijo.
47 % 47 %
19 % 19 %
2 %
0 %
5 %
10 %
15 %
20 %
25 %
30 %
35 %
40 %
45 %
50 %
Ignoriranje Povem prijatelju Povem staršem Odzovem se na enak način - z
nasiljem
Povem učitelju
58 %
39 % 37 %
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
Želja, da osramoti drugo osebo
Maščevanje drugi osebi
Zabava/šala Drugo
24
Slika 17: Potreba po tem, da se obvesti policijo
Različna so tudi mnenja o tem, kako škodljivo je elektronsko nasilje (slika 18). Skoraj
polovica anketirancev (44 %) meni, da je elektronsko nasilje za žrtev vedno škodljivo, tretjina
(33 %) pa meni, da je škodljivost odvisna od dejanja.
Slika 18: Škodljivost elektronskega nasilja za žrtev
Anketiranci so v večini (75 %) že občutili vznemirjenost zaradi vsebin na spletu (slika 19).
20 %
12 %
68 %
Nikoli Vedno Odvisno od trajanja in vrste nasilja
3 %
33 %
15 %
5 %
44 %
0 %
5 %
10 %
15 %
20 %
25 %
30 %
35 %
40 %
45 %
50 %
Nikoli Odvisno od dejanja
Odvisno od žrtve Odvisno od trajanja nasilja
Vedno, ne glede na dejanje, žrtev in trajanje nasilja
25
Slika 19: Občutenje vznemirjenosti zaradi vsebin na spletu
V realnem okolju je že bila nasilna skoraj tretjina anketirancev (29 %) (slika 20).
Slika 20: Pogostost fizičnega nasilja v realnem okolju
4.3 Preverjanje hipotez
Hipoteza 1: V nasprotju s klasičnim (fizičnim) nasiljem, ki je pogostejše pri osebah moškega
spola, je pri elektronskem nasilju vključenih enako število deklet in fantov.
Kowalski in Limber (2007, 29) ugotavljata, da v nasprotju s tradicionalnim nasiljem, kjer so
bolj verjetno storilci fantje, elektronsko nasilje v večji meri izvajajo dekleta in prav tako je
nad njimi izvedenega več elektronskega nasilja kot nad fanti. V našem primeru to ne velja, saj
skoraj tri četrtine (72,7 %) oseb ženskega spola ni sodelovalo v elektronskem nasilju, medtem
ko je pri osebah moškega spola takšnih le 31,1 % oziroma deklet, ki so sodelovale v
25 %
57 %
18 %
Nikoli Nekajkrat Pogosto
71 %
23 %
5 %
1 %0 %
Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno
26
elektronskem nasilju, je bilo 27,2 %, fantov pa kar 68,9 % (preglednica 3). Hipoteze 1 tako ne
moremo potrditi.
Preglednica 3: Elektronsko nasilje glede na spol (v %)
Fizično Verbalno Fizično in verbalno Nisem sodeloval(a)
Moški 0,0 40,0 28,9 31,1
Ženske 0,0 25,5 1,8 72,7
Hipoteza 2: Najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje je ignoriranje.
Na osnovi zbranih podatkov (slika Slika 15) ugotavljamo, da se 19 % anketirancev na
elektronsko nasilje odzove z nasiljem, po 47 % pa o tem pove prijatelju ali pa nasilneža
ignorira. Hipotezo 2 lahko tako pogojno potrdimo.
Hipoteza 3: Nasilnež običajno ni seznanjen s posledicami nasilja pri drugi osebi.
Le 17,4 % anketirancev, ki so verbalno ali fizično in verbalno nasilni na spletu, meni, da
nasilje ne povzroča posledic, več kot 55 % pa jih meni, da ima nasilje posledice vedno, ne
glede na dejanje, žrtev ali trajanje nasilja (preglednica 4). Hipoteze 3 tako ne moremo sprejeti.
Preglednica 4: Nasilnež in seznanjenost s posledicami nasilja (v %)
Nikoli
Odvisno od
dejanja
Odvisno
od žrtve
Odvisno od
trajanja
nasilja
Vedno, ne glede na
dejanje, žrtev in
trajanje nasilja
Verbalno 3,1 53,1 3,1 6,3 34,4
Fizično in verbalno 14,3 21,4 35,7 7,2 21,4
Hipoteza 4: Nasilneži na internetu imajo težave z vedenjem tudi v realnem svetu.
Na osnovi analize zbranih podatkov (preglednica 5) ugotavljamo, da anketiranci, ki so
verbalno ali fizično in verbalno nasilni na spletu, nikoli niso fizično nasilni do vrstnikov v
realnem svetu (78,6 %) ali pa so redko fizično nasilni do vrstnikov v realnem svetu (90,6 %).
Tako hipoteze 4 ne moremo potrditi.
Preglednica 5: Nasilnež in vedenje v realnem svetu (v %)
Nikoli Redko Včasih Pogosto Redno
Verbalno 50,0 40,6 6,3 3,1 0,0
Fizično in verbalno 28,6 50,0 21,4 0,0 0,0
27
5 SKLEP
Enostaven dostop do interneta in posledično anonimna možnost za širjenje (žaljivih, lažnih,
sramotilnih) vsebin nekoga tretji osebi zvišuje verjetnost elektronskega nasilja, kar predstavlja
hudo stisko med mladimi, ki so tega deležni.
Tega se zavedamo tudi sami, zato smo izvedli spletno anketo o medvrstniškem nasilju na
internetu. Pri analizi smo se osredotočili na mlade, stare med 14 in 18 let.
Na osnovi podatkov, zbranih prek spletne ankete, smo ugotovili, da je pri elektronskem
nasilju vključenih več fantov (55 %) kot deklet (45 %), kar je presenetljivo. Druga ugotovitev
je, da je najpogostejši odziv žrtve na elektronsko nasilje ignoriranje (47 % anketirancev).
Nadalje smo ugotovili, da so nasilneži običajno seznanjeni s posledicami nasilja pri drugi
osebi, kar je zaskrbljujoče. Zadnja ugotovitev pa je, da nasilneži nimajo težav z vedenjem tudi
v realnem svetu.
Z raziskavo v okviru zaključne projektne naloge smo tako prispevali dodatno vedenje o
ravnanju mladih pri elektronskem nasilju kot posledici uporabe IKT, kar bo pripomoglo k
dodatnim dejavnostim v šoli in doma za varno rabo IKT.
Ker je najpogostejši odziv na elektronsko nasilje ignoriranje, je treba to problematiko širše
izpostaviti. Z ignoriranjem nasilja ne bomo odpravili. O njem je treba govoriti in določene
primere javno predstaviti, učencem, učiteljem in staršem, vključno z njegovimi negativnimi
posledicami.
29
LITERATURA
ADL. 2010. Responding to cyberhate. Toolkit for action.
Https://www.adl.org/sites/default/files/documents/assets/pdf/combating-hate/ADL-
Responding-to-Cyberhate-Toolkit.pdf (7. 8. 2018).
Bauman, Sheri. 2010. Cyberbullying in a rural intermediate school: An exploratory study. The
Journal of Early Adolescence 30 (6): 803–833.
Bokal, Žiga. 2017. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v družboslovju od 1.
do 5. razreda. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Brečko, Barbara Neža in Vasja Vehovar. 2008. Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri
poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Buljan-Flander, Gordana, Ana Karlović in Ivana Ćosić. 2004. Izloženost djece zlostavljanju
putem interneta. Medix: specijalizirani medicinski dvomjesečnik 10 (54/55): 159–161.
Ciochetto, Lynne. 2015. The impact of new technologies on leisure activities in developed
and emerging economies. International and Multidisciplinary Journal of Social Sciences
4 (2): 194–214.
Cvek, Mihaela in Majda Pšunder. 2013. Učenci, žrtve medvrstniškega nasilja. Revija za
elementarno izobraževanje 6 (4): 105–116.
Donegan, Richard. 2012. Bullying and cyberbullying: history, statistics, law, prevention and
analysis. The Elon Journal of Undergraduate Research in Communications 3 (1): 33–42.
Farrington, David P. 1993. Understanding and preventing bullying. Crime and Justice 17:
381–458.
Farrington, David P. in Maria M. Ttofi. 2009. How to reduce school bullying. Victims and
Offenders 4: 321–326.
Frankel, Erin. 2017. Nihče! Zgodba o tem, kako premagati medvrstniško nasilje v šolah. Izola:
Grlica.
Henry, Stuart. 2000. What is school violence? An integrated definition. The annals of the
American Academy of Political and Social Science 567 (1): 16–29.
Islovar. 2016. Internet. Http://www.islovar.org/islovar (2. 8. 2018).
Kandlapalli, Naveen, Shobha Shinde, Priyanka Shriramoji in Pooja Uke. 2017. Defending
mechanism for cyber bullying. International Journal of Scientific Research in Computer
Science, Engineering and Information Technology 2 (2): 716–719.
King, Alan, Bente Wold, Chris Tudor-Smith in Yossi Harel. 1996. The health of youth: a
cross-national survey. Copenhagen, Denmark: WHO Regional Publications.
Kopecký, Kamil. 2014. Cyberbullying and other risks of internet communication focused on
university students. Procedia – Social and Behavioral Sciences 112: 260–269.
Kowalski, Robin M. in Susan P. Limber. 2007. Electronic bullying among middle school
students. Journal of Adolescent Health 41 (6): S22–S30.
Kowalski, Robin M., Susan P. Limber in Patricia W. Agatston. 2008. Cyber bullying. bullying
in the digital age. Malden, MA: Blackwell.
Kowalski, Robin M., Gary W. Giumetti, Amber N. Schroeder in Micah R. Lattanner. 2014.
Bullying in the digital age: a critical review and meta-analysis of cyberbullying research
among youth. Psychological Bulletin 140 (4): 1073–1137.
30
Kowalski, Robin M., Susan P. Limber in Patricia W. Agatston. 2012. Cyberbullying: bullying
in the digital age. Malden, MA: Wiley-Blackwell.
Krapež, Ines. 2013. Učiteljeva vloga pri informacijski komunikacijski tehnologiji. Didakta 23
(163): 18–20.
Krnel, Dušan. 2008. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku v
nižjih razredih osnovne šole. Naravoslovna solnica 13 (1): 6–12.
Lah, Sergej. 2010. Družbeni mediji – zabava ali orodje? Organizacija znanja 15 (3): 100–
108.
Lipovnik, Tina. 2016. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za
poučevanje naravoslovnih predmetov na srednjih šolah Koroške. Magistrsko delo,
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Mitchell, Kimberly J., Michele L. Ybarra in David Finkelhor. 2007. The relative importance
of online victimization in understanding depression, delinquency, and substance abuse.
Child Maltreatmant 12 (4): 314–324.
Muršič, Mitja in Bogomil Brvar. 2010. Izbor (s čustvi povezanih) ugotovitev naše raziskave.
Http://nenasilje.inst-krim.si/images/docs/inst-krim_znanje-o-custvih.pdf (23. 8. 2018).
Notar, Charles E., Sharon Padgett in Jessica Roden. 2013. Cyberbullying: resources for
intervention and prevention. Universal Journal of Educational Research 1 (3): 133–145.
O’Connell, Paul, Debra Pepler in Wendy Craig. 1999. Peer involvement in bullying: insights
and challenges for intervention. Journal of Adolescence 22 (4): 437–452.
Olweus, Dan. 1995. Trpinčenje med učenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Olweus, Dan. 2012. Cyberbullying: an overrated phenomenon? European Journal of
Developmental Psychology 9 (5): 520–538.
Patchin, Justin W. in Sameer Hinduja. 2010. Cyberbullying and self-esteem. Journal of
School Health 80 (12): 614–621.
Patchin, Justin W. in Sameer Hinduja. 2012. Cyberbullying: an update and synthesis of the
research. V Cyberbullying prevention and response: expert perspectives, ur. Justin W.
Patchin in Sameer Hinduja, 13–36. New York, NY: Routledge.
Pečjak, Sonja. 2014. Medvrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
Raskauskas, Juliana in Ann D. Stoltz. 2007. Involvement in traditional and electronic bullying
among adolescents. Developmental Psychology 43 (3): 564–575.
Rigby, Ken. 2003. Bullying among young children. A guide for parents.
Http://www.narrabeen-
h.schools.nsw.edu.au/documents/3637175/3647878/Bullying_among_young_children_-
_a_guide_for_parents.pdf (3. 8. 2018).
Robnik, Ana. 2011. Sektor IKT z roko v roki z drugimi sektorji za trajnejšo prihodnost.
Elektrotehniški vestnik 78 (5): 263–269.
Rouse, Margaret. 2017. ICT (information and communications technology, or technologies).
Https://searchcio.techtarget.com/definition/ICT-information-and-communications-
technology-or-technologies (2. 8. 2018).
31
Rus Makovec, Maja. 2003. Zloraba moči in duševne motnje ter poti iz stiske. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Rus, Rok in Igor Bernik. 2012. Spletno vrstniško nasilje.
Https://www.fvv.um.si/dv2012/zbornik/splosna_sekcija/rus_bernik.pdf (1. 8. 2018).
Ružić-Baf, Maja, Ranko Rajović in Andrea Debeljuh. 2017. ICT, digital rest (or tiredness?)
spending free time in front of a screen. TEM Journal 6 (2): 883–887.
Safe.si. B. l. Nasilje na spletu. Https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-
vsebine/nasilje-na-spletu (1. 8. 2018).
Selkie, Ellen M., Rajitha Kota, Ya-Fen Chan in Megan Moreno. 2015. Cyberbullying,
depression, and problem alcohol use in female college students: a multisite study.
Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking 18 (2): 79–86.
Smith, Peter K. 2013. School bullying. Sociologia: Problemas e Práticas 71: 81–98.
Smith, Peter K. in Sonia Sharp. 2002. The problem of school bullying. V School bullying:
insights and perspectives, ur. Peter K. Smith in Sonia Sharp, 1–19. New York:
Routledge.
Smith, Peter K., Georges Steffgen in Ruthaychonnee (Ruth) Sittichai. 2013. The nature of
cyberbullying, and an international network. V Cyberbullying through the new media:
findings from an international network, ur. Peter K. Smith in Georges Steffgen, 3–20.
New York: Psychology Press.
StatCounter. 2018. Social media stats Slovenia. Http://gs.statcounter.com/social-media-
stats/all/slovenia/#monthly-201807-201807-bar (2. 8. 2018).
Sullivan, Keith. 2010. The anti-bullying handbook. London: Sage.
Suraksha Bansal, Emmanuel. 2016. Impact of information and communication technology
(ICT) on secondary school level. International Journal of Information and
Communication Technology Research 6 (4).
SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2017. Metodološko pojasnilo uporaba
informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih.
Http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8277 (1. 8. 2018).
Škabar, Barbara. 2011. Uporaba informacijske-komunikacijske tehnologije v prvem triletju
osnovne šole. V Znanje: teorija in praksa. Zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in
managementa, 789–797. Koper: Fakulteta za management.
Tan, Khong Sin, Binshan Lin, Uchenna Cyril Eze in Siong Choy Chong. 2009. Internet-based
ICT adoption: evidence from Malaysian SMEs. Industrial Management and Data
Systems 109 (2): 224–244.
Tišler, Tomas, Boris Černilec, Majda Vehovec, Damijana Korošec, Darja Brezovar in Srečko
Pungartnik. 2006. Vodenje za spodbujanje informacijsko-komunikacijske tehnologije na
šolah. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Vošnjak, Špela, Helena Smrtnik Vitulić in Alenka Polak. 2011. Doživljanje različnih vlog v
situacijah vrstniškega nasilja. Socialna pedagogika 3 (15): 205–222.
Wegerif, Rupert in Lyn Dawes. 2004. Thinking and learning with ICT. London: Routledge.
Willard, Nancy E. 2006. Cyberbullying and cyberthreats: responding to the challenge of
online social aggression, threats, and distress. Champaign, Illinois: Research Press.
32
Završnik, Aleš. 2013. Spletno in mobilno nadlegovanje: pojem, oblike, posledice in soočanje
s kazenskim pravom. Http://nenasilje.inst-krim.si/images/docs/spletno-in-mobilno-
nadlegovanje-zbornik.pdf (3. 8. 2018).
Žakelj, Tjaša. 2013. Nasilje med mladimi v kibernetskem prostoru: neraziskanost pojava v
Sloveniji. Družboslovne razprave 29 (74): 107–123.
Priloga 1
ANKETNI VPRAŠALNIK
Sem Monika Brljak, absolventka dodiplomskega študija na Univerzi na Primorskem, Fakulteti
za management v Kopru. V okviru zaključne projektne naloge pripravljam raziskavo na temo
medvrstniškega nasilja na internetu, zato te prosim, da na spodnja vprašanja odgovoriš
iskreno in mi tako pomagaš zbrati podatke za zaključno projektno nalogo. Zbrani podatki
bodo uporabljeni le za potrebe raziskave v okviru zaključne projektne naloge. Za sodelovanje
se ti vnaprej zahvaljujem!
Q1 – Koliko ur dnevno, v povprečju, uporabljaš računalnik?
Manj kot 1 uro
1–2 uri
3–4 ure
Več kot 4 ure
Q2 – Koliko ur dnevno, v povprečju, uporabljaš internet?
Manj kot 1 uro
1–2 uri
3–4 ure
Več kot 4 ure
Q3 – Katera družbena omrežja uporabljaš?
Možnih je več odgovorov!
Snapchat
YouTube
Drugo:
Priloga 1
Q4 – Do družbenih omrežij dostopam prek
Možnih je več odgovorov!
Stacionarnega računalnika
Prenosnega računalnika
Pametnega telefona
Tabličnega računalnika
Q5 – Ali si že bil(a)
Žrtev nasilja na spletu
Izvajalec(ka) nasilja na spletu
Žrtev in izvajalec(ka) nasilja na spletu
Nisem bil(a) vpleten(a) v nasilje na spletu
Q6 – Pri elektronskem nasilju si sodeloval(a)
Fizično
Verbalno
Fizično in verbalno
Nisem sodeloval(a)
Q7 – Kolikokrat si prek spleta poslal(a) sramotilno sliko nekoga tretji osebi?
Nikoli
1-krat
Manj kot 10-krat
10-krat ali več
Q8 – Kako pogosto dejavno sodeluješ v diskusijah, ki so žaljive?
Nikoli
Redko
Včasih
Pogosto
Redno
Priloga 1
Q9 – Kako pogosto prek spleta širiš lažne in žaljive informacije o drugi osebi?
Nikoli
Redko
Včasih
Pogosto
Redno
Q10 – Koliko vrstnikov poznaš, ki so bili žrtev nasilja na internetu?
Nobenega
1
Manj kot 10
10 ali več
Q11 – Kaj narediš ko slišiš ali se srečaš z elektronskim nasiljem?
Možnih je več odgovorov!
Ignoriram
Povem staršem
Povem učiteljem
Povem prijatelju
Na nasilje se odzovem na enak način – z nasiljem
Q12 – Najpogostejši cilj izvajalca nasilja je
Možnih je več odgovorov!
Zabava/šala
Maščevanje drugi osebi
Želja, da osramoti drugo osebo
Drugo:
Q13 – V primeru elektronskega nasilja je treba obvestiti policijo
Nikoli
Vedno
Odvisno od trajanja in vrste nasilja
Priloga 1
Q14 – Ali je elektronsko nasilje škodljivo za žrtev?
Nikoli
Odvisno od dejanja
Odvisno od žrtve
Odvisno od trajanja nasilja
Vedno, ne glede na dejanje, žrtev in trajanje nasilja
Q15 – Zaradi vsebin na spletu sem bil(a) vznemirjen(a)
Nikoli
Nekajkrat
Pogosto
Q16 – V realnem okolju sem fizično nasilen(a) do vrstnikov
Nikoli
Redko
Včasih
Pogosto
Redno
Q17 – Spol:
Moški
Ženski
Q18 – Starost:
14
15
16
17
18