Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Gimnazijska cesta 10, Trbovlje

Zasavje v kulturološki, etnološki in

današnji obliki

Seminarska naloga za tekmovanje »turistični vodnik«

Mentorica: Zvezdana Lamovšek Avtorica: Tjaša Kovačič

Kisovec, marec 2015

~ 2 ~

Kazalo vsebine

1. UVOD .............................................................................................................. 4

2. SPLOŠEN OPIS POTI ......................................................................................... 5

3. ODSEKI ............................................................................................................ 6

1. Odsek ............................................................................................................ 6

1.1 Splošno o Zasavju .................................................................................... 6

1.2 Zagorje ob Savi in bivša rudniška kopalnica 'Vašhava'. ............................... 6

2. Odsek ......................................................................................................... 7

2.1 Sledi prazgodovine –arheološka najdišča ................................................... 7

3. Odsek ......................................................................................................... 8

3.1 Weinbergerjeva hiša. ................................................................................ 8

4. Odsek ......................................................................................................... 8

4.1 KC Delavski dom Zagorje. ........................................................................ 8

5. Odsek ......................................................................................................... 9

5.1 Park dr. Janeza Drnovška ......................................................................... 9

5.2 Tržnica Pod uro ....................................................................................... 9

Med vožnjo do Trbovelj (cca 15min) ................................................................. 9

6. Odsek ........................................................................................................ 10

6.1 Lovski gradič in mestni park Trbovlje ....................................................... 10

6.2 Mestni park Trbovlje in ulica Sallaumines. ................................................ 10

Hoja do rudarske kolonije ................................................................................ 11

7. Odsek ........................................................................................................ 11

7.1 Ogled starega rudarskega stanovanja. ...................................................... 11

8. Odsek ........................................................................................................ 13

8.1 Delavski dom Trbovlje ................................................................................ 13

9. + 10. Odsek ............................................................................................... 13

Delavnice v Mladinskem centru Trbovlje .............................................................. 13

11. Odsek ........................................................................................................ 14

4. FOTOGRAFIJE .................................................................................................... 15

5.VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 22

~ 3 ~

Kazalo slik

Slika 1: Aleksandrov rov .......................................................................................... 15

Slika 2: Bivša rudniška kopalnica Vašhava ................................................................ 15

Slika 3: Spomenik rudarskim rodovom ..................................................................... 16

Slika 4: Parna lokomotiva ''Amerikanka'' .................................................................. 16

Slika 5: Predmet iz arheološkega najdišča ................................................................. 17

Slika 6: Weinbergerjeva hiša .................................................................................... 17

Slika 7: Delavski dom Zagorje ob Savi ...................................................................... 18

Slika 8: Kip dr. Janeza Drnovška .............................................................................. 18

Slika 9: Tržnica 'pod uro' in fontana ......................................................................... 19

Slika 10: Lovski gradič .............................................................................................. 19

Slika 11: Sallaumines ............................................................................................... 20

Slika 12: Kolonija Njiva .......................................................................................... 20

Slika 13: Spomenik rudarja med Delavskim domom in Mladinskim centrom Trbovlje 21

Slika 14: Mozaiki na DDT ........................................................................................ 21

~ 4 ~

1. UVOD

Ko nekomu, ki ni doma iz teh krajev, omeniš Zagorje ob Savi in Zasavje, se namrdne

in reče: "A to je tam, kjer rečete mat'kurja in kjer imate tisti razvpiti Drnovškov

spomenik?"

Predsodki, da je tu sama umazanija, prah, pepel, cement, premog in industrija, so

prisotni v glavah večine Slovencev. Celo Zagorjani sami pogosto mislimo, da je to res,

in nimamo ideje, kam popeljati gosta od drugod.

Kakšna zmota! Kotlina pod 1220 metrov visokim Kumom, zasavskim Triglavom, v

samem osrčju Slovenije, skriva v sebi prave, še neodkrite bisere. Že ime Zagorje ob

Savi pove, da leži mesto med gorami in ob reki Savi. Po stari legendi leži Zagorje v

trikotniku med tremi svetimi kraji: Sveto Planino, Kumom in Zasavsko goro, zato je

vsakomur, ki živi tukaj, prizaneseno z ujmami in nasploh z vsem hudim. A tako je le v

legendah, v resnici je bilo življenje tukajšnjih ljudi vedno trdo in zaznamovano s

težaškim delom.

V te kraje in kotline, ujete med visoke hribe, je bila strpana vsa mogoča umazana

industrija: premogovniki, cementarna, proizvodnja apna, termoelektrarna, strojništvo

… Danes je precej te industrije propadlo, rudniki in tovarne se zapirajo, kar je sicer

slabo za gospodarski razvoj in je veliko brezposelnosti. Tista podjetja, ki še poslujejo,

pa je evropska okoljska zakonodaja prisilila v ukrepe, ki zmanjšujejo ali preprečujejo

onesnaževanje okolja. Kadarkoli se v Sloveniji izpostavi beseda onesnaževanje,

umazanija, dim, prah, se prst vedno usmeri proti Zasavju. Zasavje je pač sinonim za

to, pa naj to drži ali pa ne.

~ 5 ~

2. SPLOŠEN OPIS POTI

Za vodenje sem si izbrala pot po delu Zasavja. Zasavje je območje treh občin in sicer

Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki jih še drugače imenujemo Rdeči revirji, ker se je

zaradi njihovih bogatih premogovnikov (v prvi polovici 19. Stoletja) na tem ozemlju

začela slovenska industrializacija. Zasavje je statistična regija v osrednji Sloveniji, ki

obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino, leži pa v

Posavskem hribovju. Glavno središče regije neformalno predstavlja Trbovlje, ki je

hkrati tudi največje mesto v Zasavju, ne pa tudi največja občina. Vodenje bom začela

v Zagorju (kateremu se praviloma reče Zagorje ob Savi). Pot se bo razprostirala od

začetka Zagorja do Trbovelj in nazaj.

Ogled pričnemo pri bivši rudniški kopalnici si ogledamo Aleksandrov rov in parno

lokomotivo nato se sprehodimo mimo nedavnega arheološkega najdišča, obiščemo

Weinbergerjevo hišo, delavski dom, park dr. Janeza Drnovška in njegov kip. Nato se z

avtobusom odpravimo v središče rdečih revirjev – Trbovlje. Avtobusna vožnja ob

najdaljši reki Savi, nas popelje mimo železniške postaje, novo zgrajene čistilne naprave

in hribovitega dela mesta. Šele ob pogledu na 'Lafarge Cement' vemo, da smo v

Trbovljah. Ustavimo se na avtobusni postaji pri Lovskem gradiču, nadaljujemo pot čez

park in na ulico Sallaumines. Pot skozi Trbovlje nas vodi mimo športnega parka

Rudar, pizzerije Dimnik, bolnišnice in nas pripelje do rudarske kolonije. Po ogledu

rudarskega stanovanja si ogledamo delavski dom, pot pa se končna v mladinskem

centru Trbovlje z zanimivimi delavnicami na tematiko ''Zasavska kulinarika'' in

''Prevajanje iz Zasavščine v Slovenščino''. Avtobusna vožnja nas pelje mimo vzletišča

Ruardi nazaj do začetne točke.

~ 6 ~

3. ODSEKI

1. Odsek

1.1 Splošno o Zasavju

Pot se začne na avtobusnem postajališču ob nakupovalnem centru SPAR v bližini stare

lokomotive.

Zasavje je statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi

med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino, leži pa v Posavskem hribovju. Glavno

središče regije neformalno predstavljajo Trbovlje, ki so hkrati tudi največje mesto v

Zasavju. Regionalna središča in občine so, poleg Trbovelj, še Zagorje ob Savi in

Hrastnik.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del

(Litija in Zagorje) sta bila v času Avstro-Ogrske del Kranjske, severno-vzhodni

(Trbovlje in Hrastnik) pa del Štajerske. Kot toponim se Zasavje tako pojavi razmeroma

pozno, v času Kraljevine SHS ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik«

uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in

Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja prvo na slovenskem doživelo industrializacijo, ki

jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst. Pri iskanju najustreznejše

variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile na območju Zasavja

odkrite velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso

mogli enostavno transportirati. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno

Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, steklarno, opekarno in

apnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo

še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi

Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub

nasprotovanju lokalne politike, določen program zapiranja. Območje se dandanes

sooča s težavnimi posledicami, ki jih je za sabo pustila težka industrija in

premogovništvo. Pri novem nakupovalnem centru, ki stoji na mestu nekdanje

rudniške separacije, opazimo donfarico. Ta 48 ton težka lokomotiva, imenovana

Amerikanka, je še pred nekaj desetletji vozila premog od zagorske železniške postaje

do separacije, železniški tiri so potekali prav po središču mesta.

1.2 Zagorje ob Savi in bivša rudniška kopalnica 'Vašhava'.

Zagorje ob Savi je mesto, ki leži 14 km jugovzhodno od Trojan in je najbolj zahodno

zasavsko mesto.

Zagorje meri 146 km2 in ima nekaj več kot 17.100 prebivalcev. Mesto je razdeljeno na

13 krajevnih skupnosti in 77 naselij. Praznik mesta in občine je 9. avgusta, kar pa

ponazarja napad Revirske partizanske čete na orožniško postajo v Zagorju leta 1941.

~ 7 ~

Osrčje mesta predstavlja tržnica (zgrajena leta 1996), nekaj lokalov in trgovin

(pohištvenih, tekstilnih in z belo tehniko). Kulturne prireditve se večinoma odvijajo v

Delavskem domu, med vidnejšimi objekti je še športna dvorana. Glavne ulice v

središču Zagorja so: Cesta zmage, Polje in Cesta 9. avgusta. Ob prazniku mesta in

občine so organizirane prireditve, ki dosežejo vrhunec s t. i. Zagorsko nočjo.

Po pisnih virih zgodovina Zagorja sega v leta 1296, ko je bilo mesto prvič omenjeno

kot Sagor oziroma Sagur v seznamu papeške desetine oglejskega patriarha, listino pa

danes hranijo v Vatikanu. Grb občine ima obliko ščita, ki izvira iz družine Gallenberg

iz 13. stoletja. Najožje, črno polje simbolizira rudarjenje, modra barva simbolizira

nebo in vodo, zelena pa simbolizira svežino, kmetijstvo in turizem

Na dolgoletno rudniško solidarnost in življenje v mestu spominjajo kipi kiparja Batiča

ali Kopitarja, tu pa tam kakšen zarjavel hunt in velika zelena parna lokomotiva,

svojevrsten spomenik pa je tudi mestno pokopališče. Eden od redkih rudniških

objektov, ki se ga niso lotili rušilni stroji, je danes obnovljena stara rudniška kopalnica,

tako imenovana Vašhava. Leta 1952 zgrajena kopalnica je bila tedaj označena za

najlepšo rudarsko kopalnico na Balkanu in je danes eden od vse redkejših objektov, ki

spominjajo na rudarsko preteklost Toplic in Zagorja. Kopalnica je pri prenovi ohranila

zunanji videz, objekt pa je v notranjosti s prezidavo in preureditvijo dobil novo

namembnost in vsebino. V sklopu zgradbe je tudi most do nekdanjega rudniškega

Vinskega rova, katerega portal danes krasita kip sv. Barbare, zaščitnice rudarjev in

nekaj informativnih zapisov.

Peš se ob pločniku odpravimo do arheološkega najdišča ob cesti Borisa Kidriča.

2. Odsek

2.1 Sledi prazgodovine –arheološka najdišča

Arheološka najdišča v zagorski dolini izpričujejo njeno poseljenost že v bakreni dobi.

Bronaste sekire in druge najdbe v bližini izliva Medije pričajo, da so nahajališča bakra,

cinka, svinca privabile prazgodovinskega rudarja in talivca. Na tem območju so našli

še skeletne grobove. Najdbe hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju, Naravoslovno-

zgodovinskem muzeju na Dunaju in v Pokrajinskem muzeju Celje.

Bogata najdišča so tudi ob cesti Borisa Kidriča, kjer so pri gradnji hiš in drugih

objektov pogosto našli grobove s pridatki, a območje kljub pomembnosti ni bilo

nikoli celovito raziskano. Verjetno je bila v starejši železni dobi na Ocepkovem hribu

naselbina, o katere moči in uspešnosti govore bogati pridatki. Najdeno orožje,

posodje in okrasje – lepotica je pasna spona z lovskim motivom (hrani Narodni muzej

Slovenije).

Peš se odpravimo do Weinbergerjeve hiše.

~ 8 ~

3. Odsek

3.1 Weinbergerjeva hiša.

Weinbergerjeva hiša v središču Zagorja je središče spominskega kompleksa. Nekdaj je

bil v hiši muzej, danes večino prostora zaseda galerija Medija. Vsako leto se v njej

zvrsti več odmevnih razstav, glavni dogodek pa je decembrska razstava del slikarske

kolonije Izlake-Zagorje. V hiši domujeta tudi zbirka o narodno-osvobodilnem boju v

zagorski dolini in spominska soba Ladka Korošca. Pred hišo sta ploščadi s približno

800 m2 površine, ki sta pogosti prizorišči kulturnih in družabnih dogajanj. Spodnjo

ploščad so uredili leta 1965 po načrtih arhitekta Otona Gasparija. Na njej so postavili

pet metrov visok bronasat spomenik Stojana Batiča, ki s tremi vrhovi predstavlja

predvojno revolucionarno delavsko gibanje, narodnoosvobodilno gibanje in povojno

socialistično graditev v Zagorju. Drugo ploščad je dvajset let kasneje zasnoval arhitekt

Anton Ajtič. Ob njenih dveh robovih se nizajo Batičeve bronaste herme predvojnih

revolucionarjev in narodnih herojev Poldeta Eberla, Franca Farčnika, Mihe Marinka,

Jožeta Marna, Toneta Okrogarja, Zorke Regancin, Ivana Skvarče in Mirka

Weinbergerja. V Zagorju sta dve osnovni šoli, ki nosita ime narodnih herojev in sicer

Osnovna šola Toneta Okrogarja in osnovna šola Ivana Skvarče.

Ogled Weinbergerjeve hiše in spominske sobe slovenskega opernega pevca Ladka

Korošca. Prihod do naslednjega odseka, ki je v neposredni bližini.

4. Odsek

4.1 KC Delavski dom Zagorje.

Gradnja arhitekturne mojstrovine, ki jo je zasnoval arhitekt Emil Navinšek, je trajala

skoraj deset let, do moja 1960. Večino potrebnih sredstev je prispeval Rudnik Zagorje,

o čemer govori leta 1997 vzidana plošča v zahvalo in spomin rudniškemu direktorju

Stanislavu Zabovniku in drugim graditeljem. Velika dvorana s 468 sedeži v parterju in

na balkonu je namenjena filmskim in gledališkim predstavam ter koncertom. V stekleni

dvorani z velikima stenskima mozaikoma Ive Seljaka Čopiča in Marijana Tršarja gostijo

različne prireditve, plese, seje. Pritlična avla gosti likovne razstave in sejme, zahodni

del objekta z nekdanjo lutkovno dvorano je v celoti namenjen knjižnici, ki se imenuje

po znanem slovenskem pesniku Mile Klopčiču.

Delavski dom na zahodni strani obdaja gaj, kjer med drugim stoji doprsni kip pesnika

Ceneta Vipotnika, ki ga je oblikoval Stojan Batič. Ob ploščadi na vzhodni strani, kjer

se dogajajo prireditve na prostem, stoji na zelenici še doprsni kip pisatelja in dramatika

Ivana Cankarja, delo Karla Putriha.

Ogled KC Delavskega doma in kristalne dvorane. Nadaljevanje v parku Janeza

Drnovška.

~ 9 ~

5. Odsek

5.1 Park dr. Janeza Drnovška

Ob prečkanju ceste in obhodu prelepega krožišča stopimo na konec parka, ki se

imenuje po znanem Zasavcu, nekdanjem predsedniku predsedstva SFRJ in kasneje

predsedniku vlade in Republike Slovenije, Janezu Drnovšku, ki je pokopan na

zagorskem pokopališču. V parku stoji pomnik 15. Poldnevniku, ki teče skozi Zagorje, s

skulpturo Prelom tisočletja kiparja Matjaža Počivavška in bronasti kip že omenjenega

Janeza Drnovška, kar je delo kiparja Mirsada Begića.

5.2 Tržnica Pod uro

Pri semaforiziranem križišču na začetku parka je pred desetletjem z ureditvijo tržnice

Pod uro nastal del mesta z največ družabnega vrveža. Poleg same tržnice je več

trgovskih in gostinskih lokalov, pred njo pa ploščad z vodometom, ki ga krasi

povečana fibula, eden mestnih simbolov. Okras je povečana sponka iz halštatskega

obdobja, ki je bila konec 19. Stoletja najdena v Zagorju. V bližini, pri poštni zgradbi,

stoji še kip Ojdipove matere Jokaste, ki jo je izdelal po Zasavju najbolj priljubljen

kipar Stojan Batič.

Krajši odmor za toaleto in malico nato nadaljevanje poti z avtobusom do Trbovelj.

Med vožnjo do Trbovelj (cca 15min)

Pot do Trbovelj nas vodi mimo tovarne apna (IGM). Pridobivanje apna ima v Zagorju

bogato tradicijo, saj segajo začetki te dejavnosti daleč nazaj v preteklost. 1804 je v

Zagorju pričela delovati erarna apnenica skupaj z erarno opekarno. Leta 1995 je

podjetje postalo delniška družba IGM ZAGORJE, d.d. Tudi naprej se nadaljuje

uspešno poslovanje. Podjetje izvaja napovedano tehnološko posodabljanje in

ekološko sanacijo tovarne, ki je ocenjena na približno osem milijonov evrov.

Ko prečkamo most čez Savo na levi opazimo novo zgrajeno centralno čistilno

napravo, ki je zgrajena v obliki ladje. Pot nas pelje po dokaj ravni cesti ob reki Savi, že

po nekaj minutah pa lahko opazimo velikansko cementarno imenovano 'Lafarge

Cement', ki vsekakor ni tuja medijem, saj naj bi izpuščala izredno strupene pline v

ozračje. Kmalu za križiščem v Bevškem se na desno odcepi cesta proti Nasipom in

drugim rudarskim območjem na vzhodnem pobočju Trboveljščice, medtem ko

Vodenska cesta, ki teče po Dolinskem dnu, vodi v mestno središče, Na desni strani jo

spremljajo industrijski in poslovni objekti, na levi strani se pod slemenom Ostrega vrha

nizajo hiše naselja Majland, ki je kljub prenovam obdržal starinski videz, in zatem

slikovite kolonije Za cesto. Kolonija Za cesto ali Vodenska kolonija je verjetno najbolj

prepoznavna med vsemi rudarskimi stanovanji v Zasavju.

Sedanje upravno poslopje rudnika je bilo zgrajeno leta 1943. Stavbeniki so največ

pozornosti namenili vhodnemu delu s poudarjenim profiliranim portalom z grbom in

lanterno ter okroglim oknom. V bližini vzbuja pozornost leta 1923 zgrajen gasilski

dom, predvsem na zadnji fasadi prizidan stolp z uro in sireno. Rudniška gasilska

bramba je bila sicer ustanovljena že leta 1881. Novo mestno središče so oblikovale

predvsem v petdesetih letih in kasneje zgrajene poslovne zgradbe kot banka, pošta,

~ 10 ~

blagovnica po vzoru ljubljanske Name in s svojo višino ter temno barvo zelo opazna

poslovna zgradba Rudisa, ki pa je bila zgrajena že v sedemdesetih letih.

Ustavimo se na avtobusni postaji nasproti Lovskega gradiča in nadaljujemo pot čez

park.

6. Odsek

6.1 Lovski gradič in mestni park Trbovlje

Lovski gradič je najstarejša hiša v Trbovljah in je v urbarju iz leta 1582 – na sami

zgradbi je letnica 1695 – omenjena kot grofovska lovska hiša. Kakorkoli se danes zdi

nenavadno, je bila nekakšna gosposka hišica na podeželju. Kasneje so v njej delovali

različni uradi. Propadajočo stavbo je občina obnovila v osemdesetih letih prejšnjega

stoletja, pri čemer so verno ohranili njeno podobo. V notranjosti so uredili občinsko

protokolarno sobo, gostilno in galerijo, ki je kmalu prenehala z delom.

Prečkanje ceste in hoja čez park do ulice Sallaumines.

6.2 Mestni park Trbovlje in ulica Sallaumines.

Severno od občinske zgradbe, katere je moč videti na koncu parka se, ujet med glavno

prometnico in Obrtniško cesto razteza mesti park. Na njegovem robu asfaltirana

športna igrišča, na območju nekdanjega pokopališča pa se nadaljuje v zelenico,

prepredeno s sprehajalnimi potmi. V parku so uredili amfiteatralno oblikovan

prireditveni prostor, kjer se v toplih mesecih dogajajo številne prireditve na prostem.

Središče parka krasi sončna ura, kamnita plastika Bojana Frantarja.

Sprehodimo se mimo občinske zgradbe in se ustavimo na ulici Sallaumines.

Trbovlje in francoski Sallaumines sta že 49 let pobrateni mesti. Za take pobratene

dvojice mest je značilna izmenjava ulic v poklon prijateljskemu mestu. Tako imajo v

Trbovljah ulico Sallaumines, ki je pravzaprav soseska, v kateri prebiva med 1500 in

2000 prebivalcev. V kraju Sallaumines v Franciji pa je ena izmed ulic poimenovana

Trbovlje. Omenjeni občini sta leta 1964 podpisali listino o pobratenju. Družilo ju je

rudarstvo, na katerem sta osnovali sodelovanje. Pred drugo svetovno vojno je namreč

mnogo rudarjev, ki so v zasavskih revirjih izgubili delo, le-tega našlo prav v francoskih

premogovnikih. Rezultat pobratenja pa sega tudi drugam. Mesti med drugim

sodelujeta na področju počitniške izmenjave otrok in šolskih izmenjav.

Konec ulice krasi zanimiva Okrogla hiša, modernistično delo arhitekta Marka

Zupančiča iz leta 1962. Na drugi strani pa je restavracija in pizzerija Dimnik,

spomeniško zaščitena trška hiša iz druge polovice 19. stoletja, v kateri je živela Ana

Dimnik. V zgradbi je urejena njena spominska soba, na pročelju hiše pa na slovensko

mati, kakor so jo poimenovali zaradi njenega nadzora in delovanja, spominja plošča z

reliefom, ki ga je izdelal kipar Franc Berneker.

~ 11 ~

Hoja do rudarske kolonije

Med sprehodom do starega rudarskega stanovanja, opazimo številne znane objekte

Trbovelj, katere je vredno omeniti. Nekaj metrov naprej, lahko na desni strani

opazimo zdravstveni dom, bolnico in lekarno, na levi pa pred kratkim prenovljen

nogometni stadion Rudar. Zaokrožen zdravstveni center je začel nastajati leta 1925,

ko je Bratovska skladnica tja preselila svojo bolnišnico. Skoraj štirideset let kasneje so

okrog nje začele poganjati nove stavbe: najprej otroški bolnišniški oddelek, zatem

razni prizidki in nazadnje še zdravstveni dom. Bolnišnične zgradbe od ceste ločuje

podolžen park, v katerem je postavljena mila skulptura Mati z otrokom. Kipar Zdenko

Kalin je iz belega pohorskega marmorja v nadnaravni velikosti izklesal žensko, ki na

rami nosi otroka.

Rudar iz Trbovelj je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja ena izmed najbolj znanih

športnih znamk. Pod tem imenom so nastopali nogometaši, plavalci, kegljači in druga

moštva, ki so dosegali odmevne uspehe na domačih in mednarodnih tekmah. Prvo je

ta naziv nosilo nogometno moštvo, ki je bilo večino časa tretje najmočnejše v

Sloveniji. Vzgojili so vrsto odličnih nogometašev, od Jožeta Zagorca in Vilija Amerška

do današnjih reprezentantov Miša Brečka in Klemena Lavriča. Sedanji uspehi pa so

precej manjši, pomembnejšo vlogo pa igrajo rokometaši, ki so stalni član

najmočnejšega slovenskega tekmovanja.

7. Odsek

7.1 Ogled starega rudarskega stanovanja.

Kolonija NJIVA je ena večjih trboveljskih kolonij in edina, ki stoji sredi mesta. Njena

današnja podoba prav nič ne kaže, kako opazno naselje je bila v času izgradnje, med

letoma 1896 in 1899. Na njivah bližnjega gostilničarja Počivavška (od tod tudi domače

ime Počivavškova kolonija ali kolonija Njiva) je zraslo osem velikih, dvonadstropnih,

18-stanovanjskih blokov, ki so krepko štrleli iznad ostalih hiš. V urbanističnem

(arhitekturnem) pogledu so mogočne dvonadstropnice na prelomu stoletja dajale

podoben vtis kot mnogo kasneje prve stolpnice na Trgu revolucije. Stavbe so

orientirane tako, da se čez ulico opazujejo pročelja v dve koloni razvrščenih hiš.

Združitev bočnih fasad je gradnjo zagotovo pocenila, pridobili pa so tudi prostor za

osmo hišo. K znižanju stroškov so pripomogli tudi dolgi, odprti hodniki – ganki, s

katerih se je vstopalo naravnost v stanovanja, in prizidki na dvoriščni strani, v katerih

so stopnišča in stranišča. Od vsega lišpa, ki ga je ponujala secesija, so hiše ozaljšane

zgolj s frizi nad okni. Kolonija je klasični Berghaus (nem. hiša rudarjev), običajni tip

blokovske gradnje za najemne delavce.

Enosobna stanovanja so po današnjih pojmovanjih skromne kvadrature – 28 do 32m2

(pet hiš ima shrambe, v treh jih ni), v času izgradnje pa so pomenila bistven dvig

bivalnega nivoja. Kolonija Njiva je namreč prva v Trbovljah, v kateri ni bilo več

skupnih kuhinj. Po letu 1890 TPD v svojih novogradnjah ni več načrtovala skupnih

kuhinj, deloma zaradi splošnega razvoja in deloma zaradi pritiska okrajnega

glavarstva, ki je take bivalne razmere ostro grajalo in zahtevalo izboljšave. Skupne

kuhinje so poznali v vseh starejših kolonijah – na Polaju (Opekarna), Za cesto

(Vodenska cesta), v Kurji vasi (Keršičeva cesta). Bivalnih pogojev, kjer so si dve ali celo

~ 12 ~

štiri družine prisiljene deliti eno samo kuhinjo, z novozgrajeno Njivo ni bilo mogoče

primerjati. Kljub še vedno skromnim stanovanjskim razmeram je pomenila bistven

napredek. Manjkajoče kvadratne metre samega stanovanja so dopolnili še leseno

stranišče na hodniku, klet in drvarnica - zgrajene v pomožnih poslopjih ob hišah, ki

skupaj s stanovanjsko zgradbo tvorijo dvoriščni prostor – in souporaba vodnega vira

(štirne) ter krušne peči. Ko je po prvi svetovni vojni v koloniji zasvetila še električna

luč (brezplačno!) so se njivska stanovanja na lestvici zaželenosti povzpela zelo visoko.

Kolonija Njiva je etnološki spomenik, zanjo velja varstveni režim I. stopnje.

Mimo nekoč značilnih gankov se po ozkem dvoriščnem prostoru ob kleteh in barakah

nad njimi sprehodimo do rudarskega stanovanja. Ambientalna muzejska zbirka ponuja

pogled ‘od znotraj’. Za prvimi vrati se skrivajo 20. leta 20. stoletja, obdobje hudih

gospodarskih nihanj na eni in štrajkov na drugi strani. Za drugimi vrati so 60. leta 20.

stoletja – čas, ko se začne poleg družbenega dvigovati tudi osebni standard. Dve

samostojni zbirki ločuje ena stena in 40 let. V teh knapovskih stanovanjih vlada dobro

počutje. Saj, kako pa ne bi? Sploh je prijetno pozimi, ko v štedilnikih plapola ogenj,

kar daje prostorom toploto in kar je še pomembnejše, tudi toplino. Prvo stanovanje

ponazarja obdobje, ko se je končala prva svetovna vojna, ko je Trboveljska

premogokopna družba zaposlovala, a tudi odpuščala veliko knapov, ko je bila v

družini po navadi ena plača in mnogo lačnih ust. Takrat je kolonijsko stanovanje

rudarskim družinam pomenilo konec potikanja po podnajemniških luknjah in

precejšen dvig bivalne kulture v primerjavi z ruralnim okoljem. Vzidan štedilnik z

urejenim odvodom dima je odpravil črne kuhinje, vsa kolonijska stanovanja so bila

elektrificirana in skrbno nadzorovana v smislu čistoče.

Oprema stanovanj je bila tipska tako po videzu in funkciji kot tudi po postavitvi.

Tloris stanovanj in poudarjena racionalnost pri opremljanju nista dopuščala veliko

lastne iniciative. V tem pogledu so kolonije predhodnice sodobnih blokov. Najemniki

so stanovanja opremili z malo pohištva, ki je moralo biti v prvi vrsti funkcionalno. Za

vzor je služilo meščansko pohištvo, od katerega je lahko delavsko v najboljšem

primeru povzelo le formo, narejeno pa je bilo vedno iz najcenejšega materiala.

Opremljanje stanovanja ni bil enkraten dogodek, pač pa je trajal nekaj let, odvisno

pač od tega, koliko denarja je bilo privarčevanega. Bala pri knapovskih nevestah ni

bila v navadi, največ, kar so premogle, je bilo nekaj posteljnine in komplet krožnikov,

bolje situirane tudi šivalni stroj – singerico. Poleg že omenjenega štedilnika so bili

obvezni kosi opreme še: zaboj za premog ali kolemkišta, tudi zelo prikladen sedež na

najtoplejši točki stanovanja, miza - metrga, ki je jasno izpričevala, da se kruh peče

doma. Nujni so bili še vsaj dva stola brez naslonjala – štokerla in visoka omara –

gredenca, ki je imela poleg primarne funkcije (hramba posode in živil) tudi

reprezentativni namen, saj je na gredenci ali za njenimi steklenimi vratci pristalo tisto,

kar je bilo po presoji knapovskih gospodinj vredno ogleda – posamezni kosi

porcelana, razglednice, prtički, najboljši kozarci.... Blizu štedilnika je stala š še klop za

vedro z vodo (vaserbank), na stenah okoli štedilnika pa je bilo priročno razobešeno,

kar je gospodinja potrebovala pri kuhi: pokrovke na renhalterju, omarica za začimbe,

gospodinjski pripomočki ipd. Kuhinja je bila bivalni in delovni prostor, soba pa je bila

namenjena počitku. V njej so stali dve do tri postelje, ena do dve omari, predalnik za

perilo, morda še kak zaboj in stol, če je bila sreča mila tudi šivalni stroj. Najmlajši

~ 13 ~

družinski član je morda imel lastno ležišče – zibelko, ali pa je imel lastno ležišče v

odprtem predalniku.

8. Odsek

8.1 Delavski dom Trbovlje

Večnamenski kulturni center, ki sta ga zasnovala arhitekta Oton Gaspari in Marko

Zupančič, je mogočna stavba, ki je bila zgrajena leta 1956. Zamenjala je leta 1910

zgrajen Delavski dom, v katerem so bili trgovina, gostilna in društveni prostori, od leta

1920 pa tudi dvorana za prireditve. Gledališka dvorana z vrtljivim odrom premore

434 sedežev, le nekaj manjša je sodobno opremljena kinodvorana, ki lahko gosti 356

obiskovalcev. Do sto obiskovalcev sprejme predavalnica oziroma mala dvorana. Poleg

dvoran so v domu še razstavna galerija, kavarna in dve veliki avli za sprejemne in

družbene dogodke s pogostitvami. V zgradbi imajo sedež tudi Radio Kum, Zasavska

ljudska univerza in društva skupnosti Svoboda center, včasih je bila tam tudi glasbena

šola. Vhodno pročelje krasi mozaik Marija Preglja, ki je bil nagrajen s Prešernovo

nagrado. Bogat likovni vtis dopolnjuje aleja kipov domačina Stojana Batiča. Na

širokem stopnišču sta bronasti figuri rudarjev, čez cesto je manjša plastika rudarja z

družino, še nekoliko višje pa mogočna kompozicija v spomin žrtvam spopada z

Orjuno.

Krajši ogled delavskega doma in videa o Zasavju nato odmor za toaleto.

9. + 10. Odsek

Delavnice v Mladinskem centru Trbovlje

9.in 10. odsek sta združena, saj oba potekata na istem mestu, vendar sta časovno

skupaj nekoliko daljša. Torej zadnja odseka potekata v Mladinskem centru, ki je v

neposredni bližini Delavskega doma. Čas je, da se 'turisti' izkusijo nekaj tradicionalne

kulinarike. Animatorji in zaposleni v MCT-ju bodo poskrbeli za zasavsko kulinarično

delavnico, tako bo imel vsak priložnost okusiti in mogoče tudi skuhati kakšno zasavsko

jed. Drugi del delavnice pa bo ''Prevajanje Zasavščine v Slovenščino''. Zasavci imajo

namreč posebno narečje, ki se poslužuje tudi nemških in starih knapovskih besed.

Zasavska govorica je trda, robata in glasna, zasoljena s črnim humorjem. V njej ne

manjka sočnih kletvic in knapovskih izrazov, ki so jih oblikovali priseljenci od

vsepovsod. Kaj neki bi pomenile te besede: ajmohthaus, holcplac, šuta, štirc, funšterc,

vašhava, colenga, lutfrajder, ajzenpon, šiht, šufece, plavmohar …? Zagorje ob Savi ima

svoj slovarček rudarskih besed, ki je izšel pod naslovom Knapušna, avtorice Sanje

Šikovec, ki je poskrbela, da knapovski izrazi, ki so bili nekdaj del vsakdanjega

ljudskega besednjaka, ne bi utonili v pozabo. Trboveljčani pa imajo svoj 'Slovar

zasavskega knjižnega jezika' s poudarkom na Trboulščini, ki je objavljen na spletni

strani.

Zasavci predvsem Zagorjani imajo radi črko U: rečejo u Zaguri (v Zagorju), na

Trojanih (na Trojanah), u vrti (v vrtu), lepu (lepo), ublast (oblast), pugreb (pogreb) in

požirajo nekatere črke: mam (imam), sm (sem), grm (grem), prbližn (približno), tku

(tako) ... Mat'kurja je pogosto uporabljena beseda, ki je malce omilila nekdaj

~ 14 ~

folklorno mat'kurbo, ki ne prileti le iz ust starejših in knapov, temveč jo kot mašilo in

sestavni del pogovora mirno uporabljajo tudi mlajše generacije in celo izobraženci

Vse to in še več, bo prisotno na delavnicah ki bodo bližje seznanile obiskovalce z

zasavsko kulinariko prav tako pa tudi z govorico in glasbo. Zabave ne bo manjkalo saj

se bodo v ozadju predvajali ''Zasavski kumadi'' (Orleki).

11. Odsek

Vožnja iz Trbovelj nazaj proti začetni točki.

Vožnja za povratek na začetno točko se tokrat spremeni. Na križišču pri čistilni

napravi v Trbovljah zavijemo v Bevško. Bevško je predmestna soseska s posameznimi

hišami v ozki grapi Bevščice. Zgradbe so nanizane ob cesti, ki čez Slačnik povezuje

Trbovlje in Zagorje: gostejša pozidava je značilna le za spodnji del pred izlivom v

Trboveljščico. Tam se čez cesto pne zanimiv železobetonski most, ki je bil postavljen

kot zaščita pred morebitnimi padci kamenja z žičnice, ki je povezovala kamnolom

Vasle s cementarno. Žičnico so ukinili konec štiridesetih let prejšnjega stoletja. V

Bevškem opazimo tudi Mesečino, ki je najstarejši zasavski nočni bar in glasbeno-plesni

klub.

Med vožnjo je še pomembno omeniti Trboveljski dimnik, katerega nismo uspeli ujeti

vendar pa predstavlja pomembno vlogo. Ta 360m visok dimnik pri Termoelektrarni

Trbovlje (ki ima trenutno hujše težave), je najvišja zgradba v Sloveniji in najvišji

dimnik v Evropi. Ko je bil zgrajen je bil drugi najvišji na svetu, le 25m nižji od dimnika

v kanadskem Sundburyiju, zdaj pa njegov zaostanek pred prvakom, postavljenim v

Kazahstanu, znaša 60m. Zgradili so ga leta 1976, da bi zmanjšali hudo onesnaževanje z

žveplovim dioksidom v savski soteski. Pri gradnji so porabili skoraj 12.000 kubičnih

metrov betona in 1100 ton rebričastega jekla. Njegov vrh v močnem vetru niha do

skoraj enega metra.

Pot nas vodi mimo Evroparka in vzletišča Ruardi s 450m dolgo stezo, ki je ena izmed

zahtevnejših. Naše turistično spoznavanje pa se konča pri začetki točki – avtobusna

postaja pri nakupovalnem centru Spar Zagorje.

~ 15 ~

4. FOTOGRAFIJE

Slika 2: Bivša rudniška kopalnica Vašhava

Slika 1: Aleksandrov rov

~ 16 ~

Slika 3: Spomenik rudarskim rodovom

Slika 4: Parna lokomotiva ''Amerikanka''

~ 17 ~

Slika 5: Predmet iz arheološkega najdišča

Slika 6: Weinbergerjeva hiša

~ 18 ~

Slika 7: Delavski dom Zagorje ob Savi

Slika 8: Kip dr. Janeza Drnovška

~ 19 ~

Slika 9: Tržnica 'pod uro' in fontana

Slika 10: Lovski gradič

~ 20 ~

Slika 11: Sallaumines

Slika 12: Kolonija Njiva

~ 21 ~

Slika 13: Spomenik rudarja med Delavskim domom in Mladinskim centrom Trbovlje

Slika 14: Mozaiki na DDT

~ 22 ~

5.VIRI IN LITERATURA

http://www.v3krasne.si/domov

http://www.v3krasne.si/cudovito-zasavje-355

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trbovlje

Knjiga - Vodnik po Zasavju

http://www.zagorje.si/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zagorje_ob_Sav