Zavarovana območja na državni ravni v zadnjih desetih letih · MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR.....Deset let Zakona o ohranjanju narave, Ljubljana, 12.11.2009 Zavarovana območja

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

.................Deset let Zakona o ohranjanju narave, Ljubljana, 12.11.2009

Zavarovana območja na državni ravni v zadnjih desetih letih

Jelena Hladnik in dr. Katarina Groznik ZeilerFoto: M. Lenarčič

1. Vloga zavarovanih območij v družbi – naravovarstveni in razvojni vidik, poudarek predvsem na širših zavarovanih območjih

2. Pregled stanja in dosežkov– upravljanje obstoječih zavarovanih območij, ustanavljanje novih

3. Ocena izvajanja nacionalnih ciljev za zavarovana območja

4. Izzivi za napredek na področju zavarovanih območij



Vloga zavarovanih območij v družbi -NARAVOVARSTVENI VIDIK

Zavarovanje je eden najpomembnejših in najstarejših ukrepov varstva narave;Znotraj ZO se izvajajo tudi drugi naravovarstveni ukrepi;Širša ZO – velika območja, z veliko biotsko, krajinsko in abiotsko raznovrstnostjo, z zgostitivijo naravnih vrednot ali drugih območij z varstvenim statusom, namen zavarovanja poleg varstva tudi trajnostni razvoj:Ožja ZO - posamezne naravne vrednote ali druga manjša območja z varstvenim statusom, praviloma namen varstvo; Določitev kategorije ZO je odvisna od naravovarstvenega pomena in cilja upravljanja ter velikosti območja, pri tem se upošteva tudi IUCN smernice;



Vloga zavarovanih območij v družbi -NARAVOVARSTVENI VIDIK

Ustanovitelj na državni ali lokalni ravni je odgovoren za upravljanje ZO in njegovo financiranje;Upravljanje – izvajanje varstvenih, strokovnih, nadzornih in upravljavskih nalog;Najpomembnejši upravljalski mehanizem je načrt upravljanja;Pomembna vloga pri izvajanju določenih ukrepov iz OP upravljanja območij Natura 2000;Pomembna vloga ZO pri izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, Alpske konvencije, Evropske konvencije o krajini.



Vloga zavarovanih območij v družbi - RAZVOJNI VIDIK

Širša ZO – namen je poleg varstva tudi trajnostni razvojOpredelitev razvojnih usmeritev in ukrepov v novejših ustanovitvenih aktih o ZORazvojni del upravljanja ZO podrobneje opredeljen v načrtih upravljanjaRelevantna predvsem razvojna področja, ki so povezana s cilji zavarovanja – npr. kmetijstvo, turizem, kulturna dediščina, malo podjetništvoNačrt upravljanja ponekod tudi program varstva in razvojaVprašljivo pretirano ločevanje varstva in razvoja – npr. izobraževanje turističnih vodnikov po naravi, oblikovanje blagovne znamke ZO – velik razvojni potencial in sočasno prispevek k doseganju varstvenih ciljev

Foto: K. Malačič



Zavarovana območja v Sloveniji

V Sloveniji je trenutno 12,63 % površine s statusom zavarovanih območij.



Zavarovana območja na državni ravni v Sloveniji

Zavarovana območja na državni ravni:

–Triglavski narodni park (1981)

–Kozjanski regijski park (1981)

–Regijski park Škocjanske jame (1996)

–Naravni rezervat Škocjanski zatok (1998)

–Krajinski park Sečoveljske soline ( 2001)

–Krajinski park Goričko (2003)

–Krajinski park Strunjan (2004)

–Krajinski park Kolpa (2006)

–in Krajinski park Ljubljansko barje ( 2008)

01

234

567

89

1981 1996 1998 2001 2003 2004 2006 2008

leto ustanovitve

dele

ž po

vrši

n za

varo

vani

h ob

moč

ij

Graf: Delež površin zavarovanih območij ustanovljenih na državni ravni

ZO na državni ravni predstavljajo okrog 67 % vseh ZO v Sloveniji.



UPRAVLJANJE OBSTOJEČIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ NA DRŽAVNI RAVNI

7 javnih zavodov in 2 koncesionarja2 veljavna načrta upravljanja, 2 v zaključni fazi priprave, za 2 aktivnosti v teku, eden v dobrem izhodiščnem položaju 2 zastarela akta o ustanovitviMinistrstvo za okolje in prostor iz proračuna RS krije predvsem stroške dela, materiala in storitev, v manjši meri stroške investicij.Aktivnost upravljavcev pri pridobivanju projektnih sredstevSistem ZO / upravljanje posameznih ZO – skupen poudarek na načrtih upravljanja in učinkovitosti upravljanja (RAPPAM 2008 in CRP 2009-2010)



USTANAVLJANJE NOVIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

ZO se praviloma ustanovi:– zaradi dejanske ali potencialne ogroženosti ter kadar

varstvenega cilja ni mogoče doseči z drugimi varstvenimi ukrepi,

– nujnosti usklajevanja vseh ravnanj na območju.Leta 2008 je bil ustanovljen KP Ljubljansko barje. V teku ustanavljanje RP Kamniško-Savinjske Alpe in KP Radensko polje.Pri ustanavljanju ZO je zelo pomembno sodelovanje z vsemi deležniki.



OCENA IZVAJANJA NACIONALNIH CILJEV ZA ZAVAROVANA OBMOČJA

Cilji, ukrepi in usmeritve po NPVO Ocena izvedbe

Učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in drugimi ukrepi.

Sprejeta sta bila NU v RP Škocjanske jame in v NR Škocjanski zatok. V teku je priprava več NU (KPSS, KPG, KPK in KPS) in navodil ministrstva za pripravo NU.Ohranjanje narave se usklajuje tudi v letnih programih dela ZO.

Zagotovitev upravljanja obstoječih zavarovanih območij – do l. 2008 dveh, do 2014 skupaj pet.

Cilj je bil do l. 2008 dosežen (KP Kolpa in KP Strunjan).

Vzpostavitev centralne enote za zavarovana območja.

Cilj ni bil dosežen, ker ni bilo zagotovljenih finančnih virov.

Povečanje deleža zavarovanih območij do l. 2008 za 5 % površine Slovenije, do l. 2014 skupaj za 10 % površine Slovenije.

Cilj ni bil dosežen, z 11,98 % l. 2005 se je delež povečal zgolj na 12,63 %. Ustanovljena Krajinski park Kolpa (l. 2006) in Krajinski park Ljubljansko barje (l. 2008).



Cilji, ukrepi in usmeritve po NPVO Ocena izvedbeNadaljnji razvoj koncesijskega upravljanja parkov.

Podeljeni dve koncesiji (KP Sečoveljske soline in NR Škocjanski zatok). V teku je ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje, za katerega je predvideno koncesijsko upravljanje.

Povečanje vlaganja v parkovno in drugo podobno infrastrukturo.

Del proračunskih sredstev MOP se namenja tudi za tovrstno infrastrukturo, vendar se ta delež zaradi pokrivanja plačin materialnih stroškov zmanjšuje, išče se tudi druge vire.

Programsko in operativno povezovanje upravljavcev v smislu racionalizacije in operativne učinkovitosti.

Usmeritev se upošteva. Izvedena je bila ocena učinkovitosti upravljanja po metodologiji RAPPAM. V teku je ocena učinkovitosti upravljanja v okviru raziskovalnega projekta CRP.

Postopna kadrovska okrepitev. Usmeritev se upošteva zgolj delno, ker ni na voljo dovolj finančnih sredstev.

OCENA IZVAJANJA NACIONALNIH CILJEV ZA ZAVAROVANA OBMOČJA



IZZIVI ZA NAPREDEK ZAVAROVANIH OBMOČIJ

Uveljavitev načrtov upravljanja kot najpomembnejšega mehanizma upravljanja za doseganje ciljev ZO, učinkovitega upravljanja ZO in usklajenega delovanja različnih sektorjev na ZO.Komuniciranje z javnostmi o pomenu in priložnostih ZO.Nadaljnje povečevanje učinkovitosti upravljanja.Kadrovska in finančna okrepitev področja na sistemski ravni in v ZO.Okrepiti sodelovanje z organizacijami s področja varstva narave in z drugimi ključnimi deležniki.

Foto: F. Šivic



Hvala za pozornost!

Kontakt:Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska 48Ljubljana

dr. Katarina Groznik Zeiler

tel.: 01 478 [email protected]

Jelena Hladnik

tel.: 01 478 [email protected]

Documents

Zavarovana območja na državni ravni v zadnjih desetih letih · MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR.....Deset let Zakona o ohranjanju narave, Ljubljana, 12.11.2009 Zavarovana območja