Zbirka medijskih objav - izs.si · Kudić ni bil dosegljiv za komentar. *RVWLQHF NL MH VDQMDO 3RVWRMQVNR MDPR Y 5DGRYOMLFL Malo znani Ljubljančan se je v preteklosti ukvarjal predvsem

Število objav: 13Internet: 10Tisk: 3Spremljane teme:Inženirska dejavnost, ...: 1Inženirska zbornica ...: 1Barbara Škraba Flis: 0Zbor za oživitev ... ZORG: 0Gradbeni zakon: 3Zakon o ... načrtovanju: 0Zakon o ... arhitektih: 0Odgovorno do prostora: 0100 let ... Slovenskem: 0Inženirji ... okolje: 0Inženir geodezije: 0Odgovorni geodet: 0Gradbena parcela: 0Evidenca stavbnih zemljišč: 0Množično vrednotenje ...: 3Vrednost nepremičnin: 5Davek na nepremičnine: 0

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,za obdobje 28. 1. 2017

2

Internet Naslov Največji davčni dolžnik pogorel v tožbah proti državi

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Siol.net; 584.991, Slovenija

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 1. 2017

Stran v zbirki:9

Avtor Tomaž Modic

Teme Vrednost nepremičnin

Povzetek...visoko povečanje vrednosti gradu Podvin v času, ko ga je upravljal. Vrednost pa je pravzaprav temeljila na cenah petih primerljivih prodaj in ne dejanski . Čeprav je bila tožba na trhlih temeljih, so se pri njenem vrednosti nepremičninevročanju Triglavu pojavili zapleti, tako da je kazalo, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo v...

Internet Naslov Je minister Gašperšič postal talec lastnih političnih obljub?

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Siol.net; 584.991, Slovenija


Stran v zbirki:18

Avtor Andreja Lončar

Teme Inženirska zbornica Slovenije

Povzetek...predsednik Samo Logar, odvetnik in nekdanji prvi pravnik v Vzajemni, Marko Jaklič, ekonomist na ljubljanski ekonomski fakulteti, Črtomir Remec, predsednik Slovenije, in Matej Čepeljnik, podsekretar na Inženirske zborniceministrstvu za finance. Logar, ki je kot prvi nadzornik zadolžen za komuniciranje z javnostjo, dogajanja...

Internet Naslov Ministrstvo upa, da se bo z ukinitvijo zaznambe več ljudi odločilo za varstveni dodatek

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Rtvslo.si; 511.046, Slovenija


Stran v zbirki:19

Avtor L.L.


Povzetek...novem letu odpravila vračila socialne pomoči 14. september 2016 SD s spremembami pri varstvenem dodatku po glasove starejših 29. julij 2016 Zaradi ocene prisiljen v brezdomstvo 15. julij 2016 Ministrstvo vrednosti nepremičnineprepričano, da so k manjši revščini pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje Dodaj v Ministrstvo...

Internet Naslov Luknja v Stožicah: upniki v stečaj Grepa prijavili za pol milijarde evrov terjatev [P]

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Finance.si; 231.945, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 27. 1. 2017

Stran v zbirki:24

Avtor Aleš Perčič


Povzetek...z Jankovićem Za potrebe stečaja je bila ocenjena tudi vrednost trgovskega dela Stožic. Kdo je cenilec, danes objavljeno poročilo ne razkriva. Tržna v primeru odstopa od pogodbe o javno-zasebnem vrednost nepremičninpartnerstvu (PJZP) je ocenjena na 43 milijonov evrov, brez odstopa od pogodbe pa 13 milijonov evrov. Likvidacijska...

Tisk Naslov V stožiški luknji je poniknilo pol milijarde

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 14 Površina: 380 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana; 28. 1. 2017

Stran v zbirki:26

Avtor Maša Jesenšek


Povzetek...MOL, saj ima po tej Grep še vrsto neizpolnjenih obveznosti. Odstop od pogodbe je upraviteljica že napovedala v načrtu stečajnega postopka. Ocena tržne je približno dvakrat višja od likvidacijske (13 milijonov vvrednosti nepremičninprimeru ohranitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in 43 milijonov v primeru odstopa)....

3

Internet Naslov »Svetovalni inženiring in njegova vloga v investicijskem procesu«

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Si21.com; 83.000, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 27. 1. 2017

Stran v zbirki:29

Avtor Unknown

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...državnih institucij za odpravo vseh regulacij so za dejavnost lahko usodne. Zato GZS-Združenje za svetovalni inženiring apelira, da se sprejme uravnotežena , da se uveljavi kakovostnejše oddajanje del in da gradbena zakonodajase nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo povečale investicijske aktivnosti tako javnega kot zasebnega sektorja....

Tisk Naslov Iz modela izločiti špekulativne prodaje

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Gorenjski glas; 39.000, Slovenija Stran: 12 Površina: 108 cm2

Rubrika, Datum Kmetijstvo; 27. 1. 2017

Stran v zbirki:30

Avtor Cveto Zaplotnik

Teme Množično vrednotenje nepremičnin

Povzetek...slovenske podeželske mladine - so na nedavnem srečanju s predstavniki ministrstva za finance in geodetske uprave predstavili svoja stališča in predloge glede kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih stavb. množičnega vrednotenjaZbornica ob podpori ostalih nevladnih organizacij nasprotuje predlogu ministrstva za finance, da bi...

Internet Naslov Državni sekretar Božič zadovoljen z učinki davčnega prestrukturiranja

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Sta.si; 24.885, Slovenija

Rubrika, Datum Slovensko gospodarstvo; 27. 1. 2017

Stran v zbirki:31

Avtor STA


Povzetek...robu drugega dne Davčne konference, ki jo v Portorožu organizira Slovenski inštitut za revizijo. Od letošnjih novosti jeBožič izpostavil, da so zakon o nepremičnin pred kratkim uspeli koalicijsko uskladiti in je zato množičnem vrednotenjupričakovati, da bo v kratkem prišel na vlado. Stalno pa na ministrstvu izvajajo napore...

Internet Naslov Menedžerske pogodbe – pogodbe s svetimi kravami ali zaslužnimi profesionalci?

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Svetkapitala.si; , Slovenija


Stran v zbirki:41

Avtor J. Boštjan Turk


Povzetek...klinikah, ali pa sprejme zakonodajo, skladno s katero nesposobnim menedžerjem ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča izplačilo odpravnine skoraj v višini , bankirjem priskrbi »prijazno« zakonodajo glede vrednosti nepremičnineizplačevanja različnih nagrad, javne uslužbence pa na delovnem mestu zaščiti kot severne medvede. A dajmo...

Internet Naslov ZAKLJUČKI strokovnega posveta

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Pressclipping.si; , Slovenija


Stran v zbirki:44

Avtor Tajda Pelicon

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...inženiring in njegova vloga v investicijskem procesu", na GZS dne 26. januar 2017 1. Zakon o inženirski in arhitekturnidejavnosti V zaključni pripravi sta in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. ZSI, Združenje za Gradbeni zakonsvetovalni inženiring pri GZS (GZS-ZSI) si prizadeva, da bi z zakoni uveljavili kvalitetno...

4

Internet Naslov Državni sekretar Božič zadovoljen z učinki davčnega prestrukturiranja

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Findinfo.si; , Slovenija


Stran v zbirki:45

Avtor Unknown


Povzetek...robu drugega dne Davčne konference, ki jo v Portorožu organizira Slovenski inštitut za revizijo. Od letošnjih novosti jeBožič izpostavil, da so zakon o nepremičnin pred kratkim uspeli koalicijsko uskladiti in je zato množičnem vrednotenjupričakovati, da bo v kratkem prišel na vlado. Stalno pa na ministrstvu izvajajo napore...

Tisk Naslov Slovo od DR. Petra Venclja

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Gorenjski glas - Kranjske novice; , Slovenija Stran: 5 Površina: 159 cm2


Stran v zbirki:46

Avtor Unknown

Teme Inženirska dejavnost, inženirji

Povzetek...mestnega jedra Kranja, kjer si je prizadeval za kakovostnejše in bolj urejeno življenje. Zadnjih pet let je bil odličen dekan Visoke šole za gradbeno Kranj, kjer so njegovi kolegi zapisali: »Strokovnost, razgledanost našega inženirstvodragega dekana je bila fascinantna. Zelo ga bomo pogrešali in globoko obžalujemo,...

Internet Naslov Vlada začrtala prednostne naloge v letu 2017

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Nas-stik.si; , Slovenija


Stran v zbirki:48

Avtor Brane Janjić

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...vlado letos čakalo tudi na področju nadaljnjega urejanja prostorske zakonodaje. Med osrednje naloge tako sodi dokončanje celovite prenove prostorske in , s katero naj bi povečali prožnost prostorskega gradbene zakonodajenačrtovanja. Predvidena je tudi uvedba novega koncepta izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim se bo...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Petek, 27. 1. 2017; 3.33

Največji davčni dolžnik pogorel v tožbahproti državiOdškodninske tožbe Zlatana Kudića, ki ga slovenska javnost poznakot največjega davčnega dolžnika, padajo ena za drugo.

Propadlemu podjetniku Zlatanu Kudiću, ki je navrhu sramotilnega stebra davčnih neplačnikov in

se je zaradi sumov davčne utaje in pranja denarja znašel na zatožni klopi, očitno ne bo uspelo oddržave iztožiti večmilijonske odškodnine.

Kudić je zahteval plačilo poslovne škode, ki naj bi jo utrpel zaradi sodnih postopkov proti njemu.Sodišče mu je namreč med sojenjem odvzelo vse dokumente, s čimer naj bi mu po njegovemmnenju preprečilo nadaljnje poslovne podvige in uničilo posel.

Toda sodišča so njegove tožbe eno za drugo zavrnila kot neutemeljene.

DELI Z OSTALIMI:

Zlatan Kudić, ki mu grozita dolgoletna zaporna kazen in plačilo visokedenarne kazni, je proti državi začel vlagati tožbene zahtevke. Foto: BorSlana

Tomaž Modic

O TERMOMETRU

0,075 0 0

Menjava avto stekel www.novomat.si Poškodovano steklo v vozilu? Hitro in ugodno vam ga popravimo!

Siol.net 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 584.991

03:33

Vir 1 / 5


Doseg: 584.991 Kazalo

03:33

Vir

5

http://siol.net/novice/gospodarstvo/najvecji-davcni-dolznik-pogorel-v-tozbah-proti-drzavi-434319

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Več kot 700 let star grad bi spremenil vprvi hotel s sedmimi zvezdicami prinas, nasproti njega pa bi postavilpodzemni svet. Foto: STA

Kudić ni bil dosegljiv za komentar.

Gostinec, ki je sanjal Postojnsko jamo v Radovljici

Malo znani Ljubljančan se je v preteklosti ukvarjal predvsemz gostinstvom. V najemu je imel restavracijo v gradu Podvinv Radovljici. Toda leta 2009 se je presenetljivo odločil zanakup celotnega hotelskogostinskega kompleksa. Zanj jedržavni Zavarovalnici Triglav obljubil 3,8 milijona evrovkupnine, vendar je nikoli ni poravnal.

Še konec leta 2010 je Kudić javno napovedoval 400milijonov evrov vredno naložbo. Več kot 700 let star grad bispremenil v prvi hotel s sedmimi zvezdicami pri nas, vkaterem bi bilo 13 sob, vsaka s svojim strežajem in rolls

royceom s šoferjem. Nasproti gradu pa bi postavil podzemni svet, ki bi spominjal na Postojnskojamo ali Škocjanske jame.

Od visokoletečih napovedi so ostali zgolj visoki dolgovi in nedelujoča podjetja, katerih lastništvo seje izgubilo na Cipru. Ko so dogajanje začeli preiskovati še organi pregona, so odkrili vprašljivetransakcije, pri katerih naj bi bila oškodovana država.

Preberite še:

> Ivan Simič delal za največjega davčnega dolžnika

Odkrili sume davčne utaje in …

Kudićeve posle je pod drobnogled vzela specializirana preiskovalna skupina, v okviru katere jepolicija sodelovala s finančno upravo (Furs) in uradom za preprečevanje pranja denarja. Leta 2012je proti Kudiću in njegovemu pomagaču vložila sveženj ovadb.

Ugotovili so namreč, da je prikazoval domnevno fiktivne posle med povezanimi podjetji in na tejpodlagi od Fursa zahteval večmilijonsko vračilo DDV. Ko mu je davkarija prišla na sled, je


Doseg: 584.991

03:33

Vir 2 / 5



03:33

Vir

6


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Proti Zlatanu Kudiću sože leta 2013 vložiliobtožnico zaradi davčneutaje in pranja denarja. Foto: Thinkstock

poslovanje prenesel na svoje drugo podjetje in vlagal zahtevke, s katerimije želel od države dobiti še več kot 30 milijonov evrov. Vendar so mu topreprečili.

Kudiću so v ovadbi med drugim očitali vrsto kaznivih dejanj davčnezatajitve, s katerimi naj bi se okoristil za več milijonov evrov.

Njegovo podjetje Maxicom se je zaradi tega znašlo na vrhu seznamadavčnih neplačnikov, saj naj bi državi dolgovalo za 24 milijonov evrovneplačanega DDV.

Tožilstvo: Kudić do 25milijonske premoženjske koristi

Proti Zlatanu Kudiću so že leta 2013 vložili obtožnico zaradi davčne utaje in pranja denarja, napodlagi katere se je že začela glavna obravnava na okrožnem sodišču v Ljubljani. Toda tam sose odločili, da zadevo vrnejo v preiskavo "zaradi celovite razjasnitve dejanskega položaja", sonam pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.

Izvedenka ekonomske stroke je izdelala izvedensko mnenje, s katerim je v bistvenem delupotrdila očitke tožilstva. Konec leta 2014 je tožilstvo na podlagi dodatno ugotovljenih dejstevvložilo spremenjeno obtožnico, nato pa junija 2015 še eno, povsem novo obtožnico. V njejtrem fizičnim osebam (med njimi Kudiću, op. p.) očita kazniva dejanja davčne utaje in pomočipri njej, pranja denarja ter ponareditev ali uničenje poslovnih listin.

Obe obtožnici sta združeni v eni kazenski zadevi, ki je v fazi glavne obravnave, so navedli natožilstvu. Nezakonita premoženjska korist, ki si jo je pridobil oziroma poskušal pridobitiKudić, znaša okoli 25 milijonov evrov.

… pranja denarja

Denar, ki naj bi ga nezakonito pridobil, naj bi Kudić pozneje tudi opral.

Pri tem naj bi mu pomagal Adnan Kantarević, ki naj bi dal na razpolago transakcijske računeslamnatih podjetij in nato dvigoval gotovino v Sloveniji in Avstriji. Tako je Kudić na njegovo


Doseg: 584.991

03:33

Vir 3 / 5



03:33

Vir

7


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Nezakonita premoženjska korist, ki joje pridobil oziroma poskušal pridobitiKudić, po prepričanju tožilstva znašaokoli 25 milijonov evrov. Foto: BorSlana

podjetje nakazal nekaj manj kot 220 tisoč evrov, Kantarevićpa je denar dvignil, okoli deset odstotkov zadržal kotprovizijo, preostalo pa vrnil Kudiću.

Kantarević je še pred začetkom sojenja krivdo priznal inpovedal, da so ga "izkoristili v igri umazanih poslovdrugega". Doletela ga je razmeroma mila kazen, in sicer desetmesecev vikend zapora, poravnati bo moral še 15 tisoč evrovdenarne kazni in vrniti skoraj 25 tisoč evrov nezakonitopridobljene premoženjske koristi.

Kudić pričakoval vrtoglave nagrade

Kudić, ki mu grozita dolgoletna zaporna kazen in plačilo visoke denarne kazni, je ubral drugačnopot. Krivde ni priznal, proti državi pa je začel vlagati tožbene zahtevke.

Proti njej je tako vložil več kot 11 milijonov evrov visoko odškodninsko tožbo. Ker so mu odvzeliosebne dokumente, naj ne bi mogel več voditi družbe G. P. Hoteli, sklepati in podpisovati pogodb,voditi pogajanj, dogovorov, pridobivati finančnih sredstev in podobno.

Zato naj bi projekt, ki je bil po mnenju tožilstva fiktiven, obstal, omenjena družba pa je šla v stečaj.S tem naj bi Kudić izgubil pravico do nagrade v prej omenjeni višini.

Okrožno sodišče v Ljubljani je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, Kudiću pa naložilo plačilo več kot13 tisoč evrov z obrestmi, kolikor znašajo sodni stroški države. Sodba še ni pravnomočna, saj se jeKudić nanjo pritožil.

Ciper in fantomska terjatev

Lani je proti državi vložil še 2,25milijonsko tožbo. Kot so nam pojasnili na državnempravobranilstvu, je Kudić zahteval poplačilo dolga, ki naj bi ga imela družba G. P. Hoteli do podjetjaEncilova Holdings s sedežem na Cipru. To je bilo v določenem obdobju lastnik Kudićevih podjetij vSloveniji in deluje še danes.

Kudić je zatrjeval, da ciprsko podjetje ni bilo obveščeno o začetku stečaja in zato ni moglo prijavititerjatev v stečajno maso. Na državnem pravobranilstvu so navedli nasprotno. Terjatev ciprskega


Doseg: 584.991

03:33

Vir 4 / 5



03:33

Vir

8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Ko so dogajanje začeli preiskovatiorgani pregona, so odkrili vprašljivetransakcije, pri katerih naj bilaoškodovana država. Foto: Thinkstock

podjetja sploh naj ne bi obstajala, ne nazadnje pa v stečajnimasi podjetja ni bilo dovolj premoženja za poplačilo upnikov.

Poleg tega naj bi odškodninska tožba zastarala. Sodišče je vzačetku meseca opravilo prvo in edino obravnavo. V kratkembo izdalo sodbo, ki bo zelo verjetno v Kudićevo škodo.

Napaka, vredna več kot štiri milijone evrov

Podobno je bilo v zadevi, ki poteka pred ljubljanskimokrožnim sodiščem in v kateri Kudić zahteva pačilo 4,33milijona evrov visoke odškodnine "zaradi napake stečajnega sodišča v stečaju G. P. Hotelov".

Na prvem naroku pred dnevi je sodišče zaslišalo Kudića, obravnavo končalo in tudi že izdalo sodbo.Tožbo je v celoti zavrnilo, Kudić pa bo moral poravnati nekaj manj kot dva tisoč evrov sodnihstroškov države. Tudi v tem primeru sodba še ni pravnomočna.

Triglav tožil za osem milijonov evrov

Že pred časom je skušal Kudić od Triglava iztožiti več kot osem milijonov evrov. Po tem, ko somu zaradi neplačevanja najemnine za grajsko restavracijo pokazali vrata in razdrlikupoprodajno pogodbo za grad, je Kudić vložil tožbo.

Z njo je zahteval vračilo domnevnih preteklih vlaganj v hotelskogostinski kompleks. TodaKudić ni predložil nobenih računov, temveč zgolj cenitev, ki je kazala na visoko povečanjevrednosti gradu Podvin v času, ko ga je upravljal. Vrednost pa je pravzaprav temeljila na cenahpetih primerljivih prodaj in ne dejanski vrednosti nepremičnine.

Čeprav je bila tožba na trhlih temeljih, so se pri njenem vročanju Triglavu pojavili zapleti, takoda je kazalo, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo v njegovo škodo. Pozneje je Kudićevopodjetje, ki je vložilo tožbo, končalo v stečajnem postopku, tožbeni zahtevek pa je bil prodanza vsega nekaj deset tisoč evrov.


Doseg: 584.991

03:33

Vir 5 / 5



03:33

Vir

9


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je lani dejal, da bo odstopil, čeletos ne zasadijo prve lopate za drugi tir. Nekateri sogovorniki menijo, daga prav te obljube zdaj potiskajo v nepremišljene odločitve, ki lahkopomenijo tveganje za davkoplačevalski denar.

Petek, 27. 1. 2017; 4.11

Je minister Gašperšič postaltalec lastnih političnihobljub?Država bo v prihodnjih dneh z 20 milijoni evrovdokapitalizirala projektno podjetje 2TDK, ki pa je vskladu z ustanovnim aktom trenutno pristojno leza svetovanje državnim naročnikom in ne zapripravljalna gradbena dela na drugem tiru, zakatera je namenjen denar.

Foto: Gregor Jamnik

Vlada MiraCerarja je včeraj v

DELI Z OSTALIMI:

Andreja Lončar

O TERMOMETRU

0,0 0 0

Triglav v Dobrni okus, ki ostane

www.gostilnatriglav.si Kulinarika sezonskega značaja, ki vas popelje v višave. Razvajajtebrbončice!


Doseg: 584.991

04:11

Vir 1 / 9



04:11

Vir

10

http://siol.net/novice/gospodarstvo/je-minister-gaspersic-postal-talec-lastnih-politicnih-obljub-434216

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

sporočilu o prioritetah za letošnje leto zapisala, da bo spomladiobjavljen razpis za pripravljalna dela na gradbišču drugegaželezniškega tira med Divačo in Koprom.

Že konec prejšnjega meseca je vlada odločila, da bo SDH do 7.februarja – prav z namenom izvedbe pripravljalnih del – z 20 milijonievrov dokapitaliziral podjetje 2TDK, ki je zadolženo za pripravoprojekta drugega tira. Ta dan je tudi zadnji za prijavo projekta na razpisza evropska sredstva. Hkrati morata do konca tega meseca ministrstviza infrastrukturo in finance preučiti, ali bi lahko vložek povečali na stomilijonov evrov.

V ozadju teh optimističnih načrtov vlade pa je kopica nerešenihvprašanj. Dokapitalizirali bomo podjetje, ki je po ustanovnem aktustoritveno podjetje z dvema zaposlenima, in to v času, ko je finančnakonstrukcija projekta še nedorečena. Kaj bo, če le en členv finančni konstrukciji projekta pade? Bomo milijone dali za dela naprojektu, ki bo potem za (ne)določen čas obstal? Zakaj se ministruPetru Gašperšiču s projektom tako mudi?


Doseg: 584.991

04:11

Vir 2 / 9



04:11

Vir

11


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Država oz. davkoplačevalci naj bi podjetje 2TDK dokapitalizirali v dvehfazah: že v prihodnjih dneh bo podjetje dobilo 20 milijonov evrov zapripravljalna dela, kasneje pa še 179 milijonov za gradnjo infrastrukture. Foto: Gregor Pavšič

Na 2TDK 55 tisoč evrov

Podjetje 2TDK ima trenutno dva zaposlena, direktorja Žarka Sajiča innjegovega svetovalca Metoda Dragonjo, nekdanjega gospodarskegaministra in državnega sekretarja. Sajič je zaposlen od ustanovitvekonec junija, Dragonja se mu je pridružil v začetku novembra.

Država je ob ustanovitvi v podjetje vložila milijon evrov kot kapitalskivložek, v zadnjem mesecu pa je podjetje od ministrstva zainfrastrukturo prejelo 55 tisoč evrov. Kot pravijo na ministrstvu, gre zaplačilo za storitev za Direkcijo za infrastrukturo (DRI), s


Doseg: 584.991

04:11

Vir 3 / 9



04:11

Vir

12


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Na SDH, ki ga vodi LidijaGlavina, niso povedali,kdaj bodo izvedli 20milijonskodokapitalizacijo. "SDHmorebitne transakcijekomentria šele po njihovi

katero 2TDK sodeluje pri iskanju možnosti za racionalizacijo projekta,pripravah na razpis za pridobitev evropskih sredstev ter oblikovanjuposlovnofinančnega modela drugega tira.

Hitenje z dokapitalizacijo

Dejavnost projektnega podjetja 2TDK je danes omejena na svetovanjedržavnim naročnikom. Ustanovni akt podjetja v četrtem členu namrečnavaja: "Družba je ustanovljena z namenom, da kot notranji izvajalecza državne organe Republike Slovenije ter pravne osebe javnega alizasebnega prava, ki jih država obvladuje kot notranje izvajalce, vskladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pripravlja ekonomskopravne podlage ter opravlja finančne, pravne, poslovne in drugestoritve za pripravo in izvedbo projekta izgradnje drugega tiraželezniške povezave Divača–Koper."

Na naše vprašanje, kako to, da bomo z 20milijoni evrov dokapitalizirali "svetovalno"podjetje, na vladi odgovarjajo z navedbami,da bo "družba preoblikovana v investitorja zaprojekt izgradnje drugega tira Divača–Koper" in da je s tem namenom tudipredvidena dokapitalizacija družbe.


Doseg: 584.991

04:11

Vir 4 / 9



04:11

Vir

13


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

morebitni izvedbi,"pravijo. Foto: STA

A preoblikovanje v investitorja je, kot izhajaiz pretekle komunikacije vlade, načrtovanošele po sprejemu zakonske podlage, ki bo določila način gradnje infinanciranja drugega tira (temu nato sledi še druga dokapitalizacija2TDK v višini 179 milijonov evrov in podelitev koncesije za izgradnjodrugega tira).

Kdo bo plačal drugi tir?

Finančna konstrukcija projekta drugi tir pa je za zdaj še nedorečena. Naministrstvu pravijo, da je trenutno projekt ocenjen na slabo milijardoevrov brez DDV, financirali pa naj bi ga takole:

5 odstotkov je država do zdaj v projekt že vložila,

približno 40 odstotkov bodo znašali neposredni vložki Slovenije indrugih držav,

25 odstotkov naj bi država dobila z nepovratnimi evropskimi sredstvi,ki naj bi jih črpala do leta 2019,

30 odstotkov bo predvidoma prispevala Evropska investicijska banka(EIB) v okviru EFSImehanizma.


Doseg: 584.991

04:11

Vir 5 / 9



04:11

Vir

14


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vlada Mira Cerarja zanika očitke o možnostih korupcijskih tveganj priprojektu drugi tir. V odgovoru na vprašanje poslanca ZL Franca Trčka sozapisali, da je projekt pomemben, a da odločno zavračajo "vsakršneinsinuacije glede potencialne koruptivnosti", češ da se projekt vodipregledno in v skladu s slovenskimi predpisi ter pravnim redom EU. Foto: Matej Leskovšek

Za nekaj sto milijonov vprašanj

Od zgoraj navedenega je zagotovljen le državni vložek – država jenamreč v proračunu že zagotovila potrebnih 200 milijonov evrov. Kajje s preostalimi?

Pogovori z zalednimi državami na ministrstvu omenjajoMadžarsko, Češko in Slovaško , ki naj bi po vladnih pričakovanjihprispevale okrog 200 milijonov evrov, še tečejo. "Vstop Madžarske inmorebiten vstop drugih zalednih držav bo projektu drugega tirazagotovil mednarodno razsežnost in povečal možnost črpanja


Doseg: 584.991

04:11

Vir 6 / 9



04:11

Vir

15


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

evropskih sredstev, infrastrukturi pa bomo zagotovili pomembnozaledje za logistične tokove," menijo na ministrstvu.

Iz Evropske investicijske banke (EIB), pri kateri naj bi podjetje 2TDKnajelo za 300 milijonov evrov posojila, so pred dnevi sporočili,da priznavajo pomen projekta drugi tir za Slovenijo, a različne tehničnein finančne možnosti za zagotovitev stroškovno učinkovite izvedbeprojekta še preučujejo. Za podrobnosti o vlogi banke pri financiranju ješe prezgodaj, so sporočili.

Do 7. februarja pa se mora država prijaviti na razpis za evropskasredstva iz finančnega programa Instrument za povezovanje Evrope(Connecting Europe Facility). Rok za prijavo je 7. februar, skupno paje v programu na voljo 1,9 milijarde evrov. Slovenija se bo, sodeč pooceni vlade, potegovala za okrog 250 milijonov evrov. Rezultati naj bibili znani sredi leta.


Doseg: 584.991

04:11

Vir 7 / 9



04:11

Vir

16


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenija pričakuje, da bo približno četrtino drugega tira financirala znepovratnimi evropskimi sredstvi (to nanese okrog 250 milijonov evrov). Foto: Reuters

Bo šlo bolje kot pred dvema letoma?

Na ministrstvu ne skrivajo optimizma pred prijavo na razpis za denarprograma CEF, kjer je Slovenija pred dvema letoma že kandidirala, aneuspešno: "Verjamemo, da bomo uspešni, ker (1) ima projektgradbeno dovoljenje, (2) je finančna konstrukcija izdelana, (3) bo vprojekt država Slovenija vložila 200 milijonov evrov, (4) v projektusodelujejo zaledne države in (5) ker z Evropsko komisijo, EIB inJaspersom (organizacijo, ki zagotavlja tehnično pomoč članicam priprijavi za projekte, op. a.) potekajo intenzivni pogovori z namenomustrezne priprave projekta za uspešno črpanje sredstev," so prepričani.


Doseg: 584.991

04:11

Vir 8 / 9



04:11

Vir

17


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Četudi bo država na razpisu CEF uspešna nekateri sogovorniki blizuprojekta menijo, da sodelovanje z evropskimi institucijami potekadobro in da smo lahko optimistični , pa je vprašanje, kako hitro bovlada uskladila zakon, ki bo določal način gradnje in financiranje noveželezniške proge, šele temu nato sledi podelitev koncesije podjetju2TDK in razpis za izvedbo del.

Nadzorni svet dobiva še petega člana

Vlada je konec decembra imenovala štiri nadzornike, čeprav akt oustanovitvi predvideva petčlansko sestavo. Zakaj petega nisoimenovali, nam na ministrstvu za infrastrukturo včeraj nisoodgovorili, so pa povedali, da je minister Gašperšič na SDH žeposlal tudi predlog za imenovanje petega nadzornika. Kdo je in kdajnaj bi bil imenovan, ni znano.

V trenutno zasedbi so tako predsednik Samo Logar, odvetnik innekdanji prvi pravnik v Vzajemni, Marko Jaklič, ekonomist naljubljanski ekonomski fakulteti, Črtomir Remec, predsednikInženirske zbornice Slovenije, in Matej Čepeljnik, podsekretar naministrstvu za finance. Logar, ki je kot prvi nadzornik zadolžen zakomuniciranje z javnostjo, dogajanja v povezavi z dokapitalizacijovčeraj ni želel komentirati.


Doseg: 584.991

04:11

Vir 9 / 9



04:11

Vir

18


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

S prvim februarjem se bo začela uporabljati novela osocialnovarstvenih prejemkih, ki delno ukinja zaznambo

na nepremičnini in vračilo pomoči. Foto: EPA

Sorodne novice

3. oktober 2016Pod pragom tveganja revščine živi kar 78.000upokojencev, od tega kar 55.000 žensk

1. oktober 2016Vlada naj bi po novem letu odpravila vračilasocialne pomoči

14. september 2016SD s spremembami pri varstvenem dodatku poglasove starejših

29. julij 2016Zaradi ocene vrednosti nepremičnine prisiljen vbrezdomstvo

15. julij 2016Ministrstvo prepričano, da so k manjši revščinipripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje

Dodaj v

Ministrstvo upa, da se bo zukinitvijo zaznambe več ljudiodločilo za varstvenidodatekVlagatelji morajo za februarski dodatek vlogooddati še januarja

27. januar 2017 ob 18:23Ljubljana MMC RTV SLO/STA

S februarjem bodo začeli veljati novi pogojiza varstveni dodatek, med drugim bododelno ukinjeni zaznambe na premičnini invračilo pomoči. Upravičenci, ki želijododatek prejemati pod novimi pogoji, pamorajo vlogo oddati še januarja.

Z novimi pogoji ne bosta več določenazaznamba na nepremičnini in vračilo svojcevtistih upravičencev, ki imajo v lastinepremičnino, v kateri dejansko bivajo in imajoprijavljeno stalno prebivališče. Pri tem pavrednost nepremičnine ne sme presegati 120tisoč evrov.

Zaznamba na nepremičninah se ukinja tudi zavse, ki so jo zaradi upravičenosti dovarstvenega dodatka ali denarne socialnepomoči dobili po 1. januarju 2012. Takrat jenamreč začela veljati socialnovarstvenareforma, ki je v primeru prejemanja varstvenegadodatka uveljavila zaznambo na nepremičnini.

Le trinajst upravičencev izpade iznepremičninskega cenzusaŠtevilo prejemnikov tega dodatka je odtlej zveč kot 46.700 padlo na približno 11.000,kolikor jih je zdaj. Pri tem pa je med zdajšnjimiupravičenci le 13 takih, ki imajo v lastinepremičnino, vredno več kot 120 tisoč evrov.Vrhovno sodišče je po uradni dolžnosti že izbrisalo te zaznambe in tudi ustavilo že začete postopkeza vpis zaznamb.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve upajo, da se bo z novimi pogoji več upravičencevodločilo za varstveni dodatek. V večini primerov do zdaj ni bilo tako prav zaradi zaznambe. Naministrstvu pričakujejo, da se bo po novem za varstveni dodatek odločilo približno 5.000upravičencev več.

Vračilo prejete pomoči za nazaj ostajaVračilo prejete pomoči za nazaj, torej do 1. februarja, še vedno velja za vse tiste, ki so dodatek oz.pomoč prejemali do 1. februarja. Drugačna rešitev bi bila namreč po mnenju ministrstva nepravična vtistih primerih, kjer so prejemniki že vrnili izplačani dodatek ali pomoč oziroma kjer je bilopremoženje pri dedovanju zaradi tega omejeno.

Dediči prejemnikov pomoči in dodatka do 1. februarja bodo tako morali prejeti znesek še vednovračati oziroma se bo dedovanje omejilo za prejeti znesek. Izjema pa bodo dediči, ki so tudi samisocialno ogroženi.

L. L.

Rtvslo.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 511.046

18:23

Vir 1 / 1

Rtvslo.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija


18:23

Vir

19

http://www.rtvslo.si/slovenija/izteka-se-cas-za-vlogo-za-varstveni-dodatek-po-novih-pogojih/413587

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Luknja v Stožicah: upniki v stečaj Grepa prijavili za polmilijarde evrov terjatev

27.01.2017 09:41

Največja upnika sta DUTB in Rastoder. Vrednost trgovskega dela Stožicje ocenjena na med 6,3 in 43 milijonov evrov, odvisno, ali boupraviteljici uspelo prekiniti pogodbo o javnozasebnem partnerstvu zMOL

ALEŠ PERČIČ

0

Finance.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 231.945

09:41

Vir 1 / 5



09:41

Vir

20

https://drazbe.finance.si/8853535/Upniki-v-stecaj-Grepa-prijavili-za-pol-milijarde-evrov-terjatev

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Upniki so v stečaju družbe Grep, ki je v javnozasebnem partnerstvu z ljubljanskoobčino gradila športnotrgovski center Stožice, prijavili 109 terjatev v skupni višini515 milijonov evrov, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Stečajnaupraviteljica Lucija Klampfer je upnikom priznala za 445 milijonov evrov terjatev,prereka pa jih za 70 milijonov evrov.

Od priznanih 445 milijonov evrov terjatev je pogojno priznanih za 246 milijonovevrov terjatev v pretežnem delu gre za terjatve iz naslova poroštev, ki sta jih v stečajGrepa prijavila njegova lastnika, družbi Gradis in Energoplan.


Doseg: 231.945

09:41

Vir 2 / 5



09:41

Vir

21


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vsota terjatev glede na vrsto (vEUR)

Koliko so sploh vredne Stožice? Več brez partnerstva zJankovićem

Za potrebe stečaja je bila ocenjena tudi vrednost trgovskega dela Stožic. Kdo jecenilec, danes objavljeno poročilo ne razkriva. Tržna vrednost nepremičnin v primeruodstopa od pogodbe o javnozasebnem partnerstvu (PJZP) je ocenjena na 43milijonov evrov, brez odstopa od pogodbe pa 13 milijonov evrov. Likvidacijskavrednost v primeru odstopa od PJZP je ocenjena na 20,9 milijona evrov, brez odstopaod PJZP pa 6,3 milijone evrov. Upraviteljica sicer še preučuje pogoje za odstop odPJZP.

Največja upnika sta DUTB in Rastoder

Največja upnica Grepa je za zdaj DUTB, ki ima priznanih 10 terjatev v skupni višini114 milijonov evrov. Pričakovati pa je, da bo največji upnik v nadaljevanju postaladružba Rastoder, ki od DUTB odkupuje večji paket terjatev, a posel še ni dokončan.Rastoder ima za zdaj priznanih za 28 milijonov evrov terjatev, po naših neuradnih


Doseg: 231.945

09:41

Vir 3 / 5



09:41

Vir

22


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

informacijah gre za terjatve, ki jih je odkupil od komercialnih bank – Gorenjskebanke, SID banke, … Terjatve DUTB in Rastoderja so zavarovane z ločitvenimipravicami na več zemljiščih (trgovskem delu) v Stožicah.

Jankovićevi terjajo 41 milijonov evrov

Svoj dolg terja tudi MOL, ki jo vodi župan Zoran Janković. Skupno je MOL vstečaj prijavila za skoraj 41 milijonov evrov terjatev, od česar pa jih upraviteljica za 34milijonov prereka, tako da ima MOL priznanih za dobrih šest milijonov evrovnavadnih terjatev. Večino prerekanih terjatev MOL se nanaša na uveljavljanjepogodbenih kazni zaradi nedokončanja trgovskega dela Stožic, ki so po ugotovitvahupraviteljice zastarale.

Skoraj 15 milijonov evrov terja tudi ljubljansko Javno podjetje Energetika, ki pa ji jeupraviteljica priznala slabih pet milijonov evrov terjatve, preostalih 10 milijonov paprereka.

Bo Mercator ob 850 tisočakov?

Dve navadni terjatvi v skupni višini 850 tisoč evrov je prijavil tudi trgovec Mercator,vendar upraviteljica njegove terjatve prereka. "Upnik je za uveljavitev svoje terjatvevložil tožbo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravtako je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskegasodišča. Ne glede na vloženo revizijo je o zadevi pravnomočno odločeno v smisluneobstoja terjatve," je v pojasnilu zapisala upraviteljica.

Nekdanji lastniki terjajo skoraj 300 milijonov

Za skoraj 270 milijonov evrov terjatev sta prijavila tudi lastnika Grepa, družbi GradisG in Energoplan. Upraviteljica jima je okoli 246 milijonov evrov priznala pogojno.Gre za poroštva, ki sta jih družbi dala za posojila Grepu.

Ostali večji upniki:

NLB, priznanih za 10,5 milijona evrov zavarovanih terjatev


Doseg: 231.945

09:41

Vir 4 / 5



09:41

Vir

23


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delta Real Estate in Delta immobilia imata priznanih za 468 tisoč evrovzavarovanih terjatev

Primorje ima priznanih za slabih 10 milijonov evrov zavarovanih terjatev

Družba Sadar + Vuga je prijavila za 861 tisoč evrov terjatev (od tega je 461 tisočevrov terjatev navadnih, preostale so zavarovane)

Objavljamo celoten seznam terjatev

grepterjatve588b1b0835834.pdf (231 KB)


Doseg: 231.945

09:41

Vir 5 / 5



09:41

Vir

24


V stožiški luknji je poniknilo pol milijardeStečaj Grepa MOL ni bilo priznanih za več kot 34 milijonov terjatev- Največji upnik še naprej DUTB - Dražba napovedana za aprilLjubljana - Upniki so v ste-čajnem postopku Grepa, par-tnerja ljubljanske občine priprojektu Stožice, prijavili večkot pol milijarde evrov terja-tev. Stečajna upraviteljica jihje priznala okoli 445 milijonov.Med prerekanimi terjatvami jepotegnila kratko prav MOL; za-staralo ji jih je za skoraj 35 mili-jonov evrov.

MAŠAjESENŠEK

Slabe štiri mesece po tem, ko jedružba Rastoder sprožila stečajnipostopek Grepa, glavnega gradbin-ca stožiškega športno-trgovskegakompleksa, in slab mesec po iztekuroka za prijavo terjatev je stečajnaupraviteljica Lucija Klampfer okro-žnemu sodišču predložila osnovniseznam preizkušenih terjatev.

Na seznamu 109 prijavljenih ter-jatev je 47 upnikov. Upraviteljica jihje priznala za okoli 445 milijonov.Kljub maja lani sklenjeni pogodbio prodaji terjatev z družbo Rasto-der je največji upnik še naprej slababanka. Ta je prijavila za 115 milijo-nov evrov večinoma zavarovanihterjatev, upraviteljica pa jih je v ce-loti priznala. Čeprav naj bi Rastoderzanje DUTB plačal le 15 milijonovevrov, tega, kot kaže, še ni storil.V DUTB so na naša vprašanja, alipogodba o prodaji terjatev še veljain do kdaj ima Rastoder čas, da po-ravna kupnino, odgovorili, da »stadoslej obe stranki ravnali skladno ssklenjeno pogodbo«, da pa informa-cij o posameznih aktivnosti znotrajpostopka upravljanja primera donjegovega zaključka ne dajejo.

Rastoder je prijavil za 28 milijo-nov evrov terjatev, upraviteljica jihje v celoti priznala. Kot je znano,je Rastoder že pred dogovorom zDUTB odkupil terjatve do GrepaGorenjske banke in SID banke. La-

stnikoma Grepa, Gradisu skupiniG (prav tako v stečaju) in Energo-planu je upraviteljica priznala 267milijonov terjatev, vendar je velikavečina pogojnih.

Primorju, še enemu od stožiškihpodizvajalcev, ki je šel v stečaj, jepriznala za dobrih devet milijonovterjatev. Lani jih je stečajnik Pri-morja poskušal prodati za 300.000evrov, vendar kupca ni bilo. Do-brih deset milijonov terjatev imakljub prenosu slabih posojil na sla-bo banko še vedno NLB. ArhitektiStožic, podjetje Sadar-Vuga, imajopriznan slab milijon terjatev. Svo-jo terjatev, vredno 30 tisočakov, jeprijavil tudi vodja gradnje v Stoži-cah Andrej Lavrič, ki je sicer sku-paj z drugimi akterji projekta v po-stopku preiskave na sodišču zaradisuma preslepitve pri pridobitvi po-sojila in goljufije na škodo EU.

Med upniki najdemo še srbskoDelto, nesojeno partnerico v pro-jektu, ki pa ji je upraviteljica pri-znala le slabega pol milijona terja-tev, skoraj osmih milijonov pa ne.Prereka tudi prijavljene terjatveMercatorja in Intersporta (ki najbi bila ena večjih najemnikov ne-dokončanega trgovskega središča)v skupni vrednosti okoli milijonaevrov. Med upniki, ki bodo najver-jetneje ostali praznih rok, je pod-jetje Leka, eden od podizvajalcevv Stožicah, ki je del poplačila leta2010 izsilil šele z grožnjo o blokadiotvoritvene tekme. Terjatev upra-viteljica prereka, ker je zastarala.Odstop od pogodbe z MOLMOL, nosilcu projekta Stožice, jepriznana nezavarovana terjatev vvrednosti šestih milijonov evrov,preostale terjatve v skupnem zne-sku 34 milijonov pa upraviteljicaprereka, ker so zastarale. Največjidel predstavlja pogodbena kazen25 milijonov evrov. Javno podje-tje Energetika Ljubljana, ki se je sspornim nakupom prostorov v Sto-

žicah znašlo v preiskavah krimina-listov in tožilcev, je prijavilo za 15milijonov evrov terjatev, upravite-ljica jih je priznala tretjino.

Edino premoženje Grepa so ne-premičnine v Stožicah, katerihocenjena likvidacijska vrednost jeod šest do 21 milijonov evrov. Viš-ja ocena je podana za primer, daupraviteljica s soglasjem sodiščaodstopi od pogodbe o javno-zaseb-nem partnerstvu z MOL, saj imapo tej Grep še vrsto neizpolnjenihobveznosti. Odstop od pogodbe jeupraviteljica že napovedala v na-črtu stečajnega postopka. Ocenatržne vrednosti nepremičnin jepribližno dvakrat višja od likvi-dacijske (13 milijonov v primeruohranitve pogodbe o javno-zaseb-nem partnerstvu in 43 milijonov vprimeru odstopa).

Končni seznam preizkušenihterjatev bo po upraviteljičinem na-črtu objavljen predvidoma febru-arja. Prvo javno dražbo za prodajopremoženja napoveduje aprila, ze-mljiškoknjižni postopek za prenosnepremičnin na novega kupca panaj bi bil končan šele junija priho-dnje leto.

515,5 mio €terjatev do Grepaso prijavili upniki

170.5 mio€je priznanih terjatevločitvenih upnikov

27,9 mio€je priznanih terjatevnavadnih upnikov

246.6 mio €je priznanih pogojnih terjatev

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 28.01.2017 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 14

Površina: 380 cm2 1 / 2



Stran: 14

Površina: 380 cm2

25

Edino premoženje Grepa so nepremičnine v Stožicah. Foto Leon Vidic

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 380 cm2

26

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ZAKLJUČKI strokovnega posveta na GZS dne 26. januar 2017

Veliko neravnotežje na trgu storitev med ponudbo in povpraševanjem, majhen trg,velik obseg nelojalne konkurence in dumpinške cene, vključno s kakovostjo storitevin zavzemanje državnih institucij za odpravo vseh regulacij so za dejavnost lahkousodne.

Zato GZSZdruženje za svetovalni inženiring apelira, da se sprejme uravnoteženagradbena zakonodaja, da se uveljavi kakovostnejše oddajanje del in da se nadaljujez aktivnostmi, ki bodo povečale investicijske aktivnosti tako javnega kot zasebnegasektorja.

ZAKLJUČKI strokovnega posveta »Svetovalni inženiring in njegova vloga vinvesticijskem procesu«, na GZS dne 26. januar 2017

Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnostiV zaključni pripravi sta Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih ininženirjih. ZSI, Združenje za svetovalni inženiring pri GZS (GZSZSI) si prizadeva, dabi z zakoni uveljavili kvalitetno izvajanje inženirskih in arhitekturnih nalog kotgospodarske dejavnosti tako na strani investitorjev kot tudi izvajalcev in v tem okvirjudoločili tudi pogoje za delovanje z dejavnostjo povezanih poklicev inženirjev inarhitektov. Zavzemamo se, da se zakon naslovi kot Zakon o inženirski in arhitekturnidejavnosti (ZIAD).

Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitevV letu 2016 sta bila sprejeta tako novi Zakon o javnem naročanju (ZJN3), ki je zainženirske storitve uvedel obvezno oddajo del na osnovi kakovosti in cene, kotSmernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, ki naročnikompomagajo uveljaviti zakonsko obveznost upoštevanja kakovosti in cene. GZSZSIpredlaga, da se smernice dosledno uporabljajo pri pripravi razpisnih dokumentacij zaoddajo del.

FIDICFIDIC predstavlja mednarodno prakso realizacije gradbenih pogodb. V Slovenijiimamo razmeroma veliko izkušenj z rdečo in rumeno knjigo FIDIC, skoraj nobenihizkušenj pa nimamo z belo knjigo, ki predstavlja pogodbeno razmerje medinvestitorjem in svetovalnim inženirjem. Pričakuje se, da bo mednarodna zveza

»Svetovalni inženiring in njegova vloga vinvesticijskem procesu«

Si21.com 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 83.000

Vir 1 / 3



Vir

27

https://www.si21.com/Gospodarstvo/Svetovalni_inzeniring_in_njegova_vloga_v_investicijskem_procesu/

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

inženirjev FIDIC v letu 2017 izdala prenovljeno belo knjigo. Namen GZSZSI je, da toknjigo prevedemo in jo ponudimo v širšo uporabo naročnikom, investitorjem.Prizadevali si bomo za širšo uporabo bele knjige v prihodnje.

Digitalizacija v gradbeništvu in BIMDigitalizacija v gradbeništvo je v svetovnem merilu povsem na repu. Slabša od vsehindustrij na svetu je po podatkih Evropske komisije samo še naftna industrija. Kotodgovor na takšno stanje je razvoj BIM, Building Information Modeling, ki naj bizagotovil digitalni gradbeni sektor. Navedeno je prepoznala Evropska komisija, ki sipreko EU BIM Task Group prizadeva združiti nacionalna prizadevanja v skupni inusklajen evropski pristop za razvoj boljšega, digitaliziranega gradbenega sektorja. Zadvig konkurenčnosti moramo v Sloveniji okrepiti aktivnosti digitalizacije v svetovalneminženiringu in celotnem gradbeništvu.

5. Zlato pravilo vlaganj v prometno infrastrukturoV GZSZSI smo v letu 2015 predlagali Zlato infrastrukturno investicijsko pravilo –ZIIP, ki velja tako za prometno kot ostalo državno infrastrukturo in pravi naslednje: Enakomerno planiranje in realizacija na projektih prometne infrastrukture skozidaljše obdobje 5 ali 6 letni drsni plan (vsako preteklo leto se nadomesti z novim) Enakomerna letna vlaganja v posamezne sektorje kot so ceste in železnice

V novembru 2016 je bil sprejeta resolucija o nacionalnem programu razvoja prometav RS za obdobje do leta 2030 (Nacionalni program), s katero se uvaja 6 letni drsniplan. Prvi mora biti izdelan v 6. mesecih od sprejetja nacionalnega programa in takovsako leto.

Podpiramo pripravljena izhodišča, ki jih bomo spremljali v cilju zagotavljanjaenakomernega razvoja prometne infrastrukture. Podoben pristop je potreben tudi naostalih državnih investicijah.

ZaključekNa strokovni posvetu o svetovalnem inženiringu, januarja 2017 na GZS, smo seseznanili (podatki Analitike GZS) s povprečnimi rezultati družb, ki se ukvarjajo s todejavnostjo, za leto 2015. V večini kazalcev so bili ugotovljeni najslabši rezultati dosedaj, celotna dejavnost je še vedno v globoki krizi, ki traja že od začetkagospodarske krize leta 2008 in s tem povezanega velikega upada investicijskedejavnosti.

Veliko neravnotežje na trgu storitev med ponudbo in povpraševanjem, majhen trg,velik obseg nelojalne konkurence in dumpinške cene, vključno s kakovostjo storitev


Doseg: 83.000

Vir 2 / 3



Vir

28


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

in zavzemanje državnih institucij za odpravo vseh regulacij so za dejavnost lahkousodne.

Zato v GZSZSI apeliramo, da se sprejme uravnotežena gradbena zakonodaja, dase uveljavi kakovostnejše oddajanje del in da se nadaljuje z aktivnostmi, ki bodopovečale investicijske aktivnosti tako javnega kot zasebnega sektorja.


Doseg: 83.000

Vir 3 / 3



Vir

29


Iz modela izločiti špekulativne prodajeCveto Zaplotnik

Kranj - Predstavniki kmetij-skih nevladnih organizacij -kmetij sko-gozdarske zbor-nice, sindikata kmetov, zve-ze lastnikov gozdov, zdru-ženja turističnih kmetij, za-družne zveze, zveze kme-tic in zveze slovenske pode-želske mladine - so na ne-davnem srečanju s pred-stavniki ministrstva za fi-nance in geodetske uprave

predstavili svoja stališča inpredloge glede množičnegavrednotenja kmetijskih ingozdnih zemljišč ter kmetij-skih stavb. Zbornica ob pod-pori ostalih nevladnih orga-nizacij nasprotuje predloguministrstva za finance, da bimodel vrednotenja temeljilna metodi primerljivih pro-daj, saj bi ta vključeval tudišpekulativne nakupe ze-mljišč, ki kasneje ne bi bilanamenjena za kmetijsko in

gozdarsko dejavnost. Da bise temu izognili, v zbornicipredlagajo uporabo dohod-kovne metode, za katero biuporabili dostopne podatke.

V zbornici se zavzema-jo za to, da bi rudi kmetijskain gozdna zemljišča, ki sopo namenski rabi opredelje-na kot stavbna, a se na njihopravlja kmetijska ali goz-darska dejavnost, vrednoti-li po modelu za kmetijska ingozdna zemljišča. V zvezi z

vrednotenjem kmetijskihobjektov zagovarjajo stali-šče, da je vse objekte na kme-tiji, torej tudi tiste, v katerihse opravlja dopolnilna dejav-nost, treba vrednotiti enakokot ostale kmetijske objekte,ne pa kot poslovne ali indu-strijske objekte. Iz vrednos-ti kmetijskih in gozdnih ze-mljišč je po mnenju zbornicetreba izločiti vse neodmerje-ne občinske in javne ceste terdrugo javno infrastrukturo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 39.000

Stran: 12


Gorenjski glas 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija


Stran: 12

Površina: 108 cm2

30

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Državni sekretar Božič zadovoljen z učinki davčnegaprestrukturiranja

Portorož, 27. januarja Davčno prestrukturiranje je prineslo določene razbremenitve in tudidoločene učinke, hkrati se je izboljšala tudi učinkovitost pobiranja dajatev, je ob robu Davčnekonference ocenil državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Prvi mož PostojnskeJame Marjan Batagelj pa je izpostavil nujnost uvedbe socialne kapice.

Z davčnim prestrukturiranjem oz. t.i. mini davčno reformo so pri dohodnini razbremenilidoločene dohodke, denimo nagrade za delovno uspešnost, srednji dohodninski razred parazcepili na dva. Vse to je prineslo razbremenitve in tudi določene učinke, izpad prihodkov pase je do neke mere nadomestilo z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb in tudiz izboljšanjem učinkovitosti pobiranja dajatev, je Božič za STA ocenil ob robu drugega dneDavčne konference, ki jo v Portorožu organizira Slovenski inštitut za revizijo.

Od letošnjih novosti je Božič izpostavil, da so zakon o množičnem vrednotenju nepremičninpred kratkim uspeli koalicijsko uskladiti in je zato pričakovati, da bo v kratkem prišel na vlado.Stalno pa na ministrstvu izvajajo napore v smislu nadaljnje debirokratizacije, "da bi dejanskopostali še bolj prijazni do zavezancev".

Na konferenci je med drugimi nastopil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnskajama in predsednik Kluba slovenskih gospodarstvenikov Marjan Batagelj. Ta je naslikalzaskrbljujoče stanje, ko se veliko, zlasti visoko izobraženih mladih izseljuje iz države. Zaradinestimulativnega okolja se nam bo ta trend po njegovem v prihodnje dogajal s še večjointenzivnostjo.

Prav zato so v klubu gospodarstvenikov predlagali več konkretni ukrepov za povečanjekonkurenčnosti gospodarstva, od možnosti hitrejše sprostitve delovnih mest, ki jih zasedajonemotivirani delavci, do uvedbe 13. in 14. plače, ki bi bili cedularno obdavčeni.

Ključna pa je po Batageljevem mnenju uvedba socialne kapice. Pri tem je opozoril, da sta prinas znanje in sposobnost nesorazmerno obdavčena v primerjavi s tujino. Kot je poudaril, pa jeuvedba kapice ne toliko strokovna kot politična odločitev.

Za Božiča pa gre pri socialni kapici za oboje. Kot je spomnil za STA, so v preteklosti npr. žezniževali prispevke delodajalcev, ukinjen je bil davek na izplačane plače itd. Glede na trenutnostanje pa je ocenil, da glede na trenutno stanje ni pretirane podpore takšni rešitvi.

Sta.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 24.885

12:50

Vir 1 / 1

Sta.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija


12:50

Vir

31

https://www.sta.si/2350072/drzavni-sekretar-bozic-zadovoljen-z-ucinki-davcnega-prestrukturiranja

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Menedžerske pogodbe –pogodbe s svetimikravami ali zaslužnimiprofesionalci?Avtor Boštjan J. Turk

© Pexels

Vodje so tisti, ki naredijo pravo stvar,menedžerji so tisti, ki naredijo stvaripravilno, je rekel Warren Bennis,ameriški profesor, pionir na področjuštudij voditeljstva, »leadershipa«.

Država s svojo politiko in normiranjem rada

ustvarja nekakšne umetne elite. Nekatere poklicne

skupine so ji še posebno ljube. Denimo zdravniki,

(sporni) menedžerji, javni uslužbenci, bankirji.

Svetkapitala.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Vir 1 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

32

http://svetkapitala.delo.si/finance/menedzerske-pogodbe-pogodbe-s-svetimi-kravami-ali-zasluznimi-profesionalci-1001

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Tako na primer zviša plače in druge bonitete tistim

zdravnikom, ki svoje delo v javnih ustanovah

opravljajo slabo ali povprečno, da popoldne lahko

služijo mastne denarce v zasebnih klinikah, ali pa

sprejme zakonodajo, skladno s katero

nesposobnim menedžerjem ob odpovedi pogodbe

o zaposlitvi omogoča izplačilo odpravnine skoraj v

višini vrednosti nepremičnine, bankirjem priskrbi

»prijazno« zakonodajo glede izplačevanja različnih

nagrad, javne uslužbence pa na delovnem mestu

zaščiti kot severne medvede.

A dajmo si naliti čistega vina. Pojem »elite« je že

dolgo zlorabljen in povsem neprimerno uporabljan.

Zgoraj omenjeni si ga seveda ne zaslužijo, saj gre

večinoma le za nepomembne oportuniste ali pa

državi zveste vojačke. Historično gledano je bil

pojem »elite« vedno povezan z zaslužnostjo

posameznikov. Ta je lahko bila politična, vojaška,


Doseg:

Vir 2 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

33


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

poslovna, kulturna, humanitarna ali kakšna druga.

A skupno ji je bilo, da je delovala v dobro

skupnosti.

Pri taki eliti gre za popolnoma drugačne,

nedvomno unikatne, izjemne posameznike, ki s

svojim delom in družbeno angažiranostjo trajno

skrbijo za to, da se ljudem v njihovi okolici godi

dobro in da hkrati ohranjajo pri življenju vrednote,

ki so se v zgodovini civilizacijskih skupnosti

izoblikovale kot ključne za preživetje vsake

družbe: humanost, altruizem, sočutje, skrb za

blagostanje drugih.


Doseg:

Vir 3 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

34


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

PEXELS

Morda se sliši paradoksalno, a velja kot pribito:

Celo nekdanji razvpiti »rdeči direktorji«, ki bi jih

danes marsikdo najraje utopil v žlici vode, so

premogli veliko več socialnega čuta, kot ga

premore marsikateri od neoliberalizma zadeti

visoki menedžer. V številnih podjetjih so se taki

direktorji udeleževali celo skupnih sindikalnih

zabav s svojimi delavci, pa ni nikomur krona z

glave padla. Stečaj podjetja so jemali za svoj veliki

osebni poraz in so ga iskreno obžalovali. Nič

nenavadnega se jim ni zdelo, če so imeli le


Doseg:

Vir 4 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

35


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

nekajkrat višje plače od delavcev, saj so kljub temu

povsem spodobno živeli. Bistven jim je bil skupni

blagor, uspeh podjetja kot celote.

Pa smo pri menedžerskih pogodbah. Kakšen bi

moral biti njihov namen? Zaupanje pomembne

gospodarske funkcije političnemu somišljeniku?

Vračilo usluge prijatelju z igrišča za golf? Delitev

poslov s poslušnim oportunistom?

Ali pa je njihov namen vendarle subtilnejši? Morda

sklenitev pogodbenega razmerja s profesionalcem,

čigar temelj mora biti zasnovan izključno na merilu

zaslužnosti. Priporočila Združenja Manager,

denimo, navajajo, da naj bodo obveznosti vodilnih

menedžerjev opredeljena tako, da so pregledne in

merljive.

Pravna značilnost menedžerskih pogodb v

Sloveniji je, da so te nekako "prosto plavajoče", saj


Doseg:

Vir 5 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

36


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

jih zakon o delovnih razmerjih (ZDR1) (večinoma)

izključuje iz lastnega normiranja.

Ta namreč (med drugim) določa, da če poslovodna

oseba sklepa pogodbo o zaposlitvi, stranki v njej

lahko drugače uredita pravice, obveznosti in

odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s

pogoji in omejitvami delovnega razmerja za

določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem

odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko

odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o

zaposlitvi.

V odsotnosti (natančneje rečeno: pomanjkljivosti)

zakonodajnega normiranja, naj bi se zato pri

sklepanju menedžerskih pogodb uporabljala že

zgoraj omenjena Priporočila Združenja Manager.

Vendar pa gre tu le za stanovska priporočila, ki


Doseg:

Vir 6 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

37


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

pravno niso zavezujoča. Deležniki jih lahko

uporabljajo, lahko pa tudi ne.

Celo nekdanji razvpiti»rdeči direktorji« sopremogli veliko večsocialnega čuta, kot gapremore marsikateri odneoliberalizma zadetivisoki menedžer. Vštevilnih podjetjih so setaki direktorji udeleževalicelo skupnih sindikalnihzabav z delavci, pa ninikomur krona z glavepadla.


Doseg:

Vir 7 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

38


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Povedano zelo neposredno – za menedžerske

pogodbe, ki jih menedžerji sklepajo s predsedniki

nadzornih svetov oziroma s predsedniki upravnih

odborov v delniških družbah oziroma ki jih

poslovodne osebe v družbah z omejeno

odgovornostjo sklepajo z ustreznimi organi teh

družb, je uveljavljena velika avtonomija, ki je na

prvi pogled sicer mamljiva, saj ustreza

neoliberalnemu razumevanju poslanstva

menedžerjev.

A le na prvi pogled. Ta velika svoboda v praksi

lahko privede do številnih paradoksov, ki škodijo

tako lastnikom kot tudi zaposlenim in celo

nacionalnemu gospodarstvu v celoti.

Predvsem številni menedžerji niso plačani na

podlagi merila zaslužnosti (beri: poslovnih

rezultatov). Podatki, denimo, izkazujejo, da pri


Doseg:

Vir 8 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

39


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

številnih menedžerjih v delniških družbah variabilni

del plače (ki temelji na poslovni uspešnosti) znaša

le malo nad deset odstotkov. Torej se v teh

podjetjih menedžerjem skoraj 90 odstotkov plače

izplačuje na podlagi drugih, pretežno

neekonomskih meril. Če bi bil sam lastnik podjetja

s tako plačno politiko, bi se mi zaradi takih

podatkov že zdavnaj prižgal rdeči alarm.

Tudi tako pomembni dejavniki, kot so lojalnost

podjetju, vlaganja v razvoj in inovacije ter

predvsem skrb za materialno varnost in dobro

počutje zaposlenih v podjetju, so pri številnih

menedžerskih pogodbah nerazumljivo podcenjeni

in zapostavljeni.

Zgoraj omenjeni Warren Bennis, tudi velik

poznavalec področja menedžerskih pogodb, nas je

lucidno spomnil na pomembnost razlikovanja med


Doseg:

Vir 9 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

40


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

voditelji in menedžerji. Prvi morajo biti veliki ljudje,

vizionarji, zadnji pa predvsem vrhunski (in zvesti)

izvrševalci njihovih vizij. V Sloveniji se zdi, da so

zaradi pretirane domačnosti, kravjih kupčij in

amaterizma meje med lastniki na eni in menedžerji

na drugi strani pogosto zabrisane.

Je pa všečno dejstvo, da se taki amaterizmi

dolgoročno skoraj vedno sesujejo sami vase. In iz

pogorišča vedno nastane nekaj boljšega.

In v tem vidim upanje za vse nas, ki nam je še mar

za blagor naše države in državljanov.

Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno ingospodarsko pravo


Doseg:

Vir 10 / 10


Doseg: Kazalo

Vir

41


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ZAKLJUČKI strokovnega posveta27.01.2017 Mag. Tajda Pelicon Gospodarstvo 0 Komentarjev

"Svetovalni inženiring in njegova vloga v investicijskem procesu", na GZS dne 26. januar 2017

ZAKLJUČKI

strokovnega posveta

"Svetovalni inženiring in njegova vloga v investicijskem procesu",

na GZS dne 26. januar 2017

1. Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti

V zaključni pripravi sta Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. ZSI, Združenje za

svetovalni inženiring pri GZS (GZSZSI) si prizadeva, da bi z zakoni uveljavili kvalitetno izvajanje inženirskih

in arhitekturnih nalog kot gospodarske dejavnosti tako na strani investitorjev kot tudi izvajalcev in v tem

okvirju določili tudi pogoje za delovanje z dejavnostjo povezanih poklicev inženirjev in arhitektov. Zavzemamo

se, da se zakon naslovi kot Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti (ZIAD).

2. Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev

V letu 2016 sta bila sprejeta tako novi Zakon o javnem naročanju (ZJN3), ki je za inženirske storitve uvedel

obvezno oddajo del na osnovi kakovosti in cene, kot Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih

storitev, ki naročnikom pomagajo uveljaviti zakonsko obveznost upoštevanja kakovosti in cene. GZSZSI

predlaga, da se smernice dosledno uporabljajo pri pripravi razpisnih dokumentacij za oddajo del.

3. FIDIC

FIDIC predstavlja mednarodno prakso realizacije gradbenih pogodb. V Sloveniji imamo razmeroma veliko

izkušenj z rdečo in rumeno knjigo FIDIC, skoraj nobenih izkušenj pa nimamo z belo knjigo, ki predstavlja

pogodbeno razmerje med investitorjem in svetovalnim inženirjem. Pričakuje se, da bo mednarodna zveza

inženirjev FIDIC v letu 2017 izdala prenovljeno belo knjigo. Namen GZSZSI je, da to knjigo prevedemo in jo

ponudimo v širšo uporabo naročnikom, investitorjem. Prizadevali si bomo za širšo uporabo bele knjige v

prihodnje.

4. Digitalizacija v gradbeništvu in BIM

Pressclipping.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Vir 1 / 3


Doseg: Kazalo

Vir

42

http://pressclipping.si/pr-news.php?newsid=5145

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Digitalizacija v gradbeništvo je v svetovnem merilu povsem na repu. Slabša od vseh industrij na svetu je po

podatkih Evropske komisije samo še naftna industrija.

Kot odgovor na takšno stanje je razvoj BIM, Building Information Modeling, ki naj bi zagotovil digitalni

gradbeni sektor. Navedeno je prepoznala Evropska komisija, ki si preko EU BIM Task Group prizadeva

združiti nacionalna prizadevanja v skupni in usklajen evropski pristop za razvoj boljšega, digitaliziranega

gradbenega sektorja. Za dvig konkurenčnosti moramo v Sloveniji okrepiti aktivnosti digitalizacije v

svetovalnem inženiringu in celotnem gradbeništvu.

5. Zlato pravilo vlaganj v prometno infrastrukturo

V GZSZSI smo v letu 2015 predlagali Zlato infrastrukturno investicijsko pravilo – ZIIP, ki velja tako za

prometno kot ostalo državno infrastrukturo in pravi naslednje:

• Enakomerno planiranje in realizacija na projektih prometne infrastrukture skozi daljše obdobje

• 5 ali 6 letni drsni plan (vsako preteklo leto se nadomesti z novim)

• Enakomerna letna vlaganja v posamezne sektorje kot so ceste in železnice

V novembru 2016 je bil sprejeta resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do

leta 2030 (Nacionalni program), s katero se uvaja 6 letni drsni plan. Prvi mora biti izdelan v 6. mesecih od

sprejetja nacionalnega programa in tako vsako leto.

Podpiramo pripravljena izhodišča, ki jih bomo spremljali v cilju zagotavljanja enakomernega razvoja

prometne infrastrukture.

Podoben pristop je potreben tudi na ostalih državnih investicijah.

5. Zaključek

Na strokovni posvetu o svetovalnem inženiringu, januarja 2017 na GZS, smo se seznanili (podatki Analitike

GZS) s povprečnimi rezultati družb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, za leto 2015. V večini kazalcev so bili

ugotovljeni najslabši rezultati do sedaj, celotna dejavnost je še vedno v globoki krizi, ki traja že od začetka

gospodarske krize leta 2008 in s tem povezanega velikega upada investicijske dejavnosti.

Veliko neravnotežje na trgu storitev med ponudbo in povpraševanjem, majhen trg, velik obseg nelojalne

konkurence in dumpinške cene, vključno s kakovostjo storitev in zavzemanje državnih institucij za odpravo

vseh regulacij so za dejavnost lahko usodne.


Doseg:

Vir 2 / 3


Doseg: Kazalo

Vir

43


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zato v GZSZSI apeliramo, da se sprejme uravnotežena gradbena zakonodaja, da se uveljavi kakovostnejše

oddajanje del in da se nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo povečale investicijske aktivnosti tako javnega kot

zasebnega sektorja.

Foto:


Doseg:

Vir 3 / 3


Doseg: Kazalo

Vir

44


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Državni sekretar Božič zadovoljen z učinkidavčnega prestrukturiranjaPortorož, 27. januarja (STA) ‐ Davčno prestrukturiranje je prineslo določene razbremenitve in tudi določeneučinke, hkrati se je izboljšala tudi učinkovitost pobiranja dajatev, je ob robu Davčne konference ocenildržavni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Prvi mož Postojnske Jame Marjan Batagelj pa jeizpostavil nujnost uvedbe socialne kapice.

Z davčnim prestrukturiranjem oz. t.i. mini davčno reformo so pri dohodnini razbremenili določene dohodke, denimonagrade za delovno uspešnost, srednji dohodninski razred pa razcepili na dva. Vse to je prineslo razbremenitve intudi določene učinke, izpad prihodkov pa se je do neke mere nadomestilo z zvišanjem stopnje davka od dohodkovpravnih oseb in tudi z izboljšanjem učinkovitosti pobiranja dajatev, je Božič za STA ocenil ob robu drugega dneDavčne konference, ki jo v Portorožu organizira Slovenski inštitut za revizijo.

Od letošnjih novosti je Božič izpostavil, da so zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin pred kratkim uspelikoalicijsko uskladiti in je zato pričakovati, da bo v kratkem prišel na vlado. Stalno pa na ministrstvu izvajajo naporev smislu nadaljnje debirokratizacije, "da bi dejansko postali še bolj prijazni do zavezancev".

Na konferenci je med drugimi nastopil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama in predsednik Klubaslovenskih gospodarstvenikov Marjan Batagelj. Ta je naslikal zaskrbljujoče stanje, ko se veliko, zlasti visokoizobraženih mladih izseljuje iz države. Zaradi nestimulativnega okolja se nam bo ta trend po njegovem v prihodnjedogajal s še večjo intenzivnostjo.

Prav zato so v klubu gospodarstvenikov predlagali več konkretni ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva,od možnosti hitrejše sprostitve delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci, do uvedbe 13. in 14. plače, ki bibili cedularno obdavčeni.

Ključna pa je po Batageljevem mnenju uvedba socialne kapice. Pri tem je opozoril, da sta pri nas znanje insposobnost nesorazmerno obdavčena v primerjavi s tujino. Kot je poudaril, pa je uvedba kapice ne toliko strokovnakot politična odločitev.

Za Božiča pa gre pri socialni kapici za oboje. Kot je spomnil za STA, so v preteklosti npr. že zniževali prispevkedelodajalcev, ukinjen je bil davek na izplačane plače itd. Glede na trenutno stanje pa je ocenil, da glede natrenutno stanje ni pretirane podpore takšni rešitvi.

Findinfo.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

13:00

Vir 1 / 1

Findinfo.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

13:00

Vir

45

http://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=187895

Slovo od profesorjadr. PetraVencljaUmreti mora človek;človeštvo ne, živinaprej skozi rodove,kar človek zanj stori.(France Prešeren,prevod iz nemščine Kajetan Kovic

Pride čas, ko se moramo za večno posloviti. Ob vstopu vnovo leto je od nas odšel prof. dr. Peter Vencelj, častni ob-čan Mestne občine Kranj.Prof. dr. Peter Vencelj je vse svoje bogato aktivno obdobjeprevzemal in uspešno izvajal odgovorne naloge tako nadržavni kot na lokalni ravni, na političnem in civilnodruž-benem področju. Njegovo delo sega na področja znanosti,politike in kulture, vzpostavljanja države in vodenja lokal-ne samouprave, k povezovanju slovenstva in meddržavne-mu sodelovanju. Bil je predsednik Republiškega komitejaza vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v prvi vladisamostojne Republike Slovenije in državni sekretar Repu-blike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in posvetu. Bil je priznan univerzitetni profesor, ustanoviteljSlovenskega društva za mehaniko, predstojnik Malteškegaviteškega reda v Sloveniji, predsednik Društva slovensko--avstrijskega prijateljstva, dan društva Slovenskih katoli-ških izobražencev, Društva katoliških pedagogov Slovenije.Številne službene in politične obveznosti dr. Venclja nisonikoli odvrnile od njegovega zavzemanja za skupno dobromesta Kranj. Izrazito seje angažiral v krajevni skupnostiCenter, kjer je bil predsednik sveta krajevne skupnosti kartri mandate. To priča o njegovem zelo uspešnem delu pripovezovanju someščanov kot o usmerjenosti k ohranjanjuin obnavljanju starega mestnega jedra Kranja, kjer si jeprizadeval za kakovostnejše in bolj urejeno življenje. Za-dnjih pet let je bil odličen dekan Visoke šole za gradbenoinženirstvo Kranj, kjer so njegovi kolegi zapisali: »Strokov-nost, razgledanost našega dragega dekana je bila fascinan-tna. Zelo ga bomo pogrešali in globoko obžalujemo, da smoga izgubili.« Ob 20-letnici EDC Kranj (Zavoda za stro-kovno izobraževanje) in ob podelitvi prvih diplom Visokešole za gradbeno inženirstvo Kranj je dr. Vencelj dejal, dabo študij v prihodnje usmerjen tudi v kakovostno in spošto-vano obnavljanje starih mestnih jeder.Vse svoje življenje je bil zelo dejaven tudi v kranjski župni-ji, prav tako je bil član Upravnega odbora Turističnegadruštva Kranj, član Upravnega odbora Gorenjske turistič-ne zveze in med ustanovitelji Zavoda za turizem Kranj terčlan sveta tega zavoda in podpredsednik Uprave Fundaci-je Vincenca Drakslerja.V širši slovenski javnosti in med Slovenci v zamejstvu in posvetuje bil eden najbolj opaženih in najzaslužnejših obča-nov Kranja. Prav zaradi neprecenljivega prispevka v skupnodobro naše države in mesta Kranj je bilo dr. Petru Vencljuleta 2015 podeljeno najvišje občinsko priznanje, naziv častniobčan Mestne občine Kranj.Prof. dr. Petra Venclja bomo ohranili v globokem spominu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas - Kranjske novice 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 5


Gorenjski glas - Kranjske novice 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 5

Površina: 159 cm2

46

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vlada začrtala prednostne naloge v letu 2017

Datum: 27. 1. 2017 Besedilo: Brane Janjič

Med ključnimi izzivi na področju energetike sprejem Energetskega

koncepta Slovenije in nadaljevanje projekta energetske prenove stavb.

Vlada je na

včerajšnjem delovnem posvetu določila prednostne naloge, s katerimi bo

še okrepila uresničevanje danih zavez in, kot je ob tem poudaril predsednik

vlade Miro Cerar, poskrbela, da bo Slovenija razvijajoča se država, s

posluhom za potrebe in težave svojih prebivalcev oziroma državljanov.

Prednostne naloge so povezane z vsemi ključnimi področji, med njimi pa

sta omenjena tudi skrb za okolje in zagotavljanje energetske učinkovitosti.

Kot so zapisali na vladi, bodo letos nadaljevali projekt Energetske prenove

stavb. V obdobju finančne perspektive 2014–2020 je na voljo 115,2

milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov

povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oziroma

okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin, od tega 1,8

milijonov kvadratnih metrov javnih stavb.

Letos naj bi bil sprejet tudi Energetski koncept Slovenije, ki bo kot strateški

razvojni dokument na področju energetike nadomestil zastareli Nacionalni

energetski program ter določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne

Nas-stik.si 27.01.2017 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Vir 1 / 2


Doseg: Kazalo

Vir

47

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/4593/Vlada-zacrtala-prednostne-naloge-v-letu-2017.aspx

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let s pogledom za naslednjih 40

let.

Pripravili naj bi tudi Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev

ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem

sektorju, in sicer za uporabo elektrike, zemeljskega plina in vodika. Na

njeni podlagi bo oblikovan tudi akcijski načrt za spodbujanje

elektromobilnosti, ki povezuje ukrepe na področju prometa in prometne

zakonodaje, ukrepe na področju finančnih spodbud in ukrepe za

spodbujanje gospodarstva.

Precej dela pa naj bi vlado letos čakalo tudi na področju nadaljnjega

urejanja prostorske zakonodaje. Med osrednje naloge tako sodi dokončanje

celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, s katero naj bi

povečali prožnost prostorskega načrtovanja. Predvidena je tudi uvedba

novega koncepta izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim se bo zmanjšalo

investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahtevanih

korakov pri pridobitvi dokumentacije. Poleg tega je predvidena večja

integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in

okoljevarstvenega soglasja, po novem pa naj bi se ti postopki vodili

koordinirano in na enem mestu.

V letu 2017 naj bi bile pripravljene tudi spremembe Zakona o varstvu

okolja, med drugim s ciljem združevanja postopkov (soglasja, gradbeno

dovoljenje) in izboljšanja ureditev na področju ravnanja z

odpadki. Nadaljevalo se bo tudi izvajanje aktivnosti okoljskih projektov iz

evropske kohezijske politike 2014 – 2020, pri čemer je bila z izdajo

odločitev o podpori že razdeljena večina predvidenih sredstev

Operativnega programa za 20142020 za področje voda. Obeta pa se tudi

začetek izvajanja petletnega Programa projektov eProstor (Geodetska

uprava RS in Ministrstvo za okolje in prostor), s katerim se bodo pospešili

in izboljšali procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve

objektov in upravljanja z nepremičninami).


Doseg:

Vir 2 / 2


Doseg: Kazalo

Vir

48

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/4593/Vlada-zacrtala-prednostne-naloge-v-letu-2017.aspx

Documents

Zbirka medijskih objav - izs.si · Kudić ni bil dosegljiv za komentar. *RVWLQHF NL MH VDQMDO 3RVWRMQVNR MDPR Y 5DGRYOMLFL Malo znani Ljubljančan se je v preteklosti ukvarjal predvsem