Zbirnik informacij Covid-19 informacij Covid 19, STO, 1. 4. 2020.pdf4 Slovenska turistična organizacija. Zbirnik informacij Covid-19, 1. april 2020. Izbruh novega koronavirusa in

Zbirnik informacij

Covid-19 Slovenska turistična organizacija, 31. 3. 2020

2

Slovenska turistična organizacija. Zbirnik informacij Covid-19, 1. april 2020.

Kazalo Izbruh novega koronavirusa in bolezni covid-19 ..................................................................................... 4

Trenutno stanje Covid-19 po svetu ..................................................................................................... 5

Trenutno stanje Covid-19 v Sloveniji .................................................................................................. 5

Povzetek aktualnega stanja .................................................................................................................... 6

Konkretni ukrepi vlade Republike Slovenije (24. 3.) ............................................................................. 10

I. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest ............................................................................................... 10

II. Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja Ijudi, če posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije ...................................... 10

III. Ukrepi za izredno pomoč samozaposlenim ................................................................................. 10

IV. Ukrep za ohranitev delovanja podjetij .......................................................................................... 10

V. Ukrepi za izboljšanje Iikvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo ........................................................................................................................................... 10

VI. Znižanje sejnin in plač in oprostitev plačila storitev distribucije ................................................... 11

VII. Pomoč kmetijstvu ........................................................................................................................ 11

VIII. Ukrepi s področja javnih naročil ................................................................................................. 11

Pogled na ključne trge ........................................................................................................................... 12

Italija .................................................................................................................................................. 12

Nemčija ............................................................................................................................................. 12

Avstrija ............................................................................................................................................... 12

BANKA SLOVENIJE ............................................................................................................................. 13

Slovenski BDP bi lahko upadel za 6 do 16 % ................................................................................... 13

WTTC .................................................................................................................................................... 15

Povzetek koronavirus (30. 3.) ........................................................................................................... 15

50 % povečanje tveganja za izgubo službe v turističnem sektorju (25. 3.) ...................................... 15

Življenja mnogih so uničena, službo dnevno izgubi milijon oseb (20. 3.) ......................................... 15

Koronavirus ogroža 50 milijonov delovnih mest v turizmu (13. 3.) ................................................... 16

OECD .................................................................................................................................................... 16

Spoprijemanje s COVID-19 (29. 3.) .................................................................................................. 16

COVID-19: Skupni ukrepi za zmago v vojni (18. 3.) ......................................................................... 18

ETC ....................................................................................................................................................... 19

Evropski turizem zahteva hitre podporne ukrepe za zmanjševanje uničujočih vplivov virusa (17. 3.) .......................................................................................................................................................... 19

ETC – prepoved potovanj bo imela škodljive posledice (12. 3.) ....................................................... 19

UNWTO ................................................................................................................................................. 20

Mednarodni turistični prihodi bodo v letu 2020 padli od 20 do 30 % (26. 3.) .................................... 20

Poziv inovatorjem in podjetnikom naj pospešijo obnovo turizma (25. 3.) ......................................... 20

UNWTO predstavlja globalni krizni odbor za turizem (20. 3.) ........................................................... 20

Turizem in koronavirus (17. 3.) ......................................................................................................... 21

Poziv, naj bo turizem del okrevanja (6. 3.) ........................................................................................ 21

PATA ..................................................................................................................................................... 21

Obstaja visoko tveganje, da bo okrevanje po koronavirusu daljše, kot je bilo po SARS-u (21. 2.) .. 21

IATA ...................................................................................................................................................... 22

3


Večji udarec na prihodke letalskih družb (24. 3.) .............................................................................. 22

Tourism Economics – Travel & Tourism Global.................................................................................... 23

Vplivi koronavirusa na turizem (27. 3.) .............................................................................................. 23

Covid-19: posodobljen vpogled in vplivi pandemije (16. 3.) .............................................................. 26

KANTAR ................................................................................................................................................ 31

COVID-19 ni spremenil odnosa potrošnikov do oglaševanja (30. 3.) ............................................... 31

COVID-19 barometer: Odnos, medijske navade in pričakovanja potrošnikov (25. 3.) ..................... 32

SKIFT .................................................................................................................................................... 33

Skift: 5 uspešnih kampanj za promocijo turizma v času krize (26. 3.) .............................................. 33

40 % podjetij pričakuje, da se bodo poslovna potovanja vrnila v treh mesecih (24. 3.) ................... 33

Kako naj hotelirji določajo cene sob zdaj in po krizi (20. 3.) ............................................................. 34

10 potrošniških trendov po novem koronavirusu (17. 3.) .................................................................. 34

Raziskava med ameriškimi popotniki (2. 3., 10. 3. in 18. 3.) ............................................................ 35

1. val .............................................................................................................................................. 35

2. val .............................................................................................................................................. 37

3. val .............................................................................................................................................. 38

Kako koronavirus vpliva na potovanja, miselnost popotnikov in pokrizno potovalno okolico ............... 41

Clayton Reid – članek na Linkedinu (14. 3.) ..................................................................................... 41

Odziv potnikov ............................................................................................................................... 41

Pot v recesijo ................................................................................................................................. 42

Pozicioniranje pri okrevanju .......................................................................................................... 42

Ključna usmeritev pri izhodu iz potovalne recesije ....................................................................... 43

Znamka ......................................................................................................................................... 43

Forward Keys ........................................................................................................................................ 44

Omejitve potovanj v EU: ogroženih 48.200 letov in 10,2 milijona letalskih sedežev (19. 3.) ............ 44

Upad rezervacij letalskih kart, zaradi izbruha koronavirusa v Italiji (5. 3.) ........................................ 45

The Moodie Davitt Report & Streetbees ............................................................................................... 47

Merjenje razpoloženja potrošnikov in dojemanje izbruha koronavirusa COVID-19 (2. 3.) ............... 47

4


Izbruh novega koronavirusa in bolezni covid-19 Kitajska je 31. decembra 2019 Svetovno zdravstveno organizacijo opozorila na več primerov pljučnice

v Wuhanu, vendar vzrok okužb v tej fazi ni bil znan. Kitajske oblasti so do 7. januarja 2020 sporočile,

da so identificirale nov virus iz družine koronavirusov, ki vključuje tudi SARS. Na Kitajskem so

kmalu zatem poročali o prvi smrtni žrtvi, ki jo je povzročil virus, prvi primer okužbe pa se je pojavil tudi

zunaj Kitajske. 23. januarja je bilo jasno, da se virus hitro širi tako na Kitajskem, kot tudi preko

meja. Kitajske oblasti so v poskusu zajezitve virusa razglasile zaprtje Wuhana, pri čemer so ustavili

tudi ves zračni in železniški promet.

Kitajska in druge države so v naslednjih tednih izvedle številne ukrepe za omejevanje virusa, med

drugim:

- zapiranje nacionalnih meja in znamenitosti na Kitajskem,

- zaprtje več kot 10. dodatnih mest na Kitajskem,

- podaljšanje obdobja počitnic v lunarnem letu,

- odložitev vseh mednarodnih poslovnih skupinskih potovanj in paketnih potovanj,

- Rusija je zaprla mejo s Kitajsko,

- številne letalske družbe so odpovedale lete na Kitajsko in

- številne države so ustavile vsa potovanja na Kitajsko.

Virus se je kljub tem ukrepom še naprej širil, zato je Svetovna zdravstvena organizacija 30. januarja

razglasila novi koronavirus za globalno nevarnost. Koronavirus je bil do 6. februarja potrjen v nekaj

manj kot 30.000 primerih in je povzročil več kot 560 smrti. V tem obdobju so bili še skoraj vsi primeri

na Kitajskem, v manjši meri pa se je virus razširil tudi na vsaj 20 drugih držav.

Proti koncu februarja, natančneje 20. 2. se je pojavil nov primer bolezni covid-19 v Italiji. Naslednji

dan so v Italiji zaznali 15 novih primerov okužbe, sledila je tudi prva smrtna žrtev tega virusa v Italiji.

Število okuženih v Italiji se je v naslednjih dneh še povečevalo, Italija je postala žarišče virusa v

Evropi, zato so sprejeli ukrep zapore mest z znanimi okužbami – 11 mest. Kljub temu je število primerov

naraščalo, zato so v določenih regijah sprejeli ukrep zaprtja šol, odpovedani so bili razni dogodki in

prireditve (tudi Beneški karneval) ter tudi verski dogodki. Do konca februarja je bilo v Italiji okuženih že

1.049 oseb, od tega jih je za posledicami virusa umrlo 29. Do danes je v Italiji zabeleženih že skoraj

80.000 primerov okužb z virusom in več kot 8.000 smrti, ki so posledica okužbe, kar je največ

zabeleženih smrti v vseh 176 okuženih državah. Okužbe z virusom so v februarju zaznali tudi v drugih

evropskih državah, med drugim na Hrvaškem, v Španiji, Nemčiji, Franciji in Švici. Na svetovni ravni se

je število okužb najbolj povečalo v ZDA, Italiji, Španiji, Nemčiji, Iranu, Franciji, Švici, Veliki Britaniji in

Južni Koreji. Informacije, ki prihajajo s Kitajske kažejo, da se stanje tam umirja, trenutno aktivnih

primerov je manj kot 2.200, se pa situacija dnevno slabša v ZDA, Italiji in Španiji (do danes že več

primerov, kot na Kitajskem).

11. 3. je Svetovna zdravstvena organizacija izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo.

V odgovor na krizo so države po svetu sprejele različne ukrepe, da bi omejile izbruh, med drugim:

- odpoved dogodkov, konferenc, forumov in športnih aktivnosti z večjim številom

udeležencev v zaprtih prostorih in na prostem,

- zaprtje trgovin in storitvenih dejavnosti, z izjemo živilskih trgovin,

- zaprtje šol za več tednov,

- obširne potovalne prepovedi (domači, vhodni, izhodni turizem),

- spodbujanje individualne samoizolacije,

- prepoved zbiranja ljudi na javnih krajih,

- dodatni ukrepi podjetij – omejitve potovanj zaposlenih in delo od doma.

Vir: Worldometers Coronavirus

https://www.worldometers.info/coronavirus/

5


Trenutno stanje Covid-19 po svetu

Vir: Gis and data maps

Trenutno stanje Covid-19 v Sloveniji

https://www.worldometers.info/coronavirus/

https://gisanddata.maps.arcgis.com/apps/opsdashboard/index.html#/bda7594740fd40299423467b48e9ecf6

https://infogram.com/koronavirus_slovenija-1hxj48e95vk54vg

6


Povzetek aktualnega stanja

Trenutna zdravstvena kriza preizkuša naše kolektivne zmožnosti odzivanja, s seboj pa prinaša tretji in

največji gospodarski, finančni in družbeni šok 21. stoletja. Strogi ukrepi, ki se izvajajo, čeprav so

bistveni za obvladovanje virusa, peljejo v stanje zamrznitve gospodarstva, izhod iz katerega ne bo

preprost. Razsežnost trenutnega stanja prinaša izjemno kompleksnost gospodarskega

napovedovanja. Obnašanje finančnih trgov pa odraža izjemno negotovost razmer.

Še pred nekaj tedni so strokovnjaki verjeli, da bo okrevanje gospodarstva v obliki V (takojšna rast po

zajezitvi virusa), sedaj pa je jasno, da tako hitrega okrevanja gospodarstva ne bo. Najverjetneje bo

okrevanje v obliki krivulje U, v kolikor pa države ne bodo sprejemale pravih odločitev, bo okrevanje

gospodarstva ponazarjala krivulja L. Vse bolj verjetno je, da bomo v sedanjem in naslednjem

četrtletju leta 2020 zaznali nadaljnje zaporedne upade svetovnega BDP, ekonomske posledice pa

bodo čutile vse regije.

Trenutno je nemogoče napovedati kako dolgo bo situacija trajala in koliko časa bo trajalo, da si

gospodarstvo po krizi opomore. Zavedati se je potrebno, da bo hudi zdravstveni krizi sledila še

finančna kriza, ki jo bo spremljala zaposlitvena kriza, zaradi množičnih odpuščanj, ki so

posledica izbruha virusa. Trg bo po koncu zdravstvene krize oziroma po uspešni zamejitvi bolezni

Covid-19 zagotovo drugačen.

Svetovno gospodarstvo je že pred izbruhom pokazalo številne ranljivosti, saj smo bili že pred izbruhom

na poti v recesijo - najslabši scenarij pandemije pomeni globalno recesijo, saj se bo rast z 2,6 %

v letu 2019 upočasnila na 1,1 % v letu 2020, kar bo imelo vpliv na vsa večja gospodarstva.

Raziskave kažejo, da bo izbruh novega koronavirusa na gospodarstvo vplival močneje kot teroristični

napad 11. septembra 2001 in svetovna gospodarska kriza leta 2008/2009. V letu 2020 zato lahko v

primerjavi z letom 2019 pričakujemo za najmanj 0,5 % manj zaposlenih oziroma po oceni WTTC do

75 milijonov manj delovnih mest v potovalni industriji, kar predstavlja več kot petino zaposlenih v

turizmu. WTTC opozarja, da trenutna situacija vpliva na vse ravni potovalnega sektorja, dnevno pa

službo izgubi milijon oseb.

7


Mednarodno povpraševanje po potovanjih se niža že od novembra 2019, zato se je treba zavedati tudi

dejstva, da je bila trenutna potovalna moč že sicer nižja. Poleg upada povpraševanja pa je bilo v tem

času vzpostavljeno večje število kapacitet, zato je bila potovalna industrija ranljiva že pred

izrednimi dogodki, ki so se zgodili v februarju.

Približujemo se napovedanemu najslabšemu scenariju za turizem, saj so bile implementirane

prepovedi potovanj v več državah in sicer hitreje, kot je bilo pričakovano. Hkrati pa razširjanje

virusa in omejitve ponudbe še dodatno zmanjšujejo razpoloženje za potovanja. Trenutni upad potovanj

po enem od scenarijev je 20 %, največji upad pa je pričakovati v drugi četrtini leta, z velikimi vplivi

tudi na poletno sezono 2020 in tretje četrtletje. Eden od strokovnjakov Oxford Economics, Jeremy

Leonard, napoveduje tudi do 40 % upad potovanj v letu 2020 glede na leto 2019.

Veliko podjetij je že prenehalo delovati, med njimi tudi mnoge letalske družbe. Kot primer lahko

navedemo letalsko družbo Lufthansa, ki trenutno obratuje le še z 10 % vseh svojih kapacitet.

Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) ocenjuje, da bi lahko prihodki potniškega

prometa v industriji upadli za 252 milijard $ oziroma za kar 44 % v primerjavi z letom 2019.

Pričakovan upad tovrstnih prihodkov v Evropi je 76 milijard $ v primerjavi z 2019.

Po izbruhu SARS je industrija potrebovala dobre pol leta, da je okrevala. Na PATA-i izpostavljajo, da

bo zdajšnja doba okrevanja daljša. Zajezitev virusa je po njihovih napovedih pričakovana v 5 do 8

mesecih, v tem trenutku so možne nadaljnje potovalne omejitve, ki bodo dodatno vplivale na

poletno sezono. Potrebna je hitra implementacija ukrepov, ki bodo turističnim in drugim podjetjem

pomagale preživeti trenutno situacijo in se, po prebroditvi krize, ponovno vrniti na trg.

8


Leto 2020 bo bistveno drugačno od prejšnjih let, se pa bolj optimistične napovedi naslanjajo na

predhodne krize, ko je bilo okrevanje hitro in močno, saj se je potovalna industrija že večkrat

izkazala za izredno prožno in odporno na različne dogodke. Okrevanje bodo vodila potovanja

znotraj Evrope, zato bodo ključnega pomena za uspešnost destinacij bližnji trgi, ki že sicer predstavljajo

70 % prihodov v Evropi. V prihodnjih letih je pričakovana tudi do 20 % rast prihodov, v letu 2021

pa Tourism Economics zaenkrat napoveduje močno potrošnjo. Pričakovano je, da bo, tudi v

primeru uresničitve najslabšega scenarija, potovalni sektor popolnoma okreval do leta 2023.

Glavni dejavniki, ki bodo vplivali na okrevanje in njegovo hitrost so:

▪ čas trajanja krize,

▪ ukrepi vlad,

▪ obvladovanje kriznih razmer v podjetjih.

Dr. Knežević Cvelbar ugotavlja, da je Slovenija med tistimi destinacijami, ki bodo čutile največji vpliv

izbruha novega koronavirusa. Pričakovan je od 25 % do 50 % upad povpraševanja na destinacijah,

višina upada pa je odvisna od vrste turizma, ki jo destinacija ponuja. Po scenariju 40 % zmanjšanja

turističnega prometa govorimo o izgubi 720 milijonov EUR, kamor so všteti le direktni vplivi. Tudi v

Sloveniji bo zaznati padec zaposlitev v panogi, pričakovati je od 15 % do 30 % upad. 30 % predstavlja

kar 5.860 delovnih mest v turizmu. Kljub temu, da se turizem s tako hudo krizo še ni spopadel, pa

moramo ostati optimistični. Povpraševanje na trgu se bo postopoma vrnilo, predvidoma že v drugi

polovici leta, okrevanje na stopnjo, na kateri smo bili pred začetkom krize pa bo dolgotrajno. Po

trenutnih predvidevanjih, bo okrevanje trajalo od 18 do 24 mesecev. V teh razmerah bomo tako

kot pred izzive, postavljeni tudi pred priložnosti za izboljšanje panoge, zato lahko pričakujemo

prestrukturiranje turističnih podjetij in spreminjanje poslovnih modelov.

Vsaka destinacija se bo na trgu zdaj pojavila kot start-up, zato je nujno, da ima pripravljen načrt

okrevanja. Po napovedih, je časa za fazo razmišljanja in preusmerjanja energije (»rethink«) do konca

aprila, od aprila dalje pa je že pomembna implementacija aktivnosti za okrevanje destinacije.

Pomembna je kredibilnost informacij, ki jih destinacija objavlja, priporočeno pa je tudi, da informacije o

stanju na terenu pridobiva direktno od ponudnikov. Twenty31 in Etourism frontiers pa priporočata, da

9


fazo razmišljanja destinacije uporabijo za razmislek o preusmeritvi v trajnost in identifikacijo ključnih

segmentov popotnikov ter usmeritev v upravljanje destinacije.

Razumevanje spreminjajočih se segmentov gostov bo omogočilo pametnejše in bolj učinkovite

strategije trženja in prodaje, ki bodo povrnile stroške trženja. Hitreje kot ostali potrošniki se bodo

vrnili domači gostje in individualni popotniki, ki si bodo želeli »road trip« potovanj, obiskati prijatelje

in družino ter potovanj na oddaljene destinacije, pogostejših potovanj in potovanj življenja oz. »trips of

a lifetime«. Navedeno kliče po spremembi tržnega in operativnega pristopa, saj bo poslušanje želja

potnikov ključno za močno vrnitev na trg. Pomembnost strategij na socialnih omrežjih in v PR izjavah

naj ne bo podcenjena – primerna komunikacija je v tem trenutku ključna, potencialnim gostom pa

moramo ponuditi navdih in motivacijo za obisk destinacije. Najbolje trenutno situacijo povzamemo z

»don't do business, but don't be invisible«, kar pomeni, da je nujno ostati v mislih popotnika in

ponujati vsebine, o katerih lahko posameznik sanjari, da jih bo obiskal v prihodnje (#traveltomorrow),

hkrati pa je potrebno ponuditi tudi pozitivno izkustveno vsebino, kot so posnetki v živo z destinacij in

podobno.

Za tista podjetja, ki sredstva za preživetje imajo, pa trenutna situacija predstavlja priložnost za razvoj

premislek o nadaljnjih usmeritvah, čas za implementacijo novih idej, projektov, za renovacije in

izboljšave, kar bo po vrnitvi povpraševanja na trg dalo podjetju prednost in bo pospešilo okrevanje.

Pozitivne informacije pa prihajajo iz azijske regije, kjer se že kažejo znaki okrevanja potovalne

industrije in vračanje povpraševanja. Na Kitajskem so se domača potovanja ponovno prebudila.

Odpirajo se znamenitosti; trenutno se je odprlo 30 % vseh znamenitosti, ponovno pa se vzpostavljajo

tudi domači leti. Povpraševanje po potovanjih je dvignila tudi naznanitev 5 prostih dni za prebivalce

Kitajske v aprilu, kar je v enem tednu od obvestila povzročilo 40 % rast iskanj potovanj z vlakom in

letalom. Tudi na svetovni ravni je zaznati željo po ponovnih potovanjih, saj kar 45 % vprašanih v

raziskavi (30 trgov, 25.000 sodelujočih) pravi, da si po zaključku pandemije in potovalnih omejitev

želijo ponovno potovati.

10


Konkretni ukrepi vlade Republike Slovenije (24. 3.)

I. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest 1. Nova ureditev sofinanciranja nadomestil plač. za delavce na čakanju: Vse prispevke vseh

zaposlenih, ki so na čakanju, v tem obdobju v obe blagajni in proračun plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Takšen ukrep takoj razbremeni delodajalca, brez postopka za uveljavljanje sofinanciranja nadomestila. Država dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim. Upravičenost sofinanciranja se po koncu poslovnega Ieta ugotavlja na podlagi izkazov poslovnega izida.

2. Zaposlitve, ki jih država preko posebnih programov že neposredno subvencionira, se sofinancirajo v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

3. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec.

4. Vzpostavi se sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko dodatka za nevamo delo in dodatne obremenitve (zdravstvo, Civilna začčita, varnost, kritična infrastruktura...) po odločitvi predstojnikov v razponu med 10 do 200% dodatka na osnovno plačo.

II. Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja Ijudi, če posebej tistih z nizkimi

pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni

nevarnosti epidemije 1. Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo — 6.

točka 137, (Člena ZDR) se izenači s statusom za delavce na čakanju. 2. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za

brezposelnost. Ko veljavnost prvega ukrepa preneha, se njegove pravice odmerijo po veljavni zakonodaji (nadomestilo ali socialna pomoč).

3. Javnih storitev, ki se ne izvajajo, gospodinjstva v času krize ne plačujejo. 4. Upokojencem se izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic Corona virusa. 1. Vzpostavijo se trije razredi z obrazložitvijo, da želimo pomagati oziroma najbolj zaščititi upokojence

z najnižjimi pokojninami, ki so v sedanji krizi še posebej ranljivi.

III. Ukrepi za izredno pomoč samozaposlenim Za samozaposlene, ki so se zaradi krize in (tudi) narave trga dela znašli v še posebej težkem položaju, predlagamo izredne ukrepe, in sicer: 1. Do izredne pomoči so upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo preko elektronske

aplikacije razglasijo prizadetost zaradi krize. Izjava je javno dostopna. Če se pozneje ugotovi, da je ta izjava vsebovala neresnične podatke, bodo morali pomoč vrniti.

2. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70% neto minimalne plače.

3. Prizadetim samozaposlenim se v tem obdobju odpiše prispevke. Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno Ieto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku Ieta.

4. Do odmere dohodnine za Ieto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine.

IV. Ukrep za ohranitev delovanja podjetij 1. Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarstvu, ki ostanejo na

delovnem mestu, v tem obdobju tako za delodajalca kot delojemalca plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranjajo. S tem se razbremeni strošek plače za podjetja.

V. Ukrepi za izboljšanje Iikvidnosti podjetij in pomoč znanstveno

raziskovalnim projektom za boj z epidemijo 1. Z namenom reševanja Iikvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči

odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo.

https://www.gov.si/novice/2020-03-24-predstavitev-protikorona-paketa-za-pomoc-prebivalstvu-in-gospodarstvu/

11


2. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike.

3. Zamrzne se uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem.

4. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni. 5. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem

in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, začčitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa.

VI. Znižanje sejnin in plač in oprostitev plačila storitev distribucije 1. Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo čIani nadzornih svetov v gospodarskih

družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. SDH ali DUTB se zadolži za uresničitev tega sklepa v tistih družbah, kjer na skupščinah zastopata državo.

2. Znižanje vseh funkcionarskih plač na državni ravni za 30% za čas trajanja epidemije. Sodna veja oblasti je na podlagi aktov US RS iz zakona izvzeta, hkrati pa pozvana, da se sama odpove 30% plače za čas krize.

3. Oprostitev plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV za regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije in sicer za čas od razglasitve do preklica epidemije.

VII. Pomoč kmetijstvu 1. Nosilcem ali članom kmetijskih gospodarstev, ki so zboleli za boleznijo COVlD-19 se za čas trajanja

bolezni, vendar ne več kot za čas trajanja ukrepov proti epidemiji, dodeli finančna pomoč zaradi nezmožnosti za delo v višini 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo. Do finančne pomoči so upravičeni tisti čIani kmetijskega gospodarstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmet kot je določen v 14. točki 7. člena

1. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2. Kmetom in čIanom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem

in invalidskem zavarovanju, se Iahko zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obravnavajo se kot po zakonu za elementarno nesrečo. Zavarovancem, ki so zboleli za boleznijo COVlD-19 in imajo ustrezno zdravniško potrdilo, se prispevki odpišejo v skladu s 5. členom ZPKZ. Odpisani prispevki se štejejo za plačane.

3. Do odloga plačilaa prispevkovje upravičen nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki oprav/ja osnovno kmetijsko oziroma osnovno gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali drugo kmetijsko dejavnost in je iz tega naslova vključen v sistem socialnih zavarovanj. Predlog zakona določa ukrep, ki je primerljiv ureditvi v Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanaša na samozaposlene.

4. Plačilo dajatve na Katastrski dohodek za leto 2020 se vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev znižal za 50 %.

5. Nadomestilo za izpad prihodka za kmetijska gospodarstva. Za pravne osebe (gospodarske družbe, zadruge) in samostojne podjetnike posameznike —s.p. ter fizične.

6. Za ribiška plovila, za katera so izdana dovoljenja za gospodarski ribolov, so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 % od celotnega nadomestila. Sredstva za nadomestila iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračuna RS.

7. Gojiteljem vodnih organizmov, ki imajo podeljeno vodno pravico za gojenje vodnih organizmov, se za leto 2020 zniža plačila vodnega povračila v višini 40 % od celotne vrednosti.

VIII. Ukrepi s področja javnih naročil 1. Mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). t.i. evidenčnih naročil se povišajo

iz 20.000 € za blago in storitve na 40.000 € in iz 40.000 € za gradnje na 80.000€. 2. Občinam oziroma njenim ožjim delom se naloži samostojno izvajanje javnih naročil. Priporočilo: 1) Priporoči se delodajalcem v gospodarstvu za podoben pristop (nagrajevanje zaposlenih v razponu med 10 do 200% dodatka na osnovno plačo v času epidemije) v zdravstvu, Civilni začčiti, varnosti, kritični infrastrukturi, trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ipd.

12


Pogled na ključne trge

Italija Trenutno velja za Italijo popolna prepoved gibanja izven domov razen izjemnih razlogov iz

zdravstvenih, delovnih ali drugih potreb. Vlada je sprejela uredbo o dodatnem zaprtju ne-

strateških dejavnosti (industrijske dejavnosti, metalurgija, surovine, storitve..) in določila seznam

dejavnosti, ki bodo ob spoštovanju varnostnih ukrepov lahko še naprej obratovale, podjetja, ki niso

vključena v ta seznam pa imajo čas, da do 25. marca zaključijo dejavnosti potrebne za ustavitev

proizvodnje, vključno z odpošiljanjem blaga na zalogi. Dejavnosti bodo nato ustavljene do 3.

aprila 2020, lahko pa še naprej delujejo, če so organizirane v obliki dela na daljavo. Še vedno so

dovoljeni proizvodnja in dostava zdravil in medicinskih pripomočkov ter kmetijskih in živilskih

izdelkov.

Nemčija Zvezna vlada je skupaj z vsemi predsedniki zveznih dežel v ponedeljek 23. marca sprejela

poostren odlok enotnega pristopa za nadaljnje omejevanje socialnih stikov v javni sferi v vezi z

epidemijo covid-19, s katerim prepoveduje gibanje skupin na javnih območjih. S tem odlokom so

zaprti vsi bari, klubi, gledališča, igrišča in drugi prostočasni obrati, tudi vsi prehrambeni

obrati (samo z dovoljenjem za odvzem jedi na dom) in vsi manjši storitveni/obrtni objekti.

Odprte so trgovine, lekarne, drogerije, gradbena dejavnost je dovoljena. Izobraževalne ustanove

so zaprte do 19. aprila. Večina tovarn deluje, vendar pa je avtomobilska industrija po večini

zaustavila svojo proizvodnjo. Nadaljuje se splošna prepoved vstopa za osebe, ki so bile v

ogroženih območjih v tujini ali v posebej prizadetih regijah v Nemčiji po klasifikaciji Robert Koch

Instituta v zadnjih 14 dneh, meje so zaprte s Švico, Francijo, Avstrijo, Luksemburgom, Dansko z

nekaterimi dovoljenji za prehod. Letalski promet trenutno poteka izjemno okrnjeno (5-10 %), v

večini primerov rešujejo državljane, ki se vračajo v domovino, urad za zunanje zadeve močno

odsvetuje potovanje v druge države. Organizatorji potovanj so ustavili rezervacije in stornirali

potovanja do konca velikonočnih počitnic, okrnjen je tudi regionalni železniški promet in

mestni promet po vsej državi. Zvezna vlada intenzivno sprejema ukrepe za pomoč

gospodarstvu, kamor spada v prvi vrsti tudi turistični sektor. Zdravstveni sektor deluje s polno

močjo, umrljivost zaradi virusa je v Nemčiji trenutno, glede na število prebivalcev, nizka.

Avstrija V Avstriji se še naprej izvaja se kontrola na mejnih prehodih z Italijo (Tirolska in Avstrijska Koroška),

Švico, Lihtenštajnom in Nemčijo, od dne 20. marca tudi na meji z Slovenijo in Madžarsko. Vstop v

Avstrijo je možen s predložitvijo zdravniškega potrdila, ki dokazuje, da je test na koronavirus

negativen, 17. marca ob polnoči je Avstrija zaprla 51 maloobmejnih prehodov s Slovenijo. Pri

vstopu v Avstrijo so določene izjeme in sicer se omejitve prestopa meje ne nanašajo na

tranzit (brez postankov), na blagovni promet za delavce dnevne migrante ter za gospodarski

promet/dejavnost z izjemo potniškega prometa. Dunajsko letališče še vedno obratuje le v

omejenem obsegu. Povezave s Kitajsko, Južno Korejo, Italijo in Iranom so trenutno prekinjene,

velja prepoved pristajanja letal iz Španije, Švice, Francije, Velike Britanije, Ukrajine, Rusije in

Nizozemske. Austrian Airlines in Laudamotion sta popolnoma prenehali z letanjem do 28. marca

2020 (Austrian Airlines) in 30. aprila 2020 (Laudamotion) - več na povezavi. Začasno so ukinjene

železniške povezave z Italijo, Švico, Nemčijo, Slovenijo, Češko, Madžarsko, Francijo in Španijo.

Tudi povezava s Tirolsko je ukinjena - več na povezavi. V Salzburgu, na Tirolskem, v Vorarlbergu

in na Koroškem so od ponedeljka 16. marca 2020 do 13. aprila 2020 zaprti vsi nastanitveni

obrati. Tudi v Spodnji Avstriji, Zgornji Avstriji in na Štajerskem so žičnice zaustavljene, hoteli

ostajajo odprti. Dne 27.3.2020 je avstrijsko ministrstvo za turizem je pripravilo nov paket

ukrepov. Prvi cilj je ohraniti likvidnost turistične panoge kljub izgubam s katerimi se

trenutno srečujejo. Jamstva za premostitvena posojila se bodo tako povečala s 100 milijonov na

1 milijardo evrov.

http://link.slovenia.info/ls/click?upn=Kd6StIkjKy2P23wY7AI6U6tZf6N97lQEe77JhiLo3x6W1kzCwz3S1ivLCuCh77gx51AD_Keht3L4pxq7cUdvJcqPCHiaGhTYANoUUomj8J0b-2Bu9xX0OV7StBxd3NWnxZFaxpuRw7EZxqZpkDp5Pl3guDpEpS0fNBDHAqJBg-2Bl7TPCxRo1m6ZrvoMO6cZNoTDMo3bFR7lBcCaja4FSYUAPp82n9Fa-2FOy9hzN1t9i8wuVEAXGotdT7X9yJQCfBZvtygNuLRlJQpIDrevZR67oTBYNRSWR3rwm1qnnEjUVJWOC8RMuCnOZkRTPFiIP8C9325zp18uPqv-2FeHRhgtBnC-2BUgFjHdQ-3D-3D

http://link.slovenia.info/ls/click?upn=Kkj38CnADQ-2BspcapWLkNWmZJbpJJZ0xfcdmn3anqDQIwXsyNymrmYAIMmgdcPmGhiwXrHRTLTBu4ZJmPtmrhop1ESuAku2x0s-2FlmpsaIZ7c-3Do503_Keht3L4pxq7cUdvJcqPCHiaGhTYANoUUomj8J0b-2Bu9xX0OV7StBxd3NWnxZFaxpuRw7EZxqZpkDp5Pl3guDpEpS0fNBDHAqJBg-2Bl7TPCxRo1m6ZrvoMO6cZNoTDMo3bFl-2F9hGIyJEBh-2FqJjoRiAQkq9O0jMkca-2BpgZZW5quWeK8ZFebB3ODkEqc-2Bh0yUEl6P6Bpt7DgZRlptVm0tJFNlnVFj3W9lm-2B3InfGLRF1pH-2BK54sdRWgdr-2FgR-2BH7eeWq5nI5Ut-2F0-2FHE6neF4rr6Q7MAQ-3D-3D

13


BANKA SLOVENIJE

Slovenski BDP bi lahko upadel za 6 do 16 % V Banki Slovenije ugotavljajo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. V analizi Vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo so predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih so izračunali potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo. Izpostavljajo pa tudi velik vpliv na trg dela, inflacijo, zadolženost države in bančni sistem. Pri vseh treh scenarijih ocenjujejo, da bo vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo zelo velik, odvisen pa bo predvsem od časa trajanja ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi. V Banki Slovenije še poudarjajo, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev gospodarske škode. Natančnejša ocena učinkov teh ukrepov, ki so jih oziroma jih še bodo sprejele vlada in mednarodne inštitucije za blažitev posledic gospodarske škode, bo možna, ko bodo ukrepi sprejeti in uveljavljeni. Od 4. marca, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe s koronavirusom, je slovenska vlada sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in sploščevanje epidemiološke krivulje, podobno kot so to storile druge države. Sama epidemija, kot tudi sicer nujni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, bodo tako v Sloveniji kot v drugih državah po pričakovanjih imeli velike gospodarske posledice, kar potrjujejo tudi različni konvencionalni in nekonvencionalni kazalniki, ki nakazujejo precejšnje zmanjšanje aktivnosti v Sloveniji in po svetu. Za oceno učinkov so v Banki Slovenije predpostavili tri scenarije, ki se razlikujejo glede na število tednov zaustavitve (6, 10 oziroma 14 tednov) in hitrost okrevanja po odpravi zaustavitve ukrepov za zaustavitev širjenja virusa. Scenariji predvidevajo, da se bo del pomembnih šokov zavlekel v mesece po odpravi ukrepov, obseg teh prenosov pa se spreminja po različnih scenarijih in aktivnostih. V Banki Slovenije ugotavljajo da bo, medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize. Medletni padec BDP naj bi tako po njihovih ocenah v letošnjem letu znašal med 6 in 16 %. Prav tako bo upadla zasebna potrošnja, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem, npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo. V primeru različnih scenarijev se ob pričakovanju, da se potrošnja v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, ocenjuje, da bo ta upadla za med 2,4 in 9 % v letošnjem letu, najbolj v drugem četrtletju. Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 %, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni učinki na trg dela bodo še posebno odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest. Glede na različne scenarije bi se cene medletno lahko v povprečju znižale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte v večji meri zniževali cenejši energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane še porasla. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege in rekreacije, počitniških paketov in nastanitev ter transporta se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija. Ob negativni gospodarski rasti se bo povečala tudi zadolženost države. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z ocenami, bo povečal zadolženost na med približno 70 in 80 % BDP. V to oceno niso všteti fiskalni ukrepi države, ki bodo na eni strani povečali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ublažili padec gospodarske aktivnosti. Zagon ponovnega investicijskega cikla bo odvisen od sposobnost tako podjetij kot bank, da preživijo obdobje trajanja omejitev. V zagotavljanje preživetja podjetij je usmerjen tudi interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Po oceni Banke Slovenije bo ta ukrep ob nekaterih predpostavkah in omenjenih scenarijih banke prikrajšal za denarni tok med 0,9 in 1,6 milijarde EUR. V najbolj neugodnem scenariju, kjer vsa podjetja pod vplivom šoka koronavirusa zaprosijo za odlog odplačil, pa bo izpad denarnega toka znašal 2 milijardi EUR. Banke imajo tudi po tem scenariju dovolj likvidnih sredstev – izpad denarnega toka znaša 35 % primarne likvidnosti – in bi, v odsotnosti stečajev podjetij in kopičenja izgub s tega naslova, morale biti sposobne zagotavljati gospodarstvu sredstva za ponoven zagon aktivnosti.

14


V Banki Slovenije še poudarjajo, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti vseh ukrepov za zajezitev gospodarske škode. Natančnejša ocena učinkov teh ukrepov, ki so jih oziroma jih še bodo sprejele vlada in mednarodne inštitucije za blažitev posledic gospodarske škode, bo možna, ko bodo ukrepi sprejeti ter predstavljen načrt njihove izvedbe. Vsekakor pa rezultati trenutne analize kažejo na nujnost usklajenega ukrepanja inštitucij tako na državni kot ravni skupnih evropskih institucij. Tri scenariji nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih so izračunali potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo.

1. scenarij 1 – 6 tednov zaustavitve aktivnosti = slovenski BDP se bo po oceni BS medletno skrčil za 6,2 %, skrčenje zasebne porabe za 2,4 % oziroma izpad 1,16 milijarde evrov v primerjavi z normalno situacijo.

2. scenarij 2 – 10 tednov zaustavitve aktivnosti = predvideno medletno krčenje BDP za 10,2 %, skrčenje zasebne porabe za 4,6 % oziroma izpad 1,68 milijarde evrov v primerjavi z normalno situacijo,

3. scenarij 3 – 14 tednov zaustavitve aktivnosti = BS predvideva, da se bo slovenski BDP v 2020 medletno skrčil za 16,1 %, skrčenje zasebne porabe za 9 % oziroma izpad 2,71 milijarde evrov v primerjavi z normalno situacijo.

V vseh treh scenarijih bo po ocenah Banke Slovenije do najhujšega krčenja prišlo v letošnjem drugem četrtletju: predvideva se od 23,3 % krčenje (scenarij 1) do 45,2 % krčenje (scenarij 3). Kot so pojasnili pri BS, so ta preračuna naredili ob upoštevanju podatka, da je v letu 2019 nominalni slovenski BDP znašal dobrih 48 milijard evrov (natančneje 48.006,6 milijona evrov), kar v preračunu pomeni, da so zaposleni v Sloveniji vsak delovni dan (če se ne razlikuje med delovnimi dnevi in vikendi) prispevali po 130 milijonov evrov k skupnemu nominalnemu BDP. Najhujše posledice je po oceni pričakovati v panogah trgovine, transporta in skladiščenja ter namestitvenih in gostinskih storitvah, kar je povezano s turizmom. Turizem bo čutil resne učinke v vseh treh scenarijih. Pri aktivnostih v omenjenih panogah je pričakovati najresnejše posledice v drugem četrtletju, pričakujejo pa tudi, da je izgubljen pomemben del poletne sezone, zaradi česar bi lahko dodana vrednost v 3. četrtletju upadla za skoraj 50 odstotkov. Slovenija je kot malo in odprto gospodarstvo visoko integrirana v globalne verige vednosti. V letu 2019 je v Sloveniji delež izvoza v BDP dosegel 84,4 %, delež uvoza pa 75,5 %, kar sta bistveno višja deleža od povprečja na evrskem območju, kjer delež pri izvozu znaša v povprečju 48 odstotkov, pri uvozu pa 44,1 % (za primerjavo, v Nemčiji delež izvoza dosega 46,9 % BDP, delež uvoza 40,9 % BDP).

15


WTTC

Povzetek koronavirus (30. 3.) WTTC je objavil povzetek do zdaj znanih vplivov, ki jih bo imel izbruh novega koronavirusa:

- pričakovana izguba do 75 milijonov delovnih mest, - 2,1 biljona $ izgube turističnega BDP, - najbolj bo vpliv čutila azijsko-pacifiška regija z izgubo 49 milijonov delovnih mest in skoraj

800 milijard $ izgube turističnega BDP, - v Evropi je pričakovana izguba 10 milijonov delovnih mest in 552 milijard $ turističnega

BDP, - na Oxford Economics verjamejo, da bo vpliv situacije močan, a da bo okrevanje na

Kitajskem trgu izredno hitro, - čas okrevanja se razlikuje glede na vrsto turizma, s katero se destinacija ukvarja, - okrevanje je pričakovano v drugi polovici leta 2020, kar je skladno z okrevanji po prejšnjih

zdravstvenih krizah, - čas okrevanja po takih dogodkih pa je povprečno 19,4 mesecev, da se stanje povrne na

tisto pred krizo; v turističnem sektorju (glede na raziskave med letom 2001 in 2018) celo samo 10 mesecev,

- v letu 2020 je pričakovanih od 7 do 25 milijonov manj potovanj Kitajcev, ki bodo potrošili 49 ali v primeru najslabšega scenarija celo 73 milijard $ manj.

Vir: WTTC, Coronavirus brief

50 % povečanje tveganja za izgubo službe v turističnem sektorju (25. 3.) WTTC je objavil posodobljeno raziskavo, ki kaže 50 % povečanje tveganja za izgubo službe v turističnem sektorju, v manj kot dveh tednih. Zaradi pandemije je zdaj v nevarnosti 75 milijonov delovnih mest, kar predstavlja 23 % vseh (vseh zaposlenih v turizmu po podatkih WTTC 320 milijonov). Posodobljena številka kaže na izgubo turističnega BDP v višini 2,1 bilijona $ v letu 2020. Ocenjujejo, da bo najbolj prizadeta azijsko-pacifiška regija z do 49 milijoni ogroženih delovnih mest v celotni regiji, kar predstavlja skoraj 800 milijard $ izgube turističnega BDP. Najnovejši podatki kažejo, da je v Evropi v turizmu ogroženih do 10 milijonov delovnih mest, kar skupaj predstavlja izgubo v višini skoraj 552 milijard $. Tudi ameriško regijo bo kriza močno prizadela, pričakovana izguba je do 570 milijard $, pri čemer je ogroženih skoraj sedem milijonov delovnih mest v turizmu samo v ZDA, Kanadi in Mehiki, v celotni regiji pa okoli 10 milijonov delovnih mest. Države za katere se pričakuje, da jih bo kriza močno prizadela, so: Brazilija, Združeno kraljestvo, Italija, Nemčija, Francija, Japonska, Indonezija in Indija. Nova številka izgubljenih delovnih mest predstavlja tudi kolektivno zamudo številnih vlad po vsem svetu, zato morajo biti v naslednjih dneh nujno sprejeti ukrepi, da se turistični sektor ne bo soočil z gospodarskim zlomom. To bi imelo izredno negativen vpliv na podjetja v sektorju po vsem svetu, učinek domine pa bi povzročil tudi velike izgube delovnih mest v celotni dobavni verigi. Nemčija naj bi bila med najbolj prizadetimi državami v Evropi (1,6 milijona ogroženih delovnih mest), sledi Rusija z oceno 1,1 milijona potencialnih izgub delovnih mest, Italija in Velika Britanija sta na tretjem mestu (izgubljenih do 1 milijon delovnih mest v turizmu).

Življenja mnogih so uničena, službo dnevno izgubi milijon oseb (20. 3.) Po podatkih WTTC sektorju potovanj in turizma je vsak dan izgubljenih milijon delovnih mest, kar vpliva

na vse ravni industrije. Množično zapiranje hotelov, prekinitev večine mednarodnih in domačih letov,

prenehanje križarjenj in naraščanje prepovedi potovanj ima katastrofalni domino učinek, ki je prizadel

ogromno število ponudnikov po vsem svetu. Še posebej ranljiva so mala in srednje velika podjetja na

vseh ravneh sektorja – npr. organizatorji potovanj, turistični agenti in samostojni podjetniki. WTTC je

vlade po svetu pozval naj podjetjem pomagajo do posojil in omogočijo davčne olajšave, kar potencialno

lahko reši večje število podjetnikov.

Na WTTC poudarjajo, da gre pri nastali situaciji predvsem za svetovno zdravstveno katastrofo, za

katero si vlade po svetu prizadevajo, da bi jo v čim večji meri zamejile in zmanjšale število smrti. Izvršna

direktorica WTTC je dejala: »Prednostna naloga vlad je varovanje ljudi in njihovega zdravja, vendar ta

svetovna zdravstvena katastrofa pomeni, da že samo v turističnem sektorju milijon ljudi dnevno izgubi

https://www.wttc.org/-/media/files/wttc-coronavirus-brief-external-3003.pdf?la=en

16


službo in se sooča s potencialnimi propadi zaradi katastrofalnega vpliva pandemije«. Bojijo se, da se

bo stanje še poslabšalo, če vlade ne bodo takoj sprejele več ukrepov za reševanje teh podjetij.

Nujnost ukrepov v pomoč sektorju se je pokazala po opravljeni analizi, ki je pokazala, da je v

neposredni nevarnosti 50 milijonov delovnih mest, okoli 320 milijonov delovnih mest pa se sooča

z vplivi dramatične izgube posla. Turizem k svetovnemu BDP prispeva 10,4 % in direktno ustvarja 1 od

10 zaposlitev, do danes je 8 zaporednih let dosegal višje rasti kot svetovno gospodarstvo.

Vladam v boj proti uničujočemu učinku covid-19 priporočajo naj:

1. zaščitijo plače, dohodke in delovna mesta milijonov ogroženih ljudi,

2. podaljšajo pomembna, neomejena brezobrestna posojila, da zagotovijo likvidnost velikim in

majhnim podjetjem in s tem preprečijo njihov propad,

3. za 12 mesecev opustijo ali odpravijo vse dajatve, davke ali pristojbine, ki vplivajo na denarni

tok, ki je lahko ključnega pomena za preživetja podjetij.

Koronavirus ogroža 50 milijonov delovnih mest v turizmu (13. 3.) Številke kažejo velik vpliv izbruha bolezni covid-19 na turistični sektor; analiza kaže, da je v celotnem

sektorju ogroženih do 50 milijonov delovnih mest. Zadnje številke kažejo, da bi lahko v letu 2020 virus

močno vplival na upad turizma – in sicer za kar 25 % . To je enako izgubi treh mesecev mednarodnih

potovanj in lahko privede od 12 do 14 % zmanjšanja števila delovnih mest. Izbruh predstavlja veliko

grožnjo potovalni industriji, zaposlenim v njej in tistim, ki želijo še naprej potovati; prepričani pa so, da

ima turizem moč premagati ta izziv.

WTTC bo nudil podporo vsem vladam, zlasti tistim, ki izvajajo močne politike za takojšnje okrevanje,

kot so:

1. Olajšanje potovanj - odstranitev ali poenostavitev pridobivanja vizumov, zmanjšanje stroškov in krajši čas obdelave, uvedba učinkovitejše tehnologije za nemoteno in varno potovanje,

2. Odstranitev ovir – odstranitev ali poenostavitev ovir, vključno z začasno odpravo pravila 80/20 v igralništvu, prilagoditev delovnih viz v nekaterih državah z obstoječimi omejitvami, zlasti v hotelirstvu,

3. Enostavna fiskalna politika - znižanje in odprava davkov potnikov, ki povečujejo stroške potovanj,

4. Uvedba spodbude - uvedba olajšav in spodbud za podporo neprekinjenega poslovanja podjetij, ki jih je virus najbolj prizadel; zlasti za majhna in srednje velika podjetja,

5. Podpora destinacijam - povečanje proračunov in dodelitev sredstev za namene promocije in

razvoja izdelkov na destinacijah, ko bodo ponovno pripravljene sprejeti obiskovalce.

OECD

Spoprijemanje s COVID-19 (29. 3.) Širjenje koronavirusa je spodbudilo številne vlade k uvedbi ukrepov za preprečevanje epidemije. To so prednostni ukrepi, ki jih nalaga trenutna situacija in ne dopuščajo prostora za druge možnosti, saj glavna skrb ostaja javno zdravje. Ti ukrepi so privedli do začasnega zaprtja številnih podjetij, širokih omejitev potovanj in mobilnosti, pretresov na finančnem trgu, porušenega zaupanja in do povečane negotovosti. V hitro spreminjajočem se okolju je izredno težko ovrednotiti natančen obseg vpliva teh ukrepov na rast BDP, vendar je jasno, da pomenijo močno zmanjšanje ravni proizvodnje, porabe gospodinjstev, podjetniških naložb in mednarodne trgovine. Ocena kaže, da bo prvotni neposredni vpliv zaustavitve pomenil upad od ene petine do ene četrtine v številnih gospodarstvih, pri čemer bi se izdatki potrošnikov zmanjšali za približno tretjino. Takšen vpliv bi pomenil veliko močnejši vpliv na gospodarstvo, kot je bil tisti med svetovno finančno krizo v obdobju 2008–2009. Ta široka ocena zajema le neposredni vpliv na sektorje in ne upošteva dodatnih posrednih vplivov, ki bi se lahko pojavili.

17


Ocenjeno zmanjšanje ravni proizvodnje je enako zmanjšanju letne rasti BDP za 2 odstotni točki vsak mesec, ko se strogi ukrepi nadaljujejo. Če bi se omejitve gospodarstva nadaljevale tri mesece, bi bila letna rast BDP za 4 – 6 odstotnih točk nižja, kot bi bila sicer. Eden od načinov za prepoznavanje učinkov široke zaustavitve je pregled kategorij proizvodnje in določitev sektorjev, na katere ukrepi za obvladovanje najbolj vplivajo. Za vsako od teh dejavnosti lahko predpostavimo, v kolikšni meri bo aktivnost zmanjšana, pri čemer ocenjujemo, da se proizvodnja zmanjša od 50 do 100 %. V storitvenih sektorjih omejitve gibanja in socialnega distanciranja negativno vplivajo na dejavnosti, ki vključujejo potovanja in neposredni stik med potrošniki in ponudniki storitev. Skupaj prizadeti sektorji predstavljajo med 30 in 40 % celotne proizvodnje v večini gospodarstev. Ob predpostavki le delne zaustavitve določenih dejavnosti ter približno enakega obsega zaustavitev v vseh državah je celoten neposredni vpliv na BDP v povprečju med 20 in 25 %. Vpliv na letno rast BDP bo odvisen od tega, kako dolgo se bodo ukrepi izvajali.

Razširitev pristopa na druga gospodarstva kaže, da bo vpliv zapiranja podjetij povzročil zmanjšanje ravni proizvodnje za 15 % ali več. Neposredni vpliv omejitev lahko alternativno ocenimo tudi skozi potrošnjo, pri čemer prav tako ocenjujemo, da se potrošnja zmanjša od 50 do 100 %, saj bodo omejitve v nekaterih primerih povzročile popolno zmanjšanje porabe, na primer pri potrošnji za oblačila, obutev, opremo za gospodinjstva in počitnice. Potrošnja, ki vključuje neposredne stike bo v celoti preložena. Močen upad je zaznati pri potrošnji za potovanja, restavracije, hotele in rekreacijske storitve. Za druge kategorije potrošnje, vključno z izdatki za osnovne predmete, se domneva, da ostanejo izdatki nespremenjeni. Delno zmanjšanje potrošnje pomeni znižanje za približno 1/3. Vir: OECD, Evaluating the initial impactofCOVID-19 containment measures on economic activity.

https://read.oecd-ilibrary.org/view/?ref=126_126496-evgsi2gmqj&title=Evaluating_the_initial_impact_of_COVID-19_containment_measures_on_economic_activity

18


COVID-19: Skupni ukrepi za zmago v vojni (18. 3.) Pandemija koronavirusa povzroča veliko izgubo življenj in hudo trpljenje ljudi. Je javna zdravstvena

kriza, ki preizkuša naše kolektivne zmožnosti odzivanja, s seboj pa prinaša tretji in največji gospodarski,

finančni in družbeni šok 21. stoletja, po 11. septembru in globalni finančni krizi leta 2008. Prinaša dvojno

škodo: zaustavitev proizvodnje v prizadetih državah, ki prispeva dobavnim verigam po vsem svetu in

upad potrošnje, skupaj s padcem zaupanja. Strogi ukrepi, ki se izvajajo, čeprav so bistveni za

obvladovanje virusa, peljejo v stanje zamrznitve, izhod ne bo preprost.

Razsežnost trenutnega stanja prinaša izjemno kompleksnost gospodarskega napovedovanja. Začasni

gospodarski obeti OECD, objavljeni 2. marca 2020, so prvič poskušali oceniti verjeten vpliv novega

koronavirusa na globalno rast, zdaj pa je jasno, da smo že presegli najbolj pesimistični scenarij, ki je bil

predviden takrat. Obnašanje finančnih trgov odraža izjemno negotovost razmer. Še pred nekaj tedni so

strokovnjaki verjeli, da bo okrevanje v obliki krivulje V (takojšna rast po zajezitvi), sedaj pa je jasno, da

tako hitrega okrevanja ne bo. Najverjetneje bo okrevanje v podobi U, v kolikor pa države ne bodo

sprejemale pravih odločitev, jih lahko čaka tudi okrevanje, ki bo bolj podobno obliki L. Vse bolj verjetno

je, da bomo v sedanjem in naslednjem četrtletju leta 2020 zaznali zaporedne upade svetovnega BDP,

ekonomske posledice pa bodo čutile vse regije.

Svetovno gospodarstvo je že pred izbruhom pokazalo številne ranljivosti, ki zdaj lahko poslabšajo upad,

ki ga je dosegel izbruh virusa. Sem spadajo globoko zadolžena podjetja in trgovinske napetosti med

glavnimi gospodarstvi. Druga ranljivost so vrzeli v dohodku, bogastvu in stabilnosti delovnih mest v

mnogih državah, ki grozijo velikemu delu prebivalstva. Več kot tretjina gospodinjstev OECD je finančno

negotovih, kar pomeni, da bi zapadli v revščino, če bi izgubili trimesečni dohodek. Kar zadeva

trgovinske omejitve, ki so se v zadnjih nekaj letih razširile, lahko v nekaterih okoliščinah vplivajo ne

samo na nujno potreben medicinski material, ampak tudi na motnje v preskrbovalni verigi s hrano ali

drugimi potrebnimi dobrinami in storitvami. Na splošno to povečuje tveganje za hujši izbruh, pa tudi za

globljo in dolgotrajnejšo recesijo.

Zdaj je čas za nujne in obsežne odzive, s katerimi je treba pričeti takoj, ob upoštevanju različnih

časovnih obdobij in nujnosti:

a) takojšnja potreba po reševanju javnozdravstvene krize,

b) kasnejša potreba po ponovnem zagonu gospodarstva in

c) dolgoročna potreba po novih pristopih politike za odpravo škode in zagotovitve boljše priprave

na prihodnje pretrese.

Trenutna kriza je izpostavila pomanjkljivosti v sistemih zdravstvenega varstva, od števila postelj na

intenzivnih oddelkih, do pomanjkanja delovne sile, nezmožnosti zagotavljanja zadostnega števila mask

in uvedbe testiranja v nekaterih državah ter pomanjkljivosti v raziskavah in dobavi zdravil in cepiv.

Le s takojšnjimi, obsežnimi in usklajenimi ukrepi bo gospodarstvo pripravljeno na hiter in

odločen zagon. Za povrnitev zaupanja je potrebno storiti vse. Potrebno je tudi odpravljanje dejavnikov,

ki so bili prisotni še pred pojavom virusa. V današnjem globalnem svetu številnih vprašanj ni več

mogoče obravnavati znotraj domačih meja, pa naj gre za virus, trgovino, migracije, okoljsko škodo

ali terorizem. Večstranski ukrepi ustvarjajo pozitivne učinke, ki bodo za države učinkovitejši, kot če bi

delovale posamično.

Vir: OECD.

http://www.oecd.org/coronavirus/

19


ETC

Evropski turizem zahteva hitre podporne ukrepe za zmanjševanje uničujočih

vplivov virusa (17. 3.) Učinki izbruha novega koronavirusa se že čutijo skozi celotno svetovno gospodarstvo. Gospodarska

aktivnost se je zmanjšala, upad na območjih, ki jih je virus prizadel pa je precejšen. Še posebej je

prizadet turistični sektor, kjer je v nevarnosti več milijonov delovnih mest, mnoga mala in srednja

podjetja pa bodo primorana zaključiti svoje poslovanje. Zato mora biti podpora turizmu prednostna

naloga pri odzivanju na krizo, načrtih za ponovno oživitev gospodarstva in implementiranih ukrepih.

Evropski turistični manifest pozdravlja odziv, ki ga je Evropska komisija predstavila 13. marca in

zahteva takojšnjo implementacijo ukrepov, ki bodo ublažili družbeno-ekonomske učinke izbruha virusa.

Menijo, da so za dolgoročno krepitev sektorja in hitro okrevanje po zaključku krize, ukrepi potrebni takoj.

Pozivajo naj takoj pričnejo z izvajanjem naslednjih ukrepov:

- začasna državna pomoč vlad za turistični sektor,

- hiter in enostaven dostop do kratkoročnih in srednjeročnih posojil za premagovanje

likvidnostnih težav, vključno s sredstvi, ki so na voljo preko EU – Corona Response

Investment,

- davčne olajšave, v prvi vrsti za mala in srednje velika podjetja in za gospodarske subjekte

vseh velikosti,

- zaščita delavcev pred brezposelnostjo in izgubo dohodka ter podpora za samozaposlene,

- hitra uvedba evropskega sistema zavarovanja za brezposelnost,

- odlog davčnih in socialnih prispevkov,

- takojšnje sprejetje začasne opustitve dodeljevanja časovnih blokov na letališčih,

- podpora za širše področje kulture (umetnost in dediščina),

- boljše usklajevanje med državnimi organi v prilagajanju potovalnih nasvetov za ljudi, ki

potujejo v prizadete regije in za tiste, ki se vračajo s teh območij.

Za zagotovitev popolnega okrevanja po krizi, pozivajo k izvajanju dodatnih naslednjih ukrepov:

- poenostavitev vizumskih postopkov za oddaljene trge,

- znižanje ali opustitev davkov za potnike (potniške dajatve, turistične takse itd.),

- podpiranje destinacij s povečanjem njihovega proračuna za promocijo, trženje in razvoj

produktov, takoj ko bodo ponovno pripravljeni sprejeti obiskovalce.

ETC – prepoved potovanj bo imela škodljive posledice (12. 3.)

ETC, ETOA, USTOA, ECTAA zato pozivajo evropske in ameriške oblasti naj prekličejo 30 dnevno

prepoved potovanj iz Evrope v ZDA. Menijo, da prepoved ni utemeljena in da dodaja še več zmede ter

povzroča še večje izgube, ki bi lahko dolgoročno vplivale na zaposlitev in ekonomsko rast. Prepoved

velja za 26 članic schengenskega območja, med njimi je tudi Slovenija. Santander (ETC) pravi, da je

virus globalna kriza, ki ni omejena na le eno destinacijo in potrebuje sodelovanje in ne enostranskih

ukrepov. Jenkins (ETOA) pravi, da gre pri tem virusu za globalno krizo, ki potrebuje globalno

razumevanje. Ta poteza nesorazmerno škoduje turizmu v ZDA in niža zaupanje v Evropo kot

destinacijo. Izpostavlja, da je strah bolj škodljiv in se širi hitreje kot virus.

20


UNWTO

Mednarodni turistični prihodi bodo v letu 2020 padli od 20 do 30 % (26. 3.) Svetovna turistična organizacija je objavila posodobljeno oceno verjetnega vpliva covid-19 na mednarodni turizem. Glede na hitro in široko uvedbo omejitev potovanj po vsem svetu pričakujejo, da se bodo mednarodni prihodi turistov v letu 2020 zmanjšali od 20 % do 30 % v primerjavi z letom 2019. Poudarjajo, da te številke temeljijo na najnovejših dogajanjih, saj se svetovna skupnost trenutno spopada s socialnim in gospodarskim izzivom brez primere, zato si je številke potrebno razlagati previdno in z razumevanjem trenutnega stanja. Pričakovani padec med 20 % in 30 % bi lahko pomenil upad mednarodnih prihodkov od turizma v višini 300-450 milijard $, kar znaša skoraj tretjino prihodkov ustvarjenih v letu 2019. Ob upoštevanju preteklega gibanja to pomeni, da bi zaradi izbruha novega koronavirusa v sektorju izgubili med pet in sedem let vredno rast. Ugotavljajo, da so se leta 2009 v času svetovne gospodarske krize mednarodni turistični prihodi zmanjšali za 4 %, medtem ko so v času izbruha SARS leta 2003 upadli le za 0,4 %. Njihova najpomembnejša naloga je ublažitev vpliva krize na zaposlovanje ter prizadevanje za oživitev gospodarstva z zagotavljanjem delovnih mest in spodbujanjem ekonomske blaginje po vsem svetu. Trenutno je še prezgodaj za celovito oceno verjetnega vpliva virusa na turizem, jasno pa je, da bo izgubljenih na milijone delovnih mest. Turistična podjetja v večini predstavljajo mala in srednje velika podjetja, turizem pa je vodilni tudi pri zagotavljanju zaposlitve in drugih priložnosti za ženske, mlade in podeželja. Ponovno poudarjajo odpornost sektorja na podobne dogodke v preteklosti in zmožnost turizma za ustvarjanje delovnih mest po kriznih razmerah, hkrati pa izpostavljajo pomen mednarodnega sodelovanja in pomembnost sektorja pri okrevanju gospodarstva.

Poziv inovatorjem in podjetnikom naj pospešijo obnovo turizma (25. 3.) Svetovna turistična organizacija (UNWTO) ob podpori Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) poziva inovatorje in podjetnike, naj predlagajo nove rešitve za pomoč turističnemu sektorju, da si opomore od izbruha novega koronavirusa. Z miljoni ogroženih delovnih mest, je bil turistični sektor prizadet močneje kot katerikoli drugi sektor, zato je UNWTO v odziv na pandemijo pričela vključevati tudi spodbujanje inovacij. Turizem je sektor, ki ga je bolezen covid-19 najbolj prizadela, zato mora biti naš odziv močan in enoten. Izziv "Zdravilne rešitve" so lansirali v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo. Ta globalni poziv za podjetnike in inovatorje spodbuja k predložitvi idej, s katerimi bo turistični sektor ublažil vpliv pandemije in pospešil obnovo. Zlasti je izziv usmerjen v iskanje idej, ki bi lahko stanje takoj spremenile za destinacije, podjetja in za javno zdravje. Ideje, ki jih bodo posamezniki pripravili morajo biti pripravljene na izvajanje, udeleženci pa morajo biti sposobni dokazati, da lahko njihove ideje pomagajo turizmu v odzivu na trenutno stanje. Ideje morajo biti začrtane in pripravljene na razširitev, z oblikovanim poslovnim načrtom in potencialom za izvedbo v več državah. Generalni sekretar UNWTO pojasnjuje »Turizem je sektor, ki ga je novi koronavirus najbolj prizadel. Naš odziv mora biti močan in enoten. Sprejeti moramo inovacije, zato pozivam vse podjetnike in inovatorje z idejami, ki so razvite in pripravljene za implementacijo, da jih delijo z nami. Zlasti želimo slišati ideje, ki bodo skupnostim pomagale, da okrevajo – ekonomsko in socialno ter ki lahko prispevajo na področju javnega zdravja«. Prijave je možno oddati do 10. aprila 2020. Zmagovalci izziva »Zdravilne rešitve za turizem« pa bodo povabljeni, da svoje ideje predstavijo predstavnikom več kot 150 vlad. Vključeni bodo tudi v inovacijsko mrežo UNWTO, ki vključuje številna novoustanovljena podjetja in vodilna podjetja iz celotnega turističnega sektorja.

UNWTO predstavlja globalni krizni odbor za turizem (20. 3.) Odbor, ki ga vodi UNWTO, bo imel redne sestanke, ki odražajo potrebo po usklajenih in učinkovitih ukrepih zasebnega in javnega sektorja, vlad, mednarodnih finančnih institucij in Združenih narodov. Ta izjemna nevarnost javnemu zdravju je že postala gospodarska kriza, ki bo pustila tudi hude družbene posledice. Ogrožen je način preživetja milijonov ljudi in njihovih družin, tako v mestnih središčin in odročnih krajih, kjer je turizem eden glavnih virov dohodka in sredstvo za družbeno vključenost, zaščito

21


dediščine in razvoj. Negotovost o tem, kako dolgo bo trajala ta kriza ali kakšen bi lahko bil končni gospodarski in strukturni vpliv na turizem, vse vključene združuje v zaskrbljenosti zaradi milijonov izgubljenih delovnih mest. Z majhnimi in srednje velikimi podjetji, ki predstavljajo 80 % celotnega sektorja po vsem svetu, bo širši družbeni vpliv krize presegel turizem, kar bo postalo ključna skrb mednarodne skupnosti. Situacija nas postavlja pred skupni izziv, ki ga je mogoče reševati le s skupnim delom, okrevanje pa bo odvisno od skupnih prizadevanj, zato ostanite doma, da bomo lahko potovali jutri.

Turizem in koronavirus (17. 3.) Izbruh virusa covid-19 predstavlja velik izziv za turistični sektor. Svetovna turistična organizacija je

okrepila sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo; instituciji sta se sestali v Ženevi in

spodbujata usklajen odziv na izbruh. UNWTO poziva sektor in potnike, naj se s tem izzivom spoprimejo

z zanesljivo presojo in sorazmernimi ukrepi. Turizem je trenutno ena najbolj prizadetih panog. Na

podlagi uvajanja omejitev potovanj UNWTO poudarja pomen mednarodnega dialoga in sodelovanja ter

poudarja, da izziv izbruha virusa predstavlja tudi priložnost, da se pokaže, kako lahko solidarnost

presega meje. Turistični sektor, tako kot nobena druga gospodarska dejavnost, temelji na interakciji

med ljudmi. UNWTO vodi odziv turističnega sektorja s tesnim sodelovanjem s Svetovno zdravstveno

organizacijo, z zagotavljanjem WHO, da se zdravstveni ukrepi izvajajo na načine, ki zmanjšujejo

nepotreben vpliv na mednarodna potovanja in trgovino, s solidarnostjo s prizadetimi državami, s

poudarkom na dokazani odpornosti turizma in s pripravljenostjo podpreti okrevanje.

Poziv, naj bo turizem del okrevanja (6. 3.) UNWTO poziva vlade, mednarodne organizacije, donatorske agencije naj turizem vključijo v načrte in

ukrepe za oživitev gospodarstva. WHO še vedno odsvetuje potovalne ali trgovinske omejitve v državah

s covid-19. UNWTO ocenjuje, da bo v letu 2020 sledilo zmanjšanje prihodov in prenočitev; pričakovan

je cca 1 – 3 % upad, kar pomeni 30 do 50 milijard $ izgub v mednarodnih prihodkih; ta napoved se bo

lahko še spremenila. Pred izbruhom je bila napovedana 3 – 4 % rast. Najhuje bosta prizadeti Azija in

Pacifiško območje, s pričakovanim 9 do 12 % upadom. Ocen za druge regije, zaradi hitro spreminjajoče

situacije, trenutno še ni. Izbruh bo čutilo celotno turistično gospodarstvo. Majhna in srednje velika

podjetja predstavljajo kar 80 % turističnega gospodarstva in so še posebej izpostavljena, saj

zaposlujejo nekaj milijonov ljudi po svetu. Politična in finančna zavezanost sta ključni za zagotovitev

večjega ekonomskega in socialnega okrevanja turizma, kar dokazujejo tudi pretekle motnje in prožnost

turizma. V zadnjih desetletjih je turizem dozorel in pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju,

gospodarski rasti in zaposlovanju. UNWTO je pripravljena podati smernice in podpira ukrepe za

čimprejšnje okrevanje sektorja.

PATA

Obstaja visoko tveganje, da bo okrevanje po koronavirusu daljše, kot je bilo po

SARS-u (21. 2.) PATA opozarja, da se učinki koronavirusa v potovalni industriji povečujejo dnevno, učinek pa čutijo vsi deležniki v industriji. Veliko destinacij, organizacij in podjetij v Aziji je zaskrbljenih, zaradi finančnih učinkov, ki jih bo širjenje okužbe imelo na njihovo poslovanje, saj Kitajska predstavlja njihov primarni trg. Točke preloma, ko bi število okužb začelo upadati še nismo dosegli. Po izbruhu SARS je industrija potrebovala dobre pol leta, da je okrevala. Na PATA-i menijo, da obstaja tveganje, da bo zdajšnja doba okrevanja daljša. Močno finančno izgubo bodo utrpela številna podjetja na Kitajskem, kar lahko povzroči, da bodo Kitajci tudi po zajezitvi virusa potovali manj (sploh potovanja overseas), saj se bodo želeli nadoknaditi izgubljeni dohodek. PATA predlaga, da se destinacije in podjetja kratkoročno usmerijo na domači trg in bližnje trge, hkrati pa izkažejo podporo tudi kitajskim partnerjem, saj sta podpora in razumevanje ključ do kasnejšega hitrega okrevanja in vrnitve na trg.

22


IATA

Večji udarec na prihodke letalskih družb (24. 3.) IATA je posodobila analizo vpliva pandemije Covid-19 na prihodke letalske industrije. Zaradi strogih omejitev potovanj in pričakovane svetovne recesije IATA ocenjuje, da bi lahko prihodki potniškega prometa v industriji upadli za 252 milijard dolarjev oziroma za kar 44 % v primerjavi z letom 2019 (v Evropi za 76 mrd $ v primerjavi z 2019). To je v scenariju, v katerem stroge omejitve potovanj trajajo do tri mesece, omejitvam pa sledi postopno okrevanje v letu 2020. Prejšnja analiza IATA, ki je predvidevala okoli 113 milijard dolarjev izgube prihodka je bila opravljena preden so države po vsem svetu uvedle obsežne omejitve potovanj, ki so v veliki meri zaprle mednarodni trg letalskih potovanj. Letalska industrija se sooča z najhujšo krizo, saj je v nekaj tednih scenarij, ki je bil še v začetku meseca komuniciran kot »najslabši scenarij«, sedaj boljši kot njihove zadnje ocene. Brez takojšnjih ukrepov za pomoč, letalska industrija ne bo obstala. Letalske družbe potrebujejo 200 milijard $ podpore za likvidnost, da bi se lahko prebile skozi krizo. Nekatere vlade so že nakazale pripravljenost pomagati, vendar jih mora še veliko slediti. Najnovejša analiza predvideva, da se stroge omejitve potovanj odpravijo po treh mesecih. Okrevanje povpraševanja bo slabil vpliv svetovne recesije. Celoletno povpraševanje potnikov upada za 38 % v primerjavi z letom 2019 – v Evropi za 46 %. Kapacitete industrije, na domačem in mednarodnem trgu, so bodo do konca drugega četrtletja (30. 6. 20), v primerjavi z enakim obdobjem v 2019 zmanjšale za 65 %, do konca leta 2020 pa bo industrija okrevala do te mere, da bo zaznati le še 10 % zmanjšanje kapacitet v primerjavi z letom 2019.

REGIJA % SPREMEMBA RPK –

POTNIŠKI KM

(2020/2019)

VPLIV NA PRIHODEK

POTNIŠKEGA PROMETA (MRD

$) 2020/2019

Afrika -32 % -4

Azija Pacifik -37 % -88

Evropa -46 % -76

Latinska Amerika -41 % -15

Bližnji vzhod -39 % -19

Severna Amerika -27 % -50

Industrija -38 % -252

23


Tourism Economics – Travel & Tourism Global

Vplivi koronavirusa na turizem (27. 3.) Več primerov okužb kot na Kitajskem je bilo zabeleženih v ZDA, Italiji in Španiji. Okužbe z virusom so zabeležene v kar 177 državah sveta. Omejitve potovanj so bile vzpostavljene v več kot 150 državah, ki predstavljajo večinski delež povpraševanja po potovanjih. Pričakujemo lahko, da se bo BDP postopno znižal, medtem ko so potovanja strmo upadla.

Vpliv bodo čutile vse svetovne regije, z okoli 40 % upadom vhodnih potovanj.

24


Povprečna zasedenost v hotelih v Evropi in drugih azijskih državah upada, medtem ko je na Kitajskem v zadnjih tednih že videti postopno rast.

Pričakovani vplivi v letu 2020 bodo vplivali na glavno sezono:

- ocenjeni 8 mesečni vpliv pokriva 3/4 letne potovalne aktivnosti, - omejitve potovanj je pričakovati vsaj 4 mesece in cca za čas trajanja 2/3 običajnih letnih

potovanj, - manj vpliva je pričakovati na domača potovanja, - trajanje situacije bo imelo velike vplive na turistične tokove – preusmeritve se bodo

začele v poletni sezoni.

Trajanje trenutne situacije je negotovo, pripravljene pa so različne simulacije upada potovanj glede na trajanje potovalnih omejitev:

- 8 mesečna restrikcija bo globalna potovanja zmanjšala za 39 %, hkrati pa bo imela še močne druge ekonomske učinke,

- 6 mesečna restrikcija bo globalna potovanja znižala za 28 %, - daljše trajanje pa bo imelo še hujše vplive na turizem,

25


- v primeru, da potovalne omejitve v veljavi ostanejo do konca leta 2020 lahko pričakujemo okoli 80 % upad potovanj,

- ob predpostavki, da se v letu 2021 povrne 75 % potovanj, bo okrevanje izredno hitro, - za okrevanje bo potrebno povrniti zaupanje potrošnikov in pa prihodke podjetij.

Že v preteklih dogodkih se je turizem izkazal za izjemno odporno panogo, ki hitro okreva, zato je tudi po zdajšnji situaciji pričakovan hiter povratek in okrevanje.

Delež potrošnje, ki je bila pričakovana v tem obdobju pa je žal izgubljena.

26


Covid-19: posodobljen vpogled in vplivi pandemije (16. 3.)

KLJUČNO:

- 11. 3. je WHO izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo

- V odgovor na krizo so države po svetu sprejele različne ukrepe, da bi omejile izbruh. Ti ukrepi

pa povzročajo prekinitev globalnih rasti. Napoved svetovnega BDP za leto 2020 je bila znižana;

obstaja verjetnost, da jo bo potrebno še dodatno znižati.

- Razmere bodo močno vplivale na turizem, saj bo sledil močen padec svetovnih potovanj.

Pričakujemo lahko 10,5 % padec svetovnih prihodov, kar predstavlja 155 milijonov manj

prihodov na svetovni ravni.

- Vedno bolj se približujemo napovedanemu najslabšemu scenariju (po prvi raziskavi

objavljeni 7. 2. 2020), saj so bile implementirane prepovedi potovanj v več državah in

hitreje, kot je bilo pričakovano. Hkrati pa razširjanje virusa in omejitve ponudbe še dodatno

zmanjšujejo razpoloženje za potovanja.

- Po napovedanem najslabšem scenariju bodo svetovni prihodi padli za kar 17,9 %, kar

predstavlja 263 milijonov manj prihodov na svetovni ravni kot v letu 2019.

- Kljub vsemu pa je pričakovano, da bo okrevanje po stabilizaciji hitro, saj se je potovalna

industrija tudi v preteklosti izkazala za izredno prožno in odporno na različne dogodke.

Pričakovano je, da bo, tudi v primeru uresničitve najslabšega scenarija, potovalni sektor

popolnoma okreval do leta 2023.

Države so sprejele ukrepe kot so:

- Odpoved dogodkov, konferenc, forumov in športnih aktivnosti,

- Zaprtje šol,

- Obširne potovalne prepovedi (domači, vhodni, izhodni turizem),

- Podaljšanje počitnic,

- Individualna samoizolacija,

- Podjetja so sprejela dodatne ukrepe kot so omejitve potovanj zaposlenih in delo od doma.

Ti ukrepi pa povzročajo resne motnje v ekonomiji, kar bo privedlo do dodatnih zamud in odpovedi investicij ter nižje potrošnje, vključno z nižjo turistično potrošnjo. Največji vpliv na turizem imajo:

- Uradne omejitve potovanj; največje omejitve so bile sprejete v državah z velikim številom

obolelih, kjer bodo posledično čutili večji vpliv na turizem,

- Odpovedi dogodkov; direkten vpliv na potrošnjo na destinaciji,

27


- Odpor do tveganja; potencialnih popotnikov, kar privede do odpovedi ali odolžitve potovalnih

načrtov.

Svetovna potovanja bodo v letu 2020 padla za vsaj 10,5 % v primerjavi z letom 2019, kar na svetovni ravni predstavlja 155 milijonov manj prihodov. Ta scenarij bo realiziran v primeru, da se v državah, ki se borijo z boleznijo covid-19, izbruh zameji v 5 mesecih. V tem primeru je popolno okrevanje pričakovati do leta 2022.

Najbolj prizadeta bo azijsko-pacifiška regija s 15,4 % padcem prihodov v letu 2020, kar predstavlja 55 milijonov manj prihodov kot v letu 2019. Kitajska, ki je bila središče izbruha in bo doživela največji upad, saj hkrati predstavlja največji ciljni trg in vir povpraševanja po potovanjih v regiji. Velike upade vhodnih in izhodnih potovanj bosta zabeležili tudi Južna Koreja in Japonska. Potovanja v Evropo bodo v letu 2020 po napovedih doživela 9,7 % upad. Ta upad bo nižji kot v azijsko-pacifiški regiji, vendar pa predstavlja večji delež potovanj; kar 72 milijonov prihodov manj kot v letu 2019.

V letu 2020 je pričakovan 10,9 % upad potovanj v Severno Ameriko, kar predstavlja 16 milijonov izgubljenih prihodov turistov. Potovanj v celotno ameriško regijo bo 9,7 % manj kot v letu 2019. Na Bližnji vzhod bo prihodov za 5,8 % manj, v Afriko pa za 3,5 % manj kot v letu 2019. Tveganje pri izbruhu covid-19 je, da bodo učinki bolj izraziti od predvidenih – to vključuje tudi nadaljnje ukrepe za omejitev izbruha. V tem primeru bi bili negativni vplivi na svetovno rast večji, saj bodo kratkoročne omejitve ponudbe vplivale na povpraševanje na daljši rok.

28


Najslabši scenarij pandemije bi pomenil globalno recesijo, saj bi se rast z 2,6 % v letu 2019 upočasnila na 1,1 % v letu 2020, kar bi imelo vpliv na vsa večja gospodarstva. Kljub temu bi bilo podobno kot pri ostalih scenarijih okrevanje, po stabilizaciji, hitro. Sicer pa bi ta scenarij, zaradi dodatnih potovalnih omejitev in negativnega razpoloženja popotnikov do turističnih aktivnosti, povzročil še slabše stanje v turizmu. Po tem scenariju je pričakovan 17,9 % padec svetovnih prihodov, kar predstavlja 263 milijonov manj prihodov kot v letu 2019. Okrevanje po takem razpletu bi se podaljšalo v leto 2021, saj bi bolezen uspeli zamejiti šele v 8. mesecih. Kljub temu, da je še vedno pričakovano hitro okrevanje, vendar z manjšo verjetnostjo, da bi padec v celoti izravnalo v istem letu. Popolno okrevanje v tem primeru je pričakovati do leta 2023.

Po tem scenariju je v primerjavi z letom 2019 pričakovan 18 % upad prihodov v Evropo, 17,6 % upad v ameriško regijo, 21,6 % upad v azijsko-pacifiško območje, 12,9 % upad prihodov na Bližnji vzhod in 6,3 % upad prihodov v Afriko.

29


Spodnji tabeli prikazujeta število prihodov, ki jih bo po napovedih zabeležila določena regija; prva tabela predstavlja pričakovane prihode glede na srednji scenarij, druga pa glede na najslabši pričakovan scenarij.

- Evropa je v letu 2019 zabeležila 742 milijonov mednarodnih prihodov; po srednjem scenariju je

v letu 2020 napovedanih 670 milijonov prihodov, po najslabšem pa 609 milijonov prihodov

turistov.

- Svetovno je bilo v letu 2019 zabeleženih 1,5 milijard mednarodnih turističnih prihodov; po

srednjem scenariju je v letu 2020 napovedanih 1,3 milijard prihodov, po najslabšem pa 1,2

milijarde prihodov turistov.

Tabela 1:

30


Tabela 2:

Vir: Tourism Economics, Travel & Tourism Global, Covid-19: updated outlook and pandemic impacts, 16. 3. 2020.

31


KANTAR

COVID-19 ni spremenil odnosa potrošnikov do oglaševanja (30. 3.) Število svetovnih primerov okužb se povečuje, postavljajo se strožji predpisi družbenega omejevanja in prepovedi. Prejšnja trditev KANTAR je bila, da bo uporaba prave kreative blagovno znamko postavila v močnejši položaj po krizi, nova raziskava pa dodajaglas potrošnikov, ki ne pričakujejo, da bodo znamke prenehale z oglaševanjem in se na oglase odzivajo podobno kot pred krizo – zato naj se oglaševanje nadaljuje. Le 8 % vprašanih verjame, da bi morala podjetja prenehati z oglaševanjem; 6 % anketirancev iz Združenega kraljestva in ZDA pravi, da trenutno ni primerno, da blagovne znamke oglašujejo. 19 % meni, da je le za nekatere znamke primerno, da se oglašujejo, kar 46 % vprašanih pa meni, da je oglaševanje blagovnih znamk primerno. Tisti, ki pravijo, da je oglaševanje blagovnih znamk primerno, menijo, da se življenje in gospodarstvo vseeno nadaljujeta, saj še vedno obstaja povpraševanje po izdelkih in storitvah. Mnogi dodajajo, da v nenehnem ciklu novic o koronavirusu oglaševanje zagotavlja občutek normalnosti ali celo odvrnitev pozornosti in beg od realnosti. Tisti, ki menijo, da bi se morale oglaševati le nekatere blagovne znamke, pa ne želijo videti vsebine o izdelkih in storitvah, ki jih ljudje ne morejo kupiti ali uporabljati zaradi pomanjkanja ali zaradi trenutnih omejitev. Pri testiranju odziva potrošnikov na določene oglase, ki so ga izvedli pred krizo ter zdaj ponovili so v 95 % odzivi na vprašanja nespremenjeni. Opažajo nekaj manjših upadov kratkoročne in dolgoročne uspešnosti poslovanja, ki pa niso pomembni. Priporočila za posamezne oglase se ne bi spremenila od tistih, ki so bila dana prvotno. Posamezni primeri ponujajo smernice za ustvarjalne vsebine v času krize:

- Odziv na oglas za antibakterijske robčke se je bistveno izboljšal, kar odraža potrebo po višji ravni higiene. Medtem ko 75 % ljudi verjame, da podjetja ne bi smela izkoriščati situacije, je ta oglas koristen, ker je sporočanje skladno s prejšnjimi oglasi in zato verodostojno. Ne nanaša se direktno na trenutno situacijo in niti ni potrebno, da posameznik lahko vzpostaviti to povezavo.

- Oglas velikonočnega jajca trgovca Aldi, ki uporablja nežen humor, je zelo dobro sprejet. Kljub temu, da 40 % ljudi meni, da oglaševanje trenutno ne bi smelo uporabljati humorja, se na ta oglas potrošniki dobro odzivajo, saj z lahkotnim tonom ponujajo pobeg od trenutnih novic. Podobno je tudi oglas za pivo Busch, ki uporablja humor, danes tako dobro sprejet kot prvotno preizkušeno.

- Ni dokazov, da prizori ljudi, ki ne ohranjajo potrebne razdalje, vplivajo na odziv. Oglas, preizkušen za blagovno znamko, ki se ukvarja z zabavo, prikazuje prizore množičnih srečanj, ki niso spodbudili negativnih odzivov.

- Prav tako oglas za TV mrežo Canal+, ki je bil preizkušen v, z gibanjem močno omejeni, Franciji, in ki prikazuje ranljivejše starejše ljudi na prostem, ni negativno sprejet. Uporabljeni humor je bil cenjen tako kot pri prvotnem testiranju. Ti primeri kažejo na dejstvo, da si ljudje, ki gledajo oglas želijo pobeg od trenutne resničnosti.

Posledice za tržnike:

- V večini primerov oglaševalci lahko in morajo še naprej oglaševati. Ogled oglasov potrošnikom pomaga, da se umaknejo od krize in jih lahko usmeri k izdelku in storitvi v prihodnje, saj jim oglasi v teh nenavadnih časih nudijo udobje in podporo.

- Vsebina naj ne izpostavlja novega koronavirusa, saj se ljudje preveč zavedajo situacije. Hkrati pa te situacije oglaševalci ne smejo izkoriščati.

- Študija kaže, da ljudje niso občutljivi na ogled prizorov, ki prikazujejo trenutno prepovedano ali omejeno vedenje. Podobno se zdi uporaba ustreznega humorja sprejemljiva. Vendar se priporoča testiranje oglasov, da se izognete morebitnim reakcijam, ki bi lahko škodile znamki.

- Odziv ljudi na oglase v času krize se ni spremenil, zato blagovne znamke lahko z zaupanjem preizkušajo oglase. V času, ko se je zmanjšalo veliko proračunov, je donosnost naložbe še pomembnejša, zato naložba v testiranje oglasa zagotovi, da oglaševanje na trgu doseže želen učinek.

Vir: KANTAR, COVID-19 has not changed consumer attitudes to advertising.

https://www.kantar.com/Inspiration/Coronavirus/COVID-19-has-not-changed-consumer-attitudes-to-advertising

32


COVID-19 barometer: Odnos, medijske navade in pričakovanja potrošnikov

(25. 3.) Globalna raziskave o odnosu, medijskih navadah in pričakovanjih potrošnikov je bila opravljena med 25.000 potrošniki na 30 trgih in ponuja usmeritve za blagovne znamke v času krize. Države zaradi pojava pandemije sprejemajo strožje ukrepe omejevanja prebivalstva, kar poglablja uporabo medijev in povečuje prisotnost posameznikov na vseh kanalih. Brskanje po spletu se povečuje za 70 %, sledi (tradicionalno) gledanje televizije, ki je naraslo za 63 %, prisotnost na družbenih medijih pa se je povečala za 61% v primerjavi z običajno uporabo. WhatsApp je aplikacija, ki v vseh stopnjah pandemije beleži najvišje rasti uporabe, saj si ljudje želijo ostati povezani. Na splošno je uporaba WhatsApp narasla za 40%; v zgodnji fazi pandemije se je poraba povečala za 27 %, v srednji fazi 41 %, v državah, ki so v zadnji fazi pandemije pa se je uporaba povečala za 51 %. V Španiji se je čas preživet na aplikaciji WhatsApp povečal za 76. Na splošno se je skupna poraba Facebooka povečala za 37 %. Na Kitajskem je uporaba družbenih medijev doživela 58 % povečanje (vključno z Wechatom in Weibo). Povečana uporaba na vseh platformah za sporočanje je bila največja v starostni skupini od 18 do 34 let. WhatsApp, Facebook in Instagram so doživeli 40 % povečanje uporabe pri mlajših od 35 let. Najbolj zaupanja vreden vir informacij so tradicionalni nacionalni informativni kanali (oddaje in časopisi), ki jih 52 % opredeljuje kot zaupanja vreden vir. 48 % ljudi meni, da so spletne strani vladnih agencij zaupanja vredne. 11 % kot zaupanja vreden vir informacij navaja družbene platforme. Raziskava kaže, da potrošniki pričakujejo, da bodo blagovne znamke, za katere se odločajo poskrbele najprej za svoje zaposlene, pri čemer 78 % vprašanih pravi naj poskrbijo za zdravje zaposlenih, 62% pa, naj uvedejo prilagodljivo delo. Od znamk pričakujejo tudi podporo bolnišnicam (41 %) in pomoč vladi (35 %). Da bi blagovne znamke morale prenehati oglaševati meni le 8 % vprašanih. Številne blagovne znamke načrtujejo prenehanje oglešavanja v tem trenutku, da bi prihranile stroške, vendar na Kantar ocenjujejo, da bi pol letna odsotnost s televizije povzročila 39 % zmanjšanje zavesti o blagovni znamki, kar bi lahko odložilo okrevanje po pandemiji. Za tiste znamke, ki nadaljujejo z oglaševanjem, velika večina potrošnikov pričakuje, da bo oglaševanje pozitivno prispevalo k družbi. V 77 % pričakujejo informacije o tem, kako je blagovna znamka koristna v novem vsakdanjem življenju, v 75 % obvestila o prizadevanjih za spopadanje s situacijo, kar 70 % pa pričakuje od znamk pomirjujoč in pozitiven ton komunikacije. Opozarjajo, da se je pri oglaševanju med pandemijo potrebno izogibati izkoriščanju situacije za promocijo blagovne znamke, saj kar 75 % vprašanih navaja, da znamke ne bi smele izkoriščati situacije za promocijo, dodatno pa 40 % meni, da se je pri promociji potrebno izogniti šaljivim tonom. Vir: KANTAR, COVID-19 Barometer: Consumer attitudes, media habits and expectations.

https://www.kantar.com/Inspiration/Coronavirus/COVID-19-Barometer-Consumer-attitudes-media-habits-and-expectations

33


SKIFT

Skift: 5 uspešnih kampanj za promocijo turizma v času krize (26. 3.) Trženje destinacij v zadnjem obdobju predstavlja trd oreh. Raziskava MMGY Travel Intelligence in Destinations International je pokazala, da je 80 % destinacijskih organizacij zmanjšalo ali preložilo prodajne in tržne izdatke. Vendar pa s promocijo organizacije ne smejo popolnoma prenehati. Z razvojem trenutne krize, so nekatere turistične in destinacijske organizacije pokazale izredno ustvarjalnost pri promociji destinacij, na način, ki je glede na trenutno stanje primeren, hkrati pa iznajdljiv in očarljiv. Nobena od destinacij izrecno ne spodbuja rezervacij potovanj.

1. Visit Portugal: Navdihujoča kampanja ponuja upanje z naslovom »Can't skip hope«. V dvominutnem videu gledalca nagovorijo naj se ustavi, zadiha. Posnetki prikazujejo čudovito naravo in dajo občutek upanja za prihodnost, brez vsiljevanja rezervacije ali nakupa, zagotovo pa gledalca video navdihne o sanjarjenju obiskati Portugalsko v prihodnosti.

2. Visit Britain: Največji doprinos Velike Britanije je nedvomno njena kultura, od literature in filma do glasbe. Poleg vsebine, ki sporoča »komaj čakamo, da vas ponovno pozdravimo«, sporočajo načine za izkušanje britanske kulture – in to v karanteni z domačega kavča. Poziv k dejanju vključujejo v vsako objavo na družbenih omrežjih; od pozivanja k delitvi glasbenih seznamov z britansko glasbo do povabila sledilcem k ogledu dodatkov filmov in serij, ki prikazujejo lokacije snemanja (npr. The Crown in Harry Potter).

3. Philadelphia: Destinacijska organizacija Filadelfije je predstavila spletno stran »Philadelphia from Home«, ki vsebuje načine za interakcijo s ponudbo mesta od doma. Interakcijo z destinacijo spremljevalcem omogočajo s posnetki v živo na Facebook-u, npr. iz živalskega vrta v Filadelfiji, s seznamom restavracij, ki ponujajo hrano za s sabo, z recepti za jedi kot npr. Cheesesteak Philly. Ponudbe se za posameznika zdijo resnično koristne, v prihodnje pa bodo verjetno tudi navdih za obisk.

4. Travel Saint Lucia: Karibska destinacija, s svojo kampanjo »7 minut v St Luciji« vabi sledilce, da destinacijo doživijo v živo preko Instagrama. Začeli so 26. marca s sedem minutno vadbo joge, druge dejavnosti pa vključujejo kuharski tečaj, plesno zabavo in vodeno meditacijo. Ponujajo aktivnosti, ki jih v tem času tako ali tako izvaja ogromno ljudi.

5. Discover Puerto Rico: Portoriko svoje sledilce in potencialne obiskovalce virtualnega pobega vabi na učenje salse, izdelovanje koktajlov in tečaje kuhanja. Organizacija je pred nekaj tedni prešla iz pristopa "obišči zdaj" na "obisk pozneje", s ciljem obdržati destinacijo v potovalnih načrtih posameznikov.

Vir: Skift, 5 Tourism Promotion Campaigns Hitting the Right Notes in a Crisis.

40 % podjetij pričakuje, da se bodo poslovna potovanja vrnila v treh mesecih

(24. 3.) Raziskava, ki jo je med 18. in 21. marcem izvedlo združenje Global Business Travel Association in v kateri je sodelovalo 1.155 podjetij kaže, da približno 40 % podjetij napoveduje, da se bodo poslovna potovanja vrnila v naslednjih treh mesecih, okoli 17 % pa meni, da je vrnitev potovanj v 6 mesecih bolj realna. 40 % vprašanih ni prepričanih kdaj lahko pričakujejo vrnitev potovanj. Trenutna realnost je temna, saj so podjetja razkrila, da jih je kar 96 % odpovedalo ali prestavilo vsa ali večino mednarodnih poslovnih potovanj. 82 % je odpovedalo ali prestavilo vsa ali večino domačih poslovnih potovanj. 41 % podjetij je odpovedalo ali prekinilo vsa poslovna potovanja, medtem ko jih polovica (53 %) poroča, da je njihovo podjetje odpovedalo ali prekinilo vsa nebistvena potovanja, z izjemo nekaterih nujnih potovanj. Ocena odpovedanih potovanj za marec 2020 je 89 % poslovnih potovanj, v začetku meseca marca so odpovedi poslovnih potovanj ocenjevali le na 43 %. Zaradi izbruha koronavirusa je bilo preklicanih 95 % ali prestavljenih 92 % sestankov, konferenc ali dogodkov. Kar za tretjino (31 %) prestavljenih dogodkov pa so se podjetja odločila za preselitev na drugo lokacijo.

https://www.youtube.com/watch?v=70tcUNgd8IM&feature=youtu.be

https://skift.com/2020/03/26/5-tourism-promotion-campaigns-hitting-the-right-notes-in-a-crisis/

34


Člani združenja so za zaščito zaposlenih v večini (85 %) pričeli z delom od doma, 70 % pripravlja krizne načrte za izvedbo dela preko telekonferenc in video srečanj, 79 % pa zaposlenim stalno zagotavlja podatke o varnosti in zdravju. Ostali ukrepi vključujejo omejevanje števila ljudi v pisarnah (59 %), začasno zaprtje vseh oddelkov razen bistvenih (26 %), zaprtje pisarn v celoti (25 %) in selitev zaposlenih na nove lokacije (11 %). 70 % podjetij svoje ukrepe in potovalne politike stalno spreminjajo. Podjetja, ki nastopajo kot ponudniki na trgu, so čutila močnejši finančni vpliv krize, ki ga v močnejši meri čuti ter opisuje kot pomemben vpliv na njihove prihodke kar 94 % ponudnikov. 54 % podjetij pravi, da bo izbruh koronavirusa njihov način poslovanja spremenil tudi na dolgi rok, ko ne bo več nevarnosti okužbe z boleznijo, 23 % podjetij pravi, da svojega načina poslovanja ne bodo spreminjali. Vir: Skift, 40 Percent of Companies Expect Business Travel to Resume Within 3 Months: New Poll.

Kako naj hotelirji določajo cene sob zdaj in po krizi (20. 3.) Kljub temu, da se tematika trenutno morda ne zdi primerna, saj pri veliko podjetjih gre za preživetje, je potrebno razumeti, da se bo večina po koncu te krize ponovno odprla, njihov nastop na trgu pa je odvisen tudi od ukrepov, ki jih bodo sprejeli v tem trenutku. Hotelirji v različnih delih sveta so se iz preteklih dogodkov, kot so naravne katastrofe, teroristični napadi in finančne krize, naučili lekcij, ki so sedaj relevantne globalno. V Aziji so znanje pridobili po izbruhu SARS, v zadnjih mesecih pa so se njihovi pristopi močno razlikovali od tistih, ki so jih sprejeli drugje po svetu. Zahodne države so k nastali situaciji pristopile predvsem z zniževanjem cen, kar pa je, ko gre za potovanja iz zdravstvenih in varnostnih razlogov, nesmiselno. Kot je pokazala raziskava med 500 hotelirji na svetovni ravni, so azijske države zato ukrepale drugače. Kar polovica azijskih hotelirjev je poskušala svoji storitvi dodati vrednost, v Evropi je bilo takih le 1/3. Azijski hoteli so se osredotočili na nove segmente gostov, nagovarjanje zvestobe kupcev in na nagrade za potencialne povratne goste. Pretekle izkušnje kažejo, da se je nižanju cen potrebno izogniti kolikor se da. Študije so pokazale, da so hoteli, ki najhitreje in najbolj spustijo svoje cene, med zadnjimi, ki okrevajo, ko se povpraševanje vrne. Nižanje cen ima namreč dolgoročne posledice, saj so ob vrnitvi povpraševanja gostje zadržani in ne želijo sprejeti višjih cen (sploh skupine). Izguba prodajne moči pa lahko povzroči počasnejše okrevanje podjetja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo hotelska industrija v ZDA potrebovala približno 5 let, da bo ponovno dosegala zasedenost, prihodke in dobiček, dosežen v letu 2019. Za določanje cen je pomembno ocenjevanje na podlagi informacij preteklih tednov, priprava kratkoročnih in srednjeročnih scenarijev donosnosti in zasedenosti ter specifične tržne strategije za okrevanje. Za potrošnika je izrednega pomena tudi izkušnja ob odpovedi rezervacije in obiska, ki mora biti ugodna in odražati fleksibilnost podjetja. Potrebna bo prilagoditev promocije, vezano na ohranjanje družbene razdalje (novi vizuali) in nove trge. Potrebno je zavedanje, da bodo skupinska poslovna potovanja za okrevanje potrebovala največ časa. Pozitivna informacija je, da se na Kitajskem zasedenost, kljub temu, da je bila v najhujšem obdobju izbruha skoraj nična, že dviga. Znaki okrevanja se že kažejo tudi v drugih azijskih državah. Več uporabnih informacij za hotelirje najdete na tej povezavi. Vir: Skift, How Should Hotels Set Room Rates Now and After the Coronavirus Crisis?

10 potrošniških trendov po novem koronavirusu (17. 3.) Trendwatching že leta spremlja potrošniške trende, ki kažejo čemu bodo potrošniki v prihodnje namenili

več pozornosti ter čemu dali večjo vrednost.

Kateri so novonastali trendi?

1. Virtualna ekonomija izkušenj: Pridobivanje novih izkušenj skozi virtualni svet. Na primer

virtualni ogled destinacije skozi video igro, pri čemer gre za vzbujanje globoke motivacije

pri potrošniku. O digitalnih izkušnjah ne smemo razmišljati le kot o orodju ali zabavi, ampak

kot o platformi za pridobivanje resničnih izkušenj.

2. »Shopstreaming« ali predvajanje izdelkov, ki jih prodajajo trgovine v živo: Gre za

predvajanje izdelkov, ki se prodajajo v trgovinah preko družbenih omrežij in spletnih trgovin,

v želji povečati dejansko prodajo. Ta trend se je v Aziji pričel pojavljati že v letu 2017.

Prenose v živo so na primer začeli uporabljati kitajski kmetje, ki snemajo rast poljščin.

https://skift.com/2020/03/24/40-percent-of-companies-expect-business-travel-to-resume-within-3-months-new-poll/?utm_campaign=Daily%20Newsletter&utm_source=hs_email&utm_medium=email&utm_content=85203801&_hsenc=p2ANqtz-9Y1VlzFvkRJpJiAhimF0wAXDzI2iTaCYHDACwCP7rcu2JD1ZED_80u2h7EuZZOHpmBupSGPFQNjKCiyeZIyo1dhlnACQ&_hsmi=85203801

https://www.techtalk.travel/post/corona-virus-collection-resources

https://skift.com/2020/03/20/how-should-hotels-set-room-rates-now-and-after-the-coronavirus-crisis/?utm_campaign=Daily%20Newsletter&utm_source=hs_email&utm_medium=email&utm_content=85056118&_hsenc=p2ANqtz-_1jMg1rwnHeYPFxHM0LeMC8qv2PWQUCLpyL7Cq93FZgll5Pk2JUHkfrP3d0woabjXHzlyzYV8T2ll3KYbvu5eZ1WgOzg&_hsmi=85056118

35


3. Virtualni družabniki: Posamezniki iščejo virtualne osebnosti, ki izobražujejo, zabavajo,

zdravijo in s katerimi se lahko spoprijateljijo. V času krize se bodo za družbo obrnili k tem

orodjem, s čimer pa bodo nadaljevali tudi po koncu krize.

4. Ambientalni wellness: Trenutno so ljudje obsedeni z umivanjem in razkuževanjem rok ter

higienskimi navadami, kar pa bo po koncu krize v določeni meri izzvenelo. Želja ostati

zdravi in varni, pa bo med potrošniki ostala, kar bo za ponudnike čistilcev zraka v prostorih

in drugih podobnih orodij za varovanje zdravja ustvarilo novo priložnost.

5. M2P – mentor varovancu: Več preživljanja časa na spletu bo spodbudilo tudi željo po

produktivno izkoriščenem času, ki je preživet na medmrežjih. Posamezniki bodo pričeli z

uporabo platform kjer se lahko naučijo novih veščin, npr. novih jezikov in podobno.

6. A-trgovina: Večja želja po interakcijah brez kontakta je ponovno vzbudila povpraševanje

po avtomatizirani trgovini, kjer potrošniku dobrine dostavi robot.

7. Izgorelost: Tudi pred izbruhom virusa so se ljudje soočali z materialnimi težavami, ki so jih

povzročale neenakost, nenehna prisotnost na družbenih omrežjih, podnebna kriza in drugi

izzivi. Zdaj je dobrodošla vsaka organizacija, ki lahko ljudem pomaga izboljšati njihovo

mentalno zdravje ter pokaže sočutnost do sočloveka.

8. Odprte rešitve: Odprto širjenje inovativnih rešitev, ki lahko pomagajo večji skupini,

predstavlja nov mejnik trajnosti.

9. Pomoč pri razvoju: Ljudje bodo več časa preživeli doma, zato se lahko naučijo novih

veščin, na primer kuhati. Tukaj se kaže priložnost pomagati potrošnikom, da se izboljšajo.

10. Virtualni statusni simboli: Vse več je tudi želja po trajnostni rabi virov. Trenutna kriza je

še dodatno spodbudila spoznanje, da so statusni simboli lahko tudi virtualni.

Vir: Skift, After the Virus: 10 Consumer Trends for a Post-Coronavirus World

Raziskava med ameriškimi popotniki (2. 3., 10. 3. in 18. 3.)

1. val Skift je, vezano na izbruh koronavirusa covid-19, med 27 in 29. februarjem opravil raziskavo med 377 ameriškimi popotniki. Teh 377 popotnikov je imelo že rezervirane potovalne načrte:

- v zadnjih 14 dneh je 12 % svoje potovanje odpovedalo, 88 % ni odpovedalo potovanja, - povprečen Američan rezervira svoje počitnice 2 – 3 mesece vnaprej, pri tem rezervacijo

hotela v povprečju opravi 26 dni pred potovanjem, - večina ameriških turistov trenutno razmišlja o pomladnih in poletnih počitnicah; ubrali pa

so pristop »wait-and-see« (potrpežljivo čakajo kaj se bo zgodilo), - večina Američanov potuje znotraj države; v 2019 so predstavljali manj kot 10 % delež

mednarodnih potovanj, - ko potujejo v tujino potujejo najpogosteje v Kanado in Mehiko, - od tistih, ki so svoje potovanje odpovedali, so najpogosteje odpovedali mednarodna

potovanja (46 %), vsa potovanja je odpovedalo 30 %, tudi domača potovanja pa je odpovedalo 24 %,

- rezervacije potovanj ameriških turistov so v zadnjih tednih padle, največji upad pa je zaznati pri potovanjih v Azijo,

https://skift.com/2020/03/17/after-the-virus-10-consumer-trends-for-a-post-coronavirus-world/?utm_campaign=Daily%20Newsletter&utm_source=hs_email&utm_medium=email&utm_content=85056118&_hsenc=p2ANqtz-_1jMg1rwnHeYPFxHM0LeMC8qv2PWQUCLpyL7Cq93FZgll5Pk2JUHkfrP3d0woabjXHzlyzYV8T2ll3KYbvu5eZ1WgOzg&_hsmi=85056118

36


- podatki zgornjega grafa sicer temeljijo na podatkih rezervacij, ki se spreminjajo bolj kakor

odpovedi; prav tako niso zajeti podatki po izbruhu v Evropi, kar je zagotovo vplivalo na potovanja v Evropo, vendar na Skift-u menijo, da dobro prikazuje potrpežljivo naravo ameriških turistov,

- podatki ARC kažejo, da so odpovedi notranjih letov na Kitajskem v tednih od 22. januarja do 11. februarja močno narasle. V primerjavi z letom 2019 so povračila za lete v 4 tednu januarja narasla za kar 312 %, v zadnjem tednu januarja in začetku februarja pa celo za 565 %. Podatki Ciriuma kažejo, da je bilo v januarju 2020 za 50 % manj domačih poletov kot v januarju leta 2019.

- - letalska družba JetBlue, ki večinoma ponuja notranje lete po ZDA, se je v tem kriznem času

odpovedala vsem pristojbinam za spremembe in odpovedi letov, za potovanja v poletnem času (družba ne ponuja letov v Evropo in Azijo). Taka odločitev družbe z večinsko domačimi leti po ZDA nakazuje na pripravljenost na odpovedi zaradi morebitnega večjega izbruha koronavirusa tudi v ZDA,

- glede na širjenje virusa tudi po ZDA pa je težko napovedati kakšno bo stanje v nekaj tednih in ali bodo takrat ameriški popotniki v večji meri odpovedovali tudi domača potovanja.

Vir: Skift, Nearly 90 Percent of U.S. Travelers Have Yet to Cancel Plans Due to Virus: Skift Research

https://skift.com/2020/03/02/nearly-90-percent-of-u-s-travelers-have-yet-to-cancel-plans-due-to-virus-skift-research/?utm_campaign=Daily%20Newsletter&utm_source=hs_email&utm_medium=email&utm_content=84159193&_hsenc=p2ANqtz-_uQEf3xhmWh-LEDaFmVEFvVTCvLKy8DkYlVnPMbT-HlBH8FuEAOGS1DjXzIJrkyKe_-e3fWO9OeQQ9egvOxihX4FbzIA&_hsmi=84159193

37


2. val Skift je med 6. in 8. marcem opravil drugo raziskavo vezano na izbruh koronavirusa covid-19. Raziskavo so opravili med 460 popotniki, ki so že imeli rezervirane potovalne načrte: - 19 % je svoje potovanje odpovedalo, 81 % ni odpovedalo potovanj. V raziskavi, ki so jo opravili

konec februarja, je bilo takih, ki so svoje potovanje odpovedali le 12 %.

- večina Američanov še ne bo odpovedala svojih potovanj, saj so le ta načrtovana več mesecev

v naprej, že plačani stroški potovanj pa nepovratni. Možnost odpovedi obstaja v zadnjem trenutku.

- pojav virusa tudi na ameriških tleh je povzročil več odpovedi domačih potovanj (42 %), medtem ko so bile v prejšnji raziskavi odpovedi domačih potovanj precej nižje,

- v dodatni raziskavi, ki jo je opravil Skift in v kateri je sodelovalo 432 Američanov od 6. do 8. marca, je kar 29 % dejalo, da je zaradi izbruha virusa odložilo svoje potovalne načrte,

38


- v zadnjih treh tednih je torej kar 16 % Američanov, zaradi covid-19, odpovedalo svoja

potovanja, v zadnjih štirih tednih pa je kar 29 % odložilo rezervacijo potovanj in potovalne načrte,

- tisti, ki so že rezervirali potovanja še vedno ubirajo pristop »wait-and-see« (potrpežljivo čakajo kaj se bo zgodilo),

- velika večina Američanov, zaradi nepredvidljivosti virusa odlaga rezervacijo potovanj, vendar bodo ti po umiritvi razmer, ob predpostavki, da se njihove želje ne bodo spremenile, ponovno želeli potovati,

- Raziskava Coronavirus Fears and Macroeconomic Expectations, ki jo je 10. marca objavila Carola Binder in v kateri je med 5. in 6. marcem sodelovalo 500 Američanov pa je pokazala, da je potovanja odpovedalo 28 % Američanov, 40 % pa je nakupilo zaloge hrane in pijače.

Vir: Skift, Nearly a Third of U.S. Travelers Defer Plans as Uncertainty Grows: Skift Research Survey

3. val Skift je med 13. in 15. marcem opravil tretjo raziskavo vezano na izbruh koronavirusa covid-19. Raziskavo so opravili med 421 popotniki, ki so že imeli rezervirane potovalne načrte: - 46 % je odpovedalo svoje potovanje. V prejšnjih raziskavah, je bilo takih, ki so svoje potovanje

odpovedali le 12 % oziroma 19 %.

https://skift.com/2020/03/10/nearly-a-third-of-u-s-travelers-defer-plans-as-uncertainty-grows-skift-research-survey/

39


- - Prejšnji raziskavi sta pokazali, da so Američani ubirali pristop »wait and see« oziroma čakali

na spremembo situacije. Zadnja raziskava pa kaže, da je čas čakanja minil, saj so se odpovedi potovanj precej dvignile.

- virus je glede na zadnje raziskovanje na ameriških tleh povzročil še več odpovedi domačih potovanj, ki so se dvignile na kar 65 %. To je odgovor na zdravstvene in potovalne ukrepe, ki so bili s strani ameriške vlade uvedeni v zadnjem času.

- kljub vsemu pa ostajajo rezervacije dobre polovice Američanov, za katere predvidevajo, da je čas potovanja oddaljen še vsaj dva meseca (Američani svoje potovanje namreč rezervirajo nekaj mesecev vnaprej). Trenutno so bila odpovedana potovanja, ki bi morala biti izvedena v prihodnjih tednih.

Vir: Skift, U.S. Travelers Rush to Cancel Domestic Travel Plans: New Skift Research Poll

https://skift.com/2020/03/18/u-s-travelers-rush-to-cancel-domestic-travel-plans-new-skift-research-poll/?utm_campaign=Daily%20Newsletter&utm_medium=email&_hsmi=84936158&_hsenc=p2ANqtz-9m1dBIZWahw8myaKvkk7t65kbEqMmgL9ZZuaL0fyb0ucpQ1AnfRUjoKg5tBuVZETNLrc3E&utm_content=84936158&utm_source=hs_email

40


41


Kako koronavirus vpliva na potovanja, miselnost popotnikov in

pokrizno potovalno okolico

Clayton Reid – članek na Linkedinu (14. 3.) 1. Pričakovati je 2 bilijona $ izgub v potovalni industriji, 800 milijard $ samo v ZDA, Letalske družbe

bodo v tem obdobju izgubile vsaj 115 milijard $, pričakovan je bankrot manjših letalskih družb,

najverjetneje v Evropi. Za okrevanje letalskih družb bodo potrebni meseci, ob tem pa bodo družbe

zmanjšale število letov in storitev, da si bodo omogočile znižanje stroškov. Hitrost vrnitve na prejšnje

kapacitete bo vprašanje pomoči vlade. Pričakujejo, da se bo povpraševanje po potovanjih vrnilo

pred junijem, BDP bo še vedno rastel, hitrost vrnitve prihodkov pa je odvisna od hitrosti stimulacije in

podpore povpraševanja.

2. Največji upad bo čutiti na azijsko- pacifiškem območju, saj je bilo odpovedanih več 100.000 potovanj.

Velika težava je tudi stigmatizacija azijskih turistov, zaradi izbruha virusa na Kitajskem. Virus je s širitvijo

v Evropo in Ameriko ter druge predele sveta postal svetovna težava. Pričakujemo lahko, da se bo

situacija v marcu in aprilu še poslabšala, preden se bo obrnilo na bolje. V ZDA obstaja možnost

zaprtja večine kazinojev, tematskih parkov in atrakcij ter restavracij in barov. Ta situacija pa se lahko

podaljša v april in maj.

3. Stopnja ozdravljenih, kjer se je virus najprej pojavil, narašča. Stopnja umrljivosti je sicer precej

višja, kot pri navadni gripi, vendar si večina lahko hitro opomore in se odpravi nazaj na delo.

4. Ta kriza je precej podobna krizama v letih 2003 in 2009, hkrati pa popolnoma drugačna. Potniški

promet je namreč tudi v času SARS in prašičje gripe izjemno hitro upadel. Novi koronavirus se

razlikuje v tem, da se širi hitreje in povzroča večji strah. Potovalna industrija v tej situaciji igra enega

od ključnih igralcev, ki izvaja naloge odpovedi, opozarjanja in odvračanja od potovanj v tem trenutku.

To povzroča večji gospodarski učinek kot pri prejšnjih krizah. Trenutno okužbe z virusom še naraščajo,

zato je okrevanje pričakovano proti koncu aprila in v začetku maja. Ključen obrat situacije je

napovedan v juniju, ko bo strah nadomeščen z razumevanjem in ukrepi. Pričakovano je, da bo

okrevanje, tako kot pri prejšnjih podobnih situacijah, hitro in bo začelo v blagajno vračati prilive in večati

povpraševanje. Gospodarstvo se želi ponovno premakniti, za kar bodo potrebne dodatne spodbude

vlad. Ljudje se bodo želeli ponovno srečati, popotniki pa bodo, ko v družbi ne bo več vladal strah,

hitro opravili nove rezervacije. Po epidemiji SARS se je rast mednarodnih potnikov v hotelskih obratih

vrnila že v treh mesecih po zaključku epidemije. Hkrati pa se trenutna situacija v hotelskem sektorju na

Kitajskem že izboljšuje.

Odziv potnikov Popotniki se odzivajo v strahu. Odpovedi potovanj so se v ZDA pričele v 5 % v prvih tednih po izbruhu

in so se dvignile na 40 % za teden spomladanskih počitnic in april. Največji vpliv imajo odpovedi skupin

in poslovnih potovanj. Pričakovani upad v hotelskih nastanitvah v aprilu je 50 %, ta upad pa se lahko

podaljša tudi v maj; odvisno od števila okužb. V času prašičje gripe je svoje potovanje takoj odpovedalo

31 % popotnikov, večina pa je spremenila svoje potovalne načrte. Tako vedenje popotnikov je dosledno

tudi pri vseh ostalih tovrstnih krizah, npr. terorističnih napadih, drugih boleznih – Zika, Ebola.

Vsi potniki, tako poslovni kot prostočasni, se tukaj nagibajo k previdnosti. V trenutnih razmerah

netnografska analiza rezervacij kaže na višjo stopnjo odpovedi, ki temelji na odzivih vlad, vplivu

socialnih medijev in na splošnih zdravstvenih opozorilih. Težavo predstavljajo tudi odpovedi dogodkov

in skupin, ki jih je težko prestaviti v prihajajoče mesece in drugo polovico leta – vseh odpovedi ne bo

možno nadomestiti, tudi ne dogodkov. Višja sila bo postala beseda v trendu.

Kljub vsemu pa je pričakovano, da se bodo prostočasni popotniki hitro opogumili in začeli

ponovno potovati (pred poslovnimi gosti, skupinami).

42


Pot v recesijo Pred izbruhom virusa smo bili na poti v recesijo. Že leto in pol pa se kaže upad tako prostočasnih kot

poslovnih potovanj. Mednarodno povpraševanje po potovanjih se niža že od novembra 2019, zato

se je treba zavedati tudi dejstva, da je bila trenutna potovalna moč nižja.

Poleg upada povpraševanja pa je bilo v tem času vzpostavljeno večje število kapacitet – tako letalske,

nastanitvene, za križarjenje, rent-a-car, ... Potovalna industrija je bila zato ranljiva že pred izrednimi

dogodki, ki so se zgodili v februarju.

Močen preporod potovanj bomo lahko zaznali poleti in jeseni v tem letu. Poziv industriji je, naj

pripravijo promocijo in operativne kapacitete, ki bodo zadostile tako prostočasnim kot tudi poslovnim

gostom. To povpraševanje bo morda imelo drugačno podobo, a bo vseeno prisotno.

Pozicioniranje pri okrevanju Do konca maja bomo zabeležili vrnitev povpraševanja po potovanjih. Skupinska in poslovna potovanja

bodo sicer zaostajala za prostočasnimi popotniki.

Slika: Okrevanje po veliki recesiji.

Okrevanje se bo dogajalo v času, ko bo hotelska industrija ponujala okoli 2 milijona novih hotelskih sob,

kar bo vodilo v agresivne strategije prodaje in upravljanja prihodkov.

Številni organizatorji potovanj se bodo morali repozicionirati, čemur bo sledilo več individualne in

nišne ponudbe. V splošni ponudbi bo oživitev, vključno z mednarodnim povpraševanjem, možno

opaziti v jeseni, ko bodo organizatorji potovanj in drugi ponudniki ponovno okrepili svoje delovanje na

trgu.

V zadnjih dveh letih na ameriškem trgu opažajo porast potovanj z avtomobili, kar bo v prvih mesecih

okrevanja lahko spodbudilo določen segment industrije.

Pomembno je, da se podpora gospodarstvu in investicije nadaljujejo (morda še povečajo). NTO-ji in

potovalne blagovne znamke bodo predstavljale vodilno silo v okrevanju potovalne industrije.

43


Ključna usmeritev pri izhodu iz potovalne recesije Zmagovalci v trenutnem okolju bodo ostali agresivni in bodo uvideli pomembnost strategije, ki temelji

na dodani vrednosti. To je ključni trenutek, da znamke nadaljujejo komunikacijo s potrošniki.

Razumevanje spreminjajočih se segmentov gostov bo omogočilo pametnejše in bolj učinkovite

strategije trženja in prodaje, ki bo povrnila stroške trženja (ROMS). Popotniki se bodo vrnili hitreje kot

ostali potrošniki; sploh družine milenijcev, upokojeni pari in manjše skupine, ki si bodo želeli »road trip«

potovanj, obiskati prijatelje in družino ter tudi potovanj na oddaljene destinacije, pogostejših potovanj in

potovanj življenja oz. »trip of a lifetime«.

Vse navedeno kliče po spremembi tržnega in operativnega pristopa, saj bo poslušanje želja

potnikov ključno za močno vrnitev na trg. Pomembnost strategij na socialnih omrežjih in v PR

izjavah naj ne bo podcenjena – trženje je v tem trenutku izjemno dragoceno. Popotniki bodo seveda

pričakovali nekaj dodatnega, da se vrnejo (posebne cene, zanimive ugodnosti/paketi, partnerske

ponudbe).

Znamka Zdaj je čas za osredotočanje na blagovno znamko. Pomembna je zgodba znamke, ki vključuje

elemente družbenega pomena, na izkušnjah temelječa doživetja in doživetja, ki navdihujejo.

Zanimive zgodbe destinaciji namreč pomagajo pridobiti tržni delež. Uspešne blagovne znamke

razumejo, da sta blagovna znamka in zvestoba kupcev povezani s sodelovanjem s kupci in vplivneži,

ki vključuje razumevanje potrošniških želja.

Študije Forbes-a in Amazon-a so pokazale, da je blagovna znamka izrednega pomena za potrošnika,

ko gre za podobno ponudbo in geografske značilnosti; tu se pokaže vrednost znamke, katere zgodba

je v takem primeru ključnega pomena.

Vir: Clayton Reid, CEO - MMGY Global, How corona affects travel, the traveler mindset and the post-

crisis travel landscape.

https://www.linkedin.com/pulse/how-corona-affects-travel-traveler-mindset-post-crisis-clayton-reid/

https://www.linkedin.com/pulse/how-corona-affects-travel-traveler-mindset-post-crisis-clayton-reid/

44


Forward Keys

Omejitve potovanj v EU: ogroženih 48.200 letov in 10,2 milijona letalskih

sedežev (19. 3.) Trenutno ni jasno, kolikšen delež med 48.200 poleti v in iz EU bo odpovedanih, saj smernice EU

predvidevajo, da je treba ohraniti osnovna potovanja o katerih se lahko vsaka država članica odloča

sama. Te omejitve pa bodo znatno negativno vplivale na povezljivost.

Letalska družba, ki bo zaradi novih omejitev EU najbolj trpela je Air France, ki za polete iz in v EU

ponuja približno 800.000 sedežev. Sledijo Lufthansa, Emirates, KLM, Wizz Air, Qatar Airways, Ryanair,

Turkish Airlines, Delta in Aeroflot.

Med evropskimi državami bo najbolj prizadeta Francija, sledijo Nemčija, Nizozemska in Španija.

Družba Ryanair je objavila, da bo do 24. marca ustavila večino (če ne vseh) svojih letov. Pred tem

datumom pa so svoje kapacitete zmanjšali kar do 80 %. Vpliv na evropski letalski promet bo zato

bistveno večji od ogroženih 48.200 letov, zaradi omejitev potovanj v državah članicah EU.

Zmogljivost letalskega prometa na Kitajsko in z nje se je zmanjšala na petino tistega, kar je bilo na trgu

na voljo pred izbruhom novega koronavirusa. Z uvedbo prepovedi potovanj v ZDA iz EU, v petek 13. 3.

in iz Združenega kraljestva in Irske v ponedeljek 16. 3., skoraj nihče iz Evrope ne more v ZDA. Z

zadnjimi omejitvami potovanj, ki jih je predlagala EU, je pred nami zaznamovalni trenutek zmanjšanja

zračnega prometa in povezanosti z različnimi regijami sveta.

Vir: ForwardKeys, EU Travel Restrictions: 48,200 flights and 10.2M seats in jeopardy.

https://forwardkeys.com/eu-travel-restrictions-flights-seats-in-jeopardy/

45


Upad rezervacij letalskih kart, zaradi izbruha koronavirusa v Italiji (5. 3.)

Povzetek raziskave Forward Keys:

- izbruh virusa v Italiji je v tednu od 23. do 29. 2. povzročil val odpovedi v Italijo in kolaps novih rezervacij v Evropo z mednarodnih trgov,

- omejitev potovanj Kitajcev v tednih od 20. 1. do 22. 2. in izbruh virusa v severni Italiji sta povzročila 23,7 % zmanjšanje rezervacij letov v Evropo z mednarodnih trgov,

- v zadnjem tednu februarja se je situacija še poslabšala, saj je bilo število odpovedi letov prvič večje od števila novih rezervacij,

- vpliv na potovanja v zadnjem tednu februarja ni bil omejen le na Italijo, ampak je število rezervacij novih letov v Evropo v tem obdobju padlo za 79 %,

- prvi primer v Italiji je bil 31. 1., ko sta bila v Rimu pozitivno testirana dva kitajska turista. To je vodilo do takojšnjega upada rezervacij v Italijo. Takoj po zaznanih primerih v Lombardiji (21. 2.) in prvih smrtnih žrtvah v Italiji je bil opažen močan upad gibanja potnikov. Od takrat dalje pa število okuženih z virusom v Italiji eksponentno narašča; kar je še dodatno zmanjšalo število rezervacij letov v Italijo,

- rezervacije letov v Italijo so se v zadnjem tednu februarja zmanjšale za 138,7 % - število

odpovedi zdaj presega število novih rezervacij, - analiza podatkov z različnih evropskih trgov kaže dvomesten upad rezervacij v zadnjem tednu

februarja iz vseh večjih regij sveta; rezervacije iz azijsko-pacifiške regije so se znižale za 114,2 % (odpovedi so presegle nove rezervacije), sledi ameriška regija z 68,1 % upadom ter Afrika in Bližnji vzhod, z 49,9 % upadom.

46


- do 28. 1. 2019 so bili dejanski prihodi (arrivals) v Evropo za 1,3 % višji kot v letu 2019, - faza upada prihodov v Evropo se je začela po 29. januarju. Prihodi pa so se od 29. januarja

do 23. februarja zmanjšali za 17,6%. Po tem obdobju je sledil še močnejši padec prihodov, ki se je zgodil po povečanju števila okužb v severni Italiji. Prihodi so se od 24. do 29. 2. zmanjšali za 25,9 %. Na evropski ravni beležimo 10,5 % manj prihodov kot v enakem obdobju lani (jan-feb 2020/jan-feb 2019).

- Olivier Ponti, VP Insights, ForwardKeys pravi: »Prihod virusa v Italijo pomeni novo fazo v potovalni krizi po Evropi. Odpovedi rezervacij v Italijo so večje, kot smo opažali v preteklosti za nekatere najbolj moteče dogodke, kot so teroristični napadi. Potovalno obnašanje se zdi nesorazmerno, saj tudi v drugih delih Evrope zanimanje obiskovalcev močno upada.«

- Petra Stušek, predsednica ECM: »Pri turizmu moramo imeti v mislih, da več ljudi kot bo potovalo znotraj Evrope, bolj stabilno bo turistično gospodarstvo. Pomembno je, da ostanemo mirni, da ne pretiravamo, hkrati pa skrbimo za varnost sebe in družbe ter za delovanje družbe do okrevanja.«

47


The Moodie Davitt Report & Streetbees

Merjenje razpoloženja potrošnikov in dojemanje izbruha koronavirusa

COVID-19 (2. 3.) V raziskavi izvedeni v januarju (24 – 29. 1.) in februarju (11 – 21. 2.) so povprašali potrošnike o njihovih občutkih in mnenju o koronavirusu. V januarju je v raziskavi sodelovalo 3.877 oseb, v februarju pa 5.426 oseb. Vprašani prihajajo s Kitajske (1.066), ZDA (1.744), VB (2.897), Tajske (1.796) in Francije (1.777). Ključne besede, ki so jih vprašani uporabili za opis koronavirusa so bile scary, worried, concerned, afraid, terrible, terror, ...

Široka pokritost poročanja o covid-19 s strani svetovnih medijev je zavest o virusu med prvo raziskavo in nadaljnjim spremljanjem povečala.

Zavedanje o virusu je bilo že v januarju visoko na Kitajskem, v Franciji in na Tajskem. V drugem valu raziskovanja se je zavedanje in poznavanje stanja dvignilo tudi v VB in ZDA.

48


Strah pred virusom je v februarju že upadal, a je bilo raziskovanje izvedeno v obdobju pred velikim izruhom v Italiji in Iranu.

Kljub znižanju strahu pred virusom v obdobju drugega raziskovanja, pa so vprašani v večji meri navedli, da pričakujejo, da bo virus vplival na njihovo življenje (najbolj na življenja Kitajcev in

Tajcev).

Vir: The Moodie Davitt Report & Streetbees

https://www.moodiedavittreport.com/the-moodie-davitt-report-partners-with-global-market-intelligence-platform-streetbees-for-consumer-feedback-on-covid-19/

Documents

Zbirnik informacij Covid-19 informacij Covid 19, STO, 1. 4. 2020.pdf4 Slovenska turistična organizacija. Zbirnik informacij Covid-19, 1. april 2020. Izbruh novega koronavirusa in